tjuli(jaRS(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja. vHak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Ut«am*tvo ln npravnlš tvo: Kolodvorsko ullaa itor. 15. — '6 urednikom aa mora govoriti *»*k dan od 11. do 11. ura. — Bokoplal aa na Traiajo. — Inaorntl: So.titopna patlt-rraU l kr., pri Taikntnam po n AT dajo aa popnct — Velja ia Ljubljano ▼ upravnlitvu: »a colo loto 6 gld., ca pol let* S gld., »a četrt leta 1 gld. 60 kr., na meieo 60 kr., pošiljate^ na dom velja meiedno 0 kr. Ted. Po poiti voljo aa oalo
leto 10 gl., «a pol leta 6 gld., aa čotrt leta 2 gld. 60 kr. ln ra jodon meieo 86 kr.
Štev. 271.
V Ljubljani v četrtek, 26. novembra 1885.
Tečaj II.
Papeževa enciklika.
Na prestolu sv. Petra sedelo je v teku stoletij dokaj mož, ki so Bvoji dčbi vtisnili pečat silnega duha svojega in usodi narodov predpisa-Vali tek in tir. Čestokrat posegali so v zgodovino ljudstev z vso avtoriteto in vplivno besedo, kar je ••na sijajno dostojanstvo rimskih škofov. Pred tiaro klanjali so se verni narodi in voditelji njihovi Vpogibali stoletja in stoletja. A ta slavna d6ba jela se je v novejšem času bližati zat6nu. Nezgoda za nezgodo je zadela moč vladarjev katoliške cerkve. Posvetna njihova oblast morala se je Umakniti zjedinjeni Italiji, in duševna moč njihove besede obledevala je nasproti mnogobrojnim novim idejam, ki so zadnja leta vznemirjale in gibale svet ter jele nadkriljevati versko prepričanje obilne množice, "s
A v najnovejši dobi se je jel svet zopet bolj pogostoma ozirati na bregove Tibere, kjer stoluje prevzvišeni naslednik sv. Petra. Prestol rimskih papežev zasedel je mož, ki se odlikuje z izvan-fednimi zmožnostmi duha, katerega bodo zanamci . ; Po Vsej pravici stavili v vrsto najslavnejših prei-°'kov njegovih. V resnih, burnih dnevih je pre-Vzel papež Lev XIII. krmilo katoliške cerkve; zdelo se je, da je izginil historični pomen pa-pežtva in da je nehala univerzalna moč, s katero je nekdaj objemalo vesoljni svet — a kmalu po nastopu Levovem sprevideli so narodi, da je nova, nenavadna sapa jela pihati iz večnega mesta. V divji hrup boja za obstanek, v pusto materijalno dobo našo čuli so se s Tibere glasovi, katerim je kmalu pazno slušal neverni ljud. Besede sprave, blagosti in modrosti prihajale so z vzvišenega pre-stola in kazale narodom, da ima usodo katoliških
Listek.
P r o k l e t a!
(Roman Spisal |Enille Richebourg; po E. Vaoanovi proilo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
»Dobremu zdravniku nisem hotel ničesar povedati", deje bolnik teško dihajoč. »A čutim, da je z manoj pri kraji."
Lucila in Blanche pričnete, to slišavši, jokati.	^
On jima ovije roke okoli glav ter ženski pridne na svoje prsi.
»Ne jokajta, otroka moja!“ spregovori po-tenri. »Jedenkrat človek mora umreti. Obe ste tooji hčerki, da! moji ljubi hčerki! Jaz uže ču-til», da Be mi bliža smrt; pa vajina navzočnost *“ovzrofeuje, da se je ne bojim. Baš naopak; kako l^hko, kako dobro mi je! Ah! Ko bi le Rouve-Ht
z mojim unukom kmalu prišel! . . ■ Pa čujta, otroka moja, še imam izpolniti neko dolžnost. O,
oe umrjem, ne, nočem umreti, ne smem umreti, Predno je ne izpolnim! . . ."
duhov mož v roki, ki stoji na vrhunci svoje naloge in svojega poklica. Ne za pičico ni odstopil od historičnih zahtev rimskega papežtva, a vender fe Lev XIII. znal poravnati marsikake globoke jrepade in z zmernostjo ogniti se konfliktom in iharnim bojem. Novo moč je vdihniti znal svojemu dostojanstvu, ne da bi količkaj zatajil značaj njegov. Razmerje med Vatikanom in Kvirina-lom ni slabše postalo, in skoro se lahko trdi, da je poprejšnji neznosni položaj naredil prostor nekakemu pomirju med obema nasprotnikoma. V onih katoliških državah, v katerih so moderne ideje spravile državo v boj zoper cerkev, znal je novi £apež postopati toliko previdno in modro, da je brez izjeme zaprečil daljše prekucije in nesreče za obedve stranki. Osebito na Francoskem imela je kurija težko stališče nasproti skrajnim elementom, ki jih je bil ves čas splavil na površje, in vender se je ohranila zveza z Vatikanom ter nikjer ni prišlo do prave vojne. Na Ruskem pričela so se zopet prijaznejša dogovarjanja z Rimom; na Angležkem razširila se je veljava katoliške cerkve, in ce!6 železni kancelar je sprevidel, da Be dalje ne d& stopati po poti, katero je bil krenil v svoji notranji politiki. Nenavadni prizor se je javil strmečemu svetu v zadnjih dneh: Dve mogočni državi stopile ste pred prestol Levov in ga prosile, da naj jima bode razsodnik v njihovih prepirih. Tako daleč sega spoštovanje katoliškega in nekatoliškega sveta do sedanjega papeža, tolike je zaupanje v modrost in bfezatrankarsko postopanje do sv. Očeta.
Zato pa je naravno, da bodo besede, katere je Lev XIII. govoril v najnovejši izjavi do svojih škofov in veljakov katoliške cerkve, pazno brali vsi narodi širne zemlje, kamor je zašlo krščanstvo -
Blanche jokaje reče:
DAli želiš duhovnika, oče?“
Jacques Mellier prikima ter tiho reče:
»Da, otrok moj, saj sem kristijan! Lehko pošlješ po gospoda župnika v Fremicourt. če bi bil le še živ, predno pride."
Mlada deklica se brzo odstrani, a kmalu se
vrne.
»No?" povpraša starček.
»Jean je spodaj, oče," deje deklica, »potem Serafina, dekla, štiri ževci in tudi stari Mar-doche. “
»Kaj delajo spodaj?"
»Govorijo o tebi, oče; oni vedri, da si bolan ter so vsi v strahu zaradi tega."
„Kateri ževci so to?“
»Stari Mathias, And ral, Bronet in Simonin."
Obraz starčkov se razvedri.
»To so dobri prijatelji Rouvenatovi in Jacques Mellierovi, Blanche; reci jim, naj pridejo gor; baš tako stari Jean in prosjak Mardoche."
Mlada deklica ga zavzeta pogleda.
»Pojdi, otrok moj, pojdi!" zaprosi on nujno.
in vpliv njegov. Nazori, koje nam podaje enciklika »decivitatum constitutione Christiana", pač zaslužijo mnogostansko pazljivost, (zjava papeževa je delo d-Olzega truda, globokega premišljevanja in prejasno kaže previdnost in .jnodrost.katoUžkega poglavarja. Opira se na politično živenje našega časa ter pojasnuje »kristijansko uredbo države". T^meli. men ie izrflk. da fcvira Vsaka jMMJžjžlflgt od boga, da je vsaka država zidana na oblast, ki je prišla od zgoraj. Zato.tirja enciklika spoštovanje in pokorščino doveličanstva vladarjev in zahteva, \la se posvetna država zveže s krščansko družbo v skupno delovanje. Cerkveni oblasti pa' želi papež ono neodvisno in samostojno avtoriteto, »katero so knezi in voditelji republik uže od nekdaj z besedo in dejanjem pripoznavali, ker so s{ pogodbami in dogovarjenjem, s poslanci in z občevanjem ž njo kakor s pravno, souverenno oblastjo zmiraj občevali." Vodstvo, človečke družbe bi bilo razdeljeno med dve oblasti, ki naj bo-dete v zvezi kakor duša in^telo. Tako se enciklika prizadLaia, nam Ifazatn^tesnem angini ««rlmv moderno državo, jedinost in odvisnost obeh ter
z moderno
pio priporočati zvezo med knezi in rimskim pa-pežtvom. Vrh tega ima namen, jasno pričati, da cerkev ni sovražna človeški svobočfTin napred Z 'veseljem sledi cerkev,
  	papež,
vsakemu razširjanju v6d, tudi prirodopisnih in serTV^s ogreva za vsakojake duševne napore ; vsaka nova ’ resnica ie »sled božji" in tedaj jo cerkev rada
pozdravlja, it-kakor-ne smemo zanemarjati znanstvenih pridobitev, tako se tudi ne smemo odtegovati političnemu živenju, da se nasprotniki ne, polasti krmila in ne škodujejo cerkvi in družbi.
To so glavne poteze pomenljive enciklike Leona XIII., ki je ž njo pač pokazal, da ona slavna
Blanche uboga. Zdajci Lucila vstane ter reče:
»Oče, jaz uganem, kaj misliš narediti."
»In, ali to dovoliš, otrok moj?"
Lucila odgovori milo in slovesno:
»Da, oče moj. Na tebi je, da razglasiš, da je Jean Renaud nedolžen. Pa dovoli mi, da se pri tem odstranim."	,,
»Prav imaš, otrok moj; hči naj ne posluša izpovedi svojega očeta. Pojdi v sobo Rouvenatovo. Toda prej .. . poljubi me še enkrat!. Lucila moja! Lucila moja!"
Dočim so Blanche, Jean Renaud, stari Jean in ževci stopali po stopnicah gor, odpr6 se pri-stavine vrata in sivolas, elegantno opravljen gospod vstopi. Njegove obrazne črte so ga kazale ostrega, a prijaznega moža.
Ker na pristavi in v veži nobenega našel ni, približa se stopnicam. Gore Bliši moške glasove. Stopi za temi glasovi. Vrata prve sobe najde samo naslonjena in vstopi. Na pragu pa obstane, ko zagleda ganljivi in slovesni prizor, ki se mu Je ponujat.
dflba rimskega papežtva še ni minula, o kateri \jmo pričetkoma govorili. Če tudi je zginila posvetna moč prestola sv. Petra, jnočl do duhov ji nihče ne more vzetij s takimi besedami, s Katerimi nam~3Uvi IjHV~XlII. blago , svoje srce in. vzvišeni poklic papežtva. pridobivajo se le prijaTšnjtT^Hal^ sprotnikom jemlje se orožjViz rok.^Zat.o toliko čestitk do presvitlega pisatelja1 enciklike „o kri-stijanski uredbi držav.8
Srbsko-bolgarska vojska.
.Nobeden Srb ni več na bolgarskih tleh", tako poroča se iz Sofije. Bolgarskega knezu spremljala je v boji proti Srbom izredna sreča; v teku kratkih dnij posrečilo se mu je, močnega sovražnika prepoditi po polnem iz dežele svoje, sovražnika, kateri si je bil svest zmage ter si obetal od sofijskega miru mnogo koristij, sovražnika, kateri si nijedne prave zmage ni pridobil na bolgarskih tleh, dasi so bile njegove čete za obilo mnogo-brojnejše od bolgarskih.
Bolgarske prednje straže stojijo na srbski meji, in morda se nam danes uže poroča, da so bolgarske čete stopile na srbska tla, da hotč sovražnika poiskati doma ter mu še tam pokazati, da Bolgar zna braniti domovino svojo. Dogodki sled-ujih dnij so torej popolnoma spremenili situvacijo.
—	Srbija je poražena in Bolgarija dviga zmago-nosno glavo. Kaj zdaj? Iz Belgrada pravijo privatna poročila, da so zastopniki evropskih vlastij zahtevali od kralja Milana, da takoj odloži orožje in da je tudi, poslušen temu povelju, izdal poveljnikom ukaz v tem zmislu. »Takoj naj se preneha z vojsko", ta ukaz šel je od evropskih vlastij tudi do bolgarske vlade; kaj pa je tu ukrenila, ni nam še znano. Ali bode bolgarski knez, zmagovalec na srbskih tleh, tudi takoj razorožil svoje čete t6r Be uklonil evropskemu povelju, ali pa bode zmage pijan prodiral proti Pirotu. Naj se zgodi jedno ali drugo — nastane zopet vprašanje: Kaj dobi Bolgarija; za svoje žrtve? kaj porekč premagani Srbi? Položaj postal je drugačen, a nič manj zamotan.
   * , ■* .
* *
Bukarešt, 25. novembra. Srbi so popoludne zopet napali Vidin, a napad bil je baje brezuspešen.
Belgrad, 25. novembra. (Privatno poročilo.) Kolektivna nota zastopnikov vlastij do Garašanina odločno zahteva kot ultimatum, da takoj preneha vojska. Jednako pisanje poslali so zastopniki v Sofijo bolgarski vladi.
Belgrad, 25. novembra, zvečer. (Privatno poročilo.) Ravnokar došel je odgovor Oarašauinov na kolektivno noto. Kralj Milan bo popolnoma ukloni zahtevi vlastij ter je ob jednem dal vsem poveljnikom ukaz, da odnehajo od vojske.
Umirajoči je sedel na naslonjači. Na njegovi strani je stala Blanche in stari prosjak z dolgo in sivo brado. Pred umirajočim je stal blapec in Štiri ževci v polukrogu.
Tujec stopi brez šuma v sobo, rahlo zatvori duri za sabo ter obstane. Nikdo ni opazil, da je navzočen.
Zdajci spregovori Jacques Mellier s počasnim, hripavim, šibkim glasom slovesno: » Bodite mi pozdravljeni, prijatelji moji! Veseli me, da vas tu vidim, kajti živenje moje nagiba se h koncu!...“
,Ne, ne, gospod Mellier . . . slabost vas uže mine	slišijo se nekateri glasovi.
„Poslušajte me, poslušajte me", nadaljuje bolnik. »Treuotki so dragi. Hotel bi, da je navzočen ves Fremicourt in ves Civry, da bi slišala zadnje moje besede. Vas je le šest, pa vi bote svedočili o izpovedi Jacques Mellierovi !u
Jean Renaud se zgane.
Drugi se začudeno spogledajo.
Blanche se tako gane, kakor bi hotela starčku govorjenje zabraniti; pa kmalu se zopet pomiri.
Mellier nadaljuje: *Vi vsi se spominate moje hčeri ...«
Belgrad, 25. novembra. Včeraj bil je hud boj okolo Caribroda in Pirota cel dan; slednji napadi Bolgarov so se sicer odbili, a srbske čete niso dosegle nikakega uspeha. Srbi se na vseh črtah umikajo, pričakujoči posredovanja vlastij. Drugi srbski nabor znaša 60000 m6ž, večinoma starih vojakov.
Ca rib rod, 24. novembra po noči. Bolgari izgubili so dne 22. t. m. 180 mrtvih in ranjenih, dne 23 novembra 100 ranjenih. Knez stanuje v istem stanovanji, kjer je stanoval srbski kralj. Našli so se papirji in srbski ukazi. Karavelov je tudi tu sim dospel. Nobenega Srba ni več na bolgarskih tleh. Bolgarska armada stoji 3 ilo 4 kilometre od meje ter se koncentruje, da odide v Srbijo.
Niš, 26 novembra. (Uradno.) Vsled naročila velevlastij zaukazalo se je včeraj ponoči poveljui-kom srbske armade, naj odnehajo od vojske; o tem so se sporazumeli tudi bolgarski vodje. Zaradi slabega vremena in v dokaz, da Srbija sprejme po velevlasteh predlagano premirje, je srbska armada v okolici Pirota nastanila se, v prejšnjih pozicijah je zapustila le prednje straže.
Družba sv. Cirila in Metoda.
V	Ljubljani, 22. uovembra (Dalje.)
III.	Naslednje podružnice so uprav sedaj v ustanovljauji: Dne.8. oktobra je predsednik dunajskega akad. društva (.Slovenije", drd. med. Marolt, poročal, da hoče sklicati ustanovno sejo. Vsled izjave 9. oktobra se trudi za podružnično ustanovitev v Kobaridu učitelj Gabršček. — Dne 14. oktobra piše iz Sevnice notar-župan Vršeč, da oskrbi podružnico za tamošnji sodnijski okraj. — Po pismu 19. oktobra ustanavlja dr. Prus podružnico v Konjicah. — Dne 25. okt. poroča iz Kamene Gorice Adolf pl. KapuB, da je tamošnji župnik Bernik za ustanovitev delovati začel. — Po pismu 30. oktobra osnuje podružnico na Dovjem £upuik Ažman skupno s kranjskogorskim župnikom Arteljem. — Od 2. novembra snuje na Vrhniki podružnico posestnik Josip Lenarčič. — Po poročilu dekana Rusa iz Litije, 2. uovembra, se je tamošnji podružuici v ustanovitev odbral kurat Jaruej Zupaučič. — Po poročilu 4. uovembra začne v Kočevski Osilnici v aprilu 1886 župan Ožura za podružnico delovati. Takrat se namreč v tamošnjem kraji vrnejo gospodarji, ki so uekateri cel6 srenjski odborniki, z Ogerskega ter Hrvaškega od svojega dela. — Po listu 5. novembra je v Mokronogu prevzel pooblaščenstvo sodnik dr. Škofič. — Dne 6ega novembra piše dekan Skubic, da poskrbi za ustanovitev ter rad prevzema korespondenco za Ribnico. — Vsled dopisa župnika Šokliča, 10. novembra, se podružnica ustanovi v Loki krog Bo-
„Da, da, gospodičiue Lucile, lepe gospodičine seuillonske."
»Da. No, jaz sem jej bil neusmiljen, slab oče ! Zaradi nekega pogreška sem jo spodil iz hiše, zavrgel sem jo, svojo Lucilo in jo proklel ..
Ževci povesijo glavo.
»Zdaj veste, zakaj je Lucila Mellierova tak6 hitro bila izginila. Pa to ni še vse. Le dobro poslušajte! Pred devetnajstimi leti. štiriindvajsetega tega meseca, na kresni večer, ubit je bil mladenič na cesti od Fremicourta v Civry, in sicer ustreljen je bil s puško . . . .“
»Da, da, mi se spominamo prav dobro...."
»Dobro,“ uadaljuje starček s trepetajočim hripavim glasom, »ta neznanec, ta tujec je imel skriven shod z Lucilo Mellierovo, kateri je bil ljubljenec! ..."
Navzočniki so bili silno iznenadeui.
»Policija je iskala morilca. Prijeli so brdkega moža iz Civrya ... Vi vsi ste ga poznali, Jeana Renauda, volčjega ubijalca. Obsojen je bil k do-žitnemu posilnemu delu. Kje je pač daues? Morda je v Cayeune-i uže mrtev . . . Poslušajte tedaj: Jean Renaud, volčji ubijalec, bil je nedolžen!...“
žiča. — Po oznanilu 13. novembra jo gnuje v Črnomlji učitelj Šetina. — S pismom 19. novembra naznanja iz Šoštanja notar Kačič, da se v kratkem izvoli tam podružnični ustanovni odbor.
IV.	O mogoči ustanovitvi ali neustanovitvi podružnic bo ustanovnemu odboru dopisovali ter večkrat prilagali uspešnih svdtov: Iz Ormoža tajnik Vekoslav Krajnec. Po uredniku Antonu Trstenjaku vodija Bradaška iz Gradca. Iz Poličan župnik Benedikt Jury. Iz Skal dekan Trafeuik. Iz Kranja dekan Mežnaree. la Loža župan Gregorij Lah. Iz Naklega kapelan Vrhovnik. Iz Spodnje Idrije župnik Horvat. Z Iga župnik Doleuec. Iz Medvod poštar Kavčič. Iz Trsta Ivan Dolinar. Iz Hotedršice župnik Belar. Iz Dol, v Šmartniški dekaniji, župan Vrtačnik. Iz Starega Trga župnik Davorin Trstenjak. Iz Dražgoš adui. Boncelj. I* Železnikov kapelan M. Kljun. Iz Čateža župnik Hofer. Z Ježice župnik Povše. Iz Lahovega pri Novi Vasi posestnik Modic. Iz Šmartnega na Paki župau Steblovnik. Iz Moraveč kanouik-dekan Toman. Iz Nove Oselice župnik Matija Lavrič, Iz Kovorija župuik Krištofič. Iz Celja odvetniški kandidat Ivan Dečak. Od Sv. Jošta nad Vrhniko župuik Hočevar Iz Notrauje Bistrice kurat iu bIov. pisatelj Bilec. Iz Kočevija dekan Kres6. Iz Novega Mesta državnega pravdnika namestnik dr. Ferijančič. Iz Črnomlja notar Kupljen. Iz Komende sv. Petra posestnikov sin Andrej Mejač.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Štajerski konservativni deželni poslauci imeli so v Gradci posvetovanje; sklenili so, naj ae zopet uvede nadzorovanje šol po duhovnih, naj ae omeji avobodna ženitev ter naj ae z vbo atrogoatjo izvaja zakon proti vlačugarjem.
Iz Brna Be poroča, da je moravski uamest-nik izdal do VBeh političnih oblastev obširen na-vod, kako naj se preiskujejo žguue opojue pijače, njih izdelavanje in tovarne. Ta namestnikova na-redba ima namen nekoliko omejiti pogibno pijan* čevanje, OBebito pa žgai^jepitje.
Predvčerajšnja seja lirvatskega sabora bila je zopet zeld burna. Na dnevnem redu bil je predlog Barčičev, naj se ban iu pravosodni načelnik postavita na zatožno klop, ker se je po ujijini krivdi vsled zapora dveh poslancev žalil temeljni zakon o nedotakljivosti in ut'odgovornosti poslancev.
V	teku debate je Šram očital Starčevičevi stranki, da z lahkomiselnimi, neosnovanimi. neutemeljenimi predlogi spodkopava spoštljivost vlade iu oblastev. Starčevičijonec baron Rukavina je to odkrito priznal; priznal je, da se njegova stranka ne plaši pred nobenim sredstvom, da bi le banu spodkopala tla. Predsednik odtegnil je govorniku besedo. Da
Okolostoječi vsi zamomljajo.
»Vsi dokazi so bili zoper njega; pa on bi se bil lehko zagovarjal ter dokazal nedolžnost svojo A tega ni storil. Dal se je obsoditi, ker je poznal pravega činitelja in, ker ga je hotel rešiti! . . . Slišiš li, Blanche? Tvoj oče je uedolžen! Slišiš li? Če še živi, dobi zopet svojo prostost; ti ga bodeš videla! . . .“
Blanche se ihteč zgrudi na kolena.
»Pravi krivec pa“, nadaljuje starček s krepkejšim glasom, »morilec mladega moža na deželni cesti, to sem jaz, Jacques Mellier! ..."
Vsi navzočni možje, izimši Jeana Renauda iu morda tudi neznanca, bili so odreveneli same iz-nenade!
»Vi ste me vsi dobro razumeli?" nadaljuje starček. »Da bote pričali o tem zaradi mlade te deklice, katero vsi radi imate Pierre Rouveuaf vas popelje k sodišču, kjer to poveste. Tako. Zdaj som pri kraji. O, Joan Renaud, ti najblažji vseh judij; Bog daj, da bi še živel!"
To rekšemu spusti se glava težko med roke-Navzočniki so molčali, kakor da so odreveneli.
(Dalje prihodnjič.)
ob takem postopanji, kakeršno je ono Starčevidi-jancev, uspešno delovanje za blagor dežele ni možno, je umevno.
Tuje dežele.
„Dziennik Poznanski“ poroča iz Varšave:
V	slednjih dnevih zaprli so 28 oseb zaradi nihilističnih rovanj. Kakor se kaže, so nihilisti zopet pričeli bolj mnogobrojno prikazavati se.
Iz Madrida dohaje včst, da je nemila smrt Pokosila španskega kralja Alfonza XII., stoprv 28 let starega Umrl je za difteriliko. Vsa Španija žaluje za svojim vzornim, Človekoljubnim kraljem, kateri je osebito ob času grozne kolere izkazal se junaka in pravega očeta bednemu narodu. Zgodovina ohranila mu bode gotovo naslov „Dobrot-U»vi“ in „Blagosrčni“. — Princesinja Mercedes Proglasila se bode regentstvom matere kot kraljica, Kabinet je dal ostavko, vender oskrbuje toliko časa posle, da se snide državni zbor, *ateri se takoj skliče. Sagasta sestavi novi kabinet.
Predvčeranjim pričele so se v Angleški sPloSne volitve za novi parlament; dne 8. decembra se imajo dovršiti. Volitev v Midlotbianu, lfier ie Gladstone kandidat, vršila se bode dne 27 t m. Po novem volilnem zakonu ima An-gHka in Wales voliti 495, Irska 103 in Škotska ^2 poslancev. Novi parlament bode 11. pod vlado kraljice Viktorije. Če bode treba kake spremembe v ministerstvu, prične parlament zasedanje v ja-nuvariji, inače še le v februvariji. — Volitev deli 8,1 v dva dela: 1) nimenovauje“, to je oficijelno “aznanilo kandidata od zastopstva volilcev in ^•) prava volitev po glasovanji, katera pa se vrši tedaj, če se je pri „imeuovauji“ postavilo več kandidatov. Kdor je pri „imenovaujiu izvoljen, o °j«m velika masa volilcev prav nič ne glasuje. Konec tega tedna se bode približno uže skoro lahko določilo, h kateri stranki se nagne zmaga.
—	Po dozdaj znanih izidih volitev izvoljenih je v spodnjo zbornico 33 liberalcev, 32 konservativcev in 2 irska nacijonalista Državui tajnik za Indijo, lord Churchill, propal je proti bivšemu ministru iu vodji radikalcev. Chamberlain je bil izvoljen z 32764 glasovi.
Karolinško vprašanje doseglo je popolno reSitev. Dne 5. deeembra podpiše se dotični za-Pi8nik od strani Španije in Nemčije.
Razne vesti.
— (Papež — posnik.) „Kakor čujemo“, piše »Nordd. allgera. Ztg. “, izročil je papež Leo XIII. kraljevemu poslancu pri Vatikanu dva izvoda enciklike: »De constitutione civitatum Christiana11 v krasni opravi,
j* ta poda nemškemu cesarju iu državnemu kanuju. Izvodu, namenjenemu knezu Bismarcku, pridejal je ^aPež tudi zvezek svojih najnovejših pesmi: „Novis-8*®a Leonis XIII. Pont. Mai. carmina.* Kakor znano, je papež p*« kot kardinal Pecci v zelo veliki in .tomflljitoati .aVQje_klasične f izobraženosti. Naj novejše-Spesni pa zopet kažejo, da \)dofai visoki pesnik tudi na papeževem stolu proste \ i^renutke, y katerih se s stvarmi poča, koje so se mu ^Priljubile, Pesni so pisane v klasični latinščini."
— (Bolgarski oficirji) ..Novosti* pripovedujejo o sedanjih vodnikih bolgarske armade, da so ®ajviša mesta zasedena z majorji, katerih najstarejši le le od leta 1874 častnik Polkom zapovedujejo ^Pitani, prvi topničarski brigadi tudi kapitan, ki so
1« leta 1878 častniki postali. Načelniki batalijonov 1,1 ®*kadronov so mlajši častniki, načelniki kompanij Pa P°ročniki ali pa tudi podčastniki. Najstarejši teh Zelnikov je 35 let star. Glavni —komandant, knez ^l®ksander, star je, kakor znano, Se le 28 let ^n°8o častnikov dovršilo je svoje študije na ruskih v°jaških akademijah; potem so se bojevali v rusko UrSki vojni in jih je bilo takrat več odlikovanih.
— (Hvaležen Francoz) Modnemško-francosko °is.ko prisia g ta nek narednik in njegov strežaj v po' °^aj> v Nancyju dvoma starima zakonskima, pri ka-er*b sta bila na stanu, pomagati, ko sta ju dva po °Puha napadla. Kmalu potom je bil strežaj, l ojega
*akonska bogato obdarila, v vojski ubit. Narednik
pa se je vrnil po vojski zdrav v Frankfurt, svojo rojstno mesto. Prva leta po vojski dobil je vsak Božič po 1500 frankov po pošti poslanih; tudi pozneje mu je došla ta pošiljatev, a iz Pariza. Pretečen teden pa je prišlo na nekdanjega narednika, ki je pa sedaj oženjen in oče več otrok, uradno pismo, v katerem se mu je naznanilo, da mu je star gospod, kateremu je nekdaj rešil življenje, volil v testamentu 20 000 frankov; nadalje je bila v pismu prošnja, da naj naslov nekdanjega svojega strežaja naznani, ker ima tudi ta vsled testameuta 10 000 frankov dobiti Prejemnik toga pisma je odgovoril na to, da je ta v vojski padel, na kar se mu je zopet pisalo, da jo v testamentu opazka, da ima, če je jeden izmed obeh Nemcev umrl, drugi obe volili dobiti. Po dedščino pa mora na žoljo pokojnega sam priti v Pariz in se tamkaj s potrebnimi listinami skazati. Dedič je uže odšol v Pariz.
— (Bojaželjna gimnazijca.) Iz Frankfurta n. O. se pišo: Dva primanca tukajšnjega gimnazija odločila sta so, v Srbijo brez vednosti starišev popotovati in se tamkaj proti Bolgarom bojevati. V ta namen kupila sta dve puški in nekoliko revolverjev. Dva zaboja napolnila sta z municijo, jedili in drugimi jednakimi stvarmi. Jeden izmed nju je svojo staro mater za nekoliko sto mark opeharil, drugi je pa zlatuino in sreberniuo materino poprodal. Oba skupaj imela sta okoli 1300 mark. Pretečeno nedeljo hotela sta svoje potovanje čez Dunaj nastopiti. Slučajno je pa prišlo pismo, koje je jeden drugemu pisal, v roke adresato-vega očeta. Oče je takoj odprč in potem potrebno ukrene, da se je prijatelju njegovega sinu svota 1300 mark odvzela.
(Izneverjenje.) Iz Neapola se piše: Tajnik tukajšnje finančne intendance, Vincencij La-mostro, ponarejal je pobotnice umirovljenih, a uže zdavnej umrlih uradnikov, na ta način dal si je v teku časa do 100000 lir izplačevati. Brezvestnega uradnika so včeraj zaprli Sumi se, da jih je med drugimi finančnimi uradniki več, ki so mu pri goljufiji pomagali.
(Zgoreli levi.) Iz Madrida se piše: Znani krotilec levov Williams hotel je 19. t. m, tukaj na trgu del Tuerro svoje predstave pričeti. Po noči mu je pa nekdo v prostor, kjer so bili levi zaprti, petrolej vlil in ga zažgal. Vsi levi so zgoreli. Več oseb, katere imajo na sumu, da so to dejanje storili, so priprli.
— (Vrabci v Severni Ameriki) Severni Amerikanci so se uže pričeli kesati, da so do sedaj vrabcem toliko prijaznosti skazovali. Da bi jim mrčesa pokončali, spustili so 1 1858 na prizadevanje Glogersovo prve vrabce v Mainu in Rhode Islandu, leta 1860 v centralnem parku newyorškem in 18G4 še enkrat v Madison Square, 1868 v Bostonu, 1869 v Philadel-phiji. Tekom doset let razširili so se vrabci po celem Novo-Angležkom, sedaj so prišli uže do Missisipija in se nahajejo tudi v južni Kanadi iu na Novo-Bruns-viškem. Jednakočasno pričele so so pa tudi tožbe far-merjev, da jim vrabci zel6 veliko škodo delajo; te tožbe so bile taki5 pogosto, da je C01^ tičoznauska družba, nekdaj vrabcev varovalka, predlagala, da naj vlada vse naredbe v varstvo vrabcev prekliče in vsako razpošiljanje istih prepovč. Državi Massachussets in Michigan storili sta uže to, ostale države pa v kratkem sledč.
Na to so se vršile razne volitve, in sicer najprej volitev dveh rediteljev. Izvoljena sta bila gg. Janko Kersnik in baron Lichtenberg; overovateljema zapisnika pa sta bila izvoljena: Dežman iu Bobič. Na to se seja pretrga za uekaj minut, da se poslanci dogovorijo med seboj o volitvah v razne odseke. Izvoljeni so bili:
V finančni odsok: Mošž (načelnik), Bleiweis, Detela, Kersnik, Murnik, Poklukar, Vošnjak, Šukljo, Dežman (namestnik), Luckmann, Schvvegel.
V gospodarski odsek: Poklukar (načelnik), Pakiž, Papež, Samec, Obreza, Lichteuberg, Gutmauus-thal (namestnik), Dotela, Faber.
V upravni odsek: Murnik, Grasselli (namestnik), Hron, Mošd, Svetec, Dežman (namestnik), Mauer, Papož, Faber,
V peticijski odsek: Stegnar, Lavrenčič, Pfeifer (načelnik), Zois (namestnik), Auersperg.
V odsek za lot n o poročilo: Šukljo, Dolenec, Robič, Storbeuec (načeluik), Dev, Faber, Taufferer (ua-mestnik).
Odseki so se takoj konstituirali ter si izbrali svoje namestnike, kakor je gori omenjeno
Posl. Svetec spomina se v toplih besedah obilih blagodušnih darov, katere je Nj. veličanstvo presvitli cesar blagovolil iz Najvišje zasebne blagajnice naklouiti po uimi poškodovanemu kranjskemu prebivalstvu ter konečno predlaga, naj deželni zbor za blagodušna darila izreče udano zahvalo Nj veličanstvu ter naj se naprosi gospod deželni predsednik, da izvoli to zahvalo sporočiti na Najvišje mesto. (Predlog se sprejme z navdušenimi .živio"-klici.)
Na to je razdelil g. deželni glavar došle peticije; razna poročila pa so se izročila finančuemu odseku
Na to se je ob ilt2. uro zaključila seja; prihodnja seja se naznani pismeno.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(1. seja dne 25 novembra.)
Včeriy ob 11. uri dopoludne otvoril se je deželni zbor. Navzočni bili so vsi poslanci (36), in tudi gosp. knezoškof dr. Misija bil jo prisoten.
Po uže včeraj objavljonem pozdravu gospoda do-žolnega glavarja grofa Thurn-Valsassine in po gospoda doželnoga predsednika barona Winklerja odgovoru prešlo se je na dnevni red.
Novoizvoljeni poslanci g. knezoškof dr. Misija (virilen glas), g. Jakob Hren in g, Feliks Stegnar storijo obljubo.
Dalnja točka dnevnega reda bila so naznanila do-žolnozbornoga predsedstva Gosp. deželni glavar grof Thurn spominal so jo toplo umrlega poslanca gosp. K. Rudeža in dobrotnika kranjske dežele, g Smoleta, katori je volil vse svoje premoženje deželnemu muzeju. (Poslanci so se v znamenje spoštovanja iu hvaležnosti vzdignili s svojih sedežev.)
— (Častnega občaustva diplomo) j« danes deputacija občine Šmihel ske na Dolenjskem, se-stoječa iz gg garderitmajstra Dejaka iu Kastelica ml., izročila gospodu deželnemu predsedniku baronu W i u -klerju Diplomo izdelal je gosp. Krajec v Rudolfovem zel6 umetno.
— (Za poplavljene Gorenjce) poslal je osrednji odbor avstrijskega planiuskega društva zopet 100 gold.
— (Naš rojak, alikar gosp. Janez Šubic) imenovan je stalnim učiteljem ua umetnostno-obrtni šoli v Kaisorslautornu.
— (Utonil) je včeraj popoludnč v Ljubljanici ključavničarski učenec Ljudvik Sajovic. Dečak igral se je na obrežji s svojo kapo, katera mu v vodo pade ter jo voda odnese blizu frančiškanskega mostu Dečak jo je hotel ujeti, zaradi tega je šel ves čas na bregu Ljubljanice prav tik vode za plavajočo kapo. Pri tovarni v Vodmatu, kjer je napeljana žična vrv, spusti se za vrv držeč v vodo po kapo, a valovi potegnejo ga na dno. Kakih 400 korakov od tod izvlekli so ga delavci iz prisilne delavnice iz vode, a bil je uže mrtev. Vsi poskusi, oživiti ga, bili so zamdn.
— (Nenadna smrt.) Pri gosp Mahru služeča hišina, 511etna Marija Troha, šla je včeraj popoluduč okolo 3. ure obiskat svojo sestro v Igriške ulice. Med potom pa je Troha pričela na desni nogi, kjer jej je uže prej počila žila, hudo krvaveti. Onemoglo spravili so jo v kavarno v Mahrovi hiši; navzlic takoj došli zdravniški pomoči je vender umrla uže čez polu ure.
— (Detomor.) Iz Metlike se nam pišo, da je v Kriiki Vasi posestnica Helena G., mati uže štirih otrok, 16. t. m. dečka porodila in koj potem zadušila Truplo skrila je v svinjski hlev, a vender je zločin nečloveške matere pravočasno prišel na dan
— (Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje) dovolilo je tudi letos slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici podporo 200 gld. proti temu, da smejo kaudidatinje tamošujega c. kr. učiteljskega iz-obraževališča obiskovati brezplačno ta vrt in imeti v njem potrebne vaje, da bodo mogle z zrelostno izkušnjo vred opraviti tudi izpit iz vrtarstva.
— (Predsednikom dalmatinske deželne sodnije) imenovan je baje nadsodnije svetovalec Anton Borčič.
— (Krajcarska podružnica „Nirodnega Doma“ v Ljubljani.) Te dni pričnd se avstrijski deželni zbori; deželni poslanci snidejo se k tretjemu zborovanju cele sesije in bodo poslovali do Božifia. Ta dogodek, brez dvoiua najvažnejši v našem notranjem političnem življenji, utegne najbolj vzbujati javno pozornost. Naravnost tedaj, da se z njim peCajo te dni malo da ne vsi avstrijski politični Časopisi Tudi naSi slovenski Časopisi spregovorili so uže o tem predmetu manj ali veC, pozdravili slovensko deželne poslance. Pri tem razmišljavanji vrine se tudi nam nehote sledeCa misel : Bi-li ne bilo primerno, da se n&-rodni gg. deželni poslanci pri tej priliki spomnijo tudi na „N&rodni Dom“. Vemo in propriCani smo, da so o njegovi koristi in pomembi za slovenski narod po polnem uverjeni. Podjetje snuje se uže lepo število lot in želeti bi bilo, da se Cim preje tem bolje izvrši. Treba vsestranskega napora in volike požrtvovalnosti. Izumili so se uže vsi mogoCi načini, ki naj bi podjetje pospeševali. Jeden teh je tudi naš, namreC z nabiranjem prostovoljnih doneskov na krajcarske in desetkrajcarske knjižice, „N&rodnemu Domu“ pomagati na noge. Zel<5 bi nam tedaj gg. deželni poslanci ustregli in stvar bi na slovensko pro-bivalstvo gotovo ugodno vplivala,	ako	bi	hoteli	vkup
zbrani storiti kaj v prospeh naši ideji, naročiti kaj knjižic in žrtvovati nekoliko za uresničenje te ideje, ki ima tako blag konoCni namen. — Razprodanih imamo sedaj 23 krajcarskih knjižic; zadnje dni smo dobili 22. knjižico pod št. 17 (poverjenik g. J. K) iz Novega Mesta in 28. pod št. 158 (poverjenik g. G. M.) iz Ljubljane. Razen tega došlo	nam	je	tudi v	pre-
tečenem tednu zopet nekaj manjših svot, nabranih deloma na krajcarske, deloma na desetkrajcarske knjižice. Najtoplejšo zahvalo gg. nabiralcem za njihov marljiv trud! (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu Staržtu, blagajniku „N&rodnega Doma“ v Ljubljani.)
— (Samomor.) Z Vranskega so poroča, da se je tam pred nekaterimi dnevi vstrelil notar Schwarzenberg. Nesrečnož bil je v Ljubljani in v Celji, kjer je služboval, zelo znana oseba.	Vzrok samomora so baje denarne zadrege.
— (Iz Trsta) se poroča: Hinisterstvo je uže odgovorilo na pritožbo mestnega starešinstva zaradi takozvanih „ konsortov8; potrdilo je ukaz namestništva, da se namreč mora vpisati onih 380 konsortov mod volilce, še predno se bodo vršile nove volitve. Torej ne pomore nič vse tarnanje mestnih očetov Ali kakor se sliši, se ne mislijo mirovati, ampak tožili bodo zdaj pri državnem upravnem sodišči na Dunaji, pri katerem se nadejajo vsaj to doseči, da se za to volitev vpisanje konsortov odstrani.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.11
Amsterdam, 25. novembra. V mnogobrojno obiskovanem shodu socialdemokratov, med njimi mnogo žensk, govorili so se ostri govori proti vladi. Nastali so burni prizori; pretepavali so se s stoli. Zbor razgnalo je konečno 50 policijskih agentov z golimi meči.
Tržne cene.
V Ljubljani, 21. novembra.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 22 kr., domače 6 gld. 60 kr-; rež 6 gld. 63 kr.; ječmen 4 gld. 53 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 39 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; tur-Sica 6 gld. 30 kr.; 100 kilogramov krompirja 2gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr, — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 76 kr., Speh po 64 kr., prekajen pa 66 krf,' maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3'/„ kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjsko 64 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 46 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 96 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 6 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
i	ča» opazovanju	Stanje baro-matra v mm	Tompo- rutura	Vetrovi	Nobo	M«. krina v mm
i	7. zjutraj	727-74	6 6	s vzh. sl.	obl.	1-20
> O	2. pop.	727-96	7-2	bzv.	»	dež
P S	9. zvečer	728-68	6-2	* ■	’	
Telegraflčno borzno poročilo
. z dn6 26. novembra.
gld
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih........................82‘30
»	»	»	»	srebru  .........................82'90
Zlata renta................................................108	85
6% avstr, renta............................................ 99	95
Delnice nirodne banke . , . .  ........................... 877	—
Kreditne delnice.......................................... 285	10
London 10 lir sterling.....................................125	65
20 trankovec............................;.............  .	9-985
Cekini c. kr................................................. 5.97
100 drž. mark...............................................fil'70
Sv. Jakoba kapljice.
V popolno in zanesljivo ozdravljenje Ji	CmC&t	vseh želodečnih in živčnih boleznij, cel6
tacih, ki so vsem dosedanjim zdravilom se ustavljale, osebito za kroniCni želo-dečni katar, slabost v želodci, ščipanje, d	n n	krče, slabo prebavljanje, boječnost, utri-
£“	anje srca, glavobol itd. — Sv. Jakoba
apljice, prekapljane po receptu bosopetih menihov grškega samostana Aktra iz 22 najboljših zdravilnih rastlin jutrove dežele, izmed katerih vsaka posamična še dandanes zavzema prvo mesto kot zdravilo, in se je vselej vsled sestave rabilo te kapljice z vspehom.
Dobivajo se v steklenicah po 1 mk. in 2 mk. Glavna zaloga: M. Schulz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna «pri angelju* v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; le-I karna «pri angelju» na Dunaji (Am Hof); lekarna «pri fif zlatem bobru» v Solnogradu; mestna lekarna «pri g madoni» v Bocnu.	(168)	26—1
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Poddružnica c. kr. priv.
avstr, krefli
za trgovino in obrt v Trstu
Novci na obrest o vanj e
v bankovcih
za 4	dni	odpovedbe	.	.	.	3'/4	od	sto
.	8	»	»	.	.	.	B*/2	»	»
» 30	»	»	.	.	' .	3s/4	»	»
v	Napoleondorlh
BOdnevna odpoved	....	3	od	sto
3mesečna	»	. . . .	3'/4	»	»
6	»	»	....	3'/j	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/sproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/aP1'00- provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—31
"V Trst-u. dn6 1. oktobra 1883.
Elegantno vezane ln z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigo tržnica v Ljubljani.
neprekosljivo
največja zaloga
vsake oblita, velikosti in kakovosti
prodajejo se po 25 kr. in više
pri	(47)	2ft
J. C. Haninim-**
Tujci.
Dn£ 24. novembra.
Pri Maliči: Mosberger, Mus-ser, Lupini, Kolbl, Dom-finkes, trgovci, z Dunaja.
— Dr. Bolim iz Remscheida.
— Dr. vitez pl. Gutmanns-thal iz Trsta. — Grof Auersperg, dež. poslanec, iz Turjaka. — Dr. Pfeifer, dež. poslanec, z Krškega. — Ter-potetz, vodja rudnika, iz Terbovelj.
Pri Slonu: Ernstein, Kren-berger, Ullrich, Landig in Tschantllomo, trgovci,z Dunaja. — Biankini z Reke. Oejak, c. kr. ritmojster, iz Rudolfovega.
Pri Bavarskem dvoru: Hen-kel, potov., 7. Dunaja.
Pri Juž.kolodvoru: Loebl in Quapil, trgovca, z Dunaja.
Pri Avstr, carji: Schuster z Dunaja.
Pri Virantu: Faber, logar iii dež. poslanec, iz Kočevja.
— Oberster, Obermann F. in J. iz Ribnice. — Lavrenčič, dež. poslanec, izVrh-polja. — Dr. Sterbenec, dež. poslanec, iz Hrenovic. — Pakič, dež. poslanec, iz Za-most. — Mohar, dež. poslanec, iz Škofje Loke. — Dev, dež. poslanec, iz Črnomlja. — Rebol, župnik, iz Št. Gregorja.
Umrli so:
Du6 24. novembra. Frančiška Gostič, delavčeva hči, 2 mes., Kolizejske ulice ššt. 6, ošpice.
Dn6 25. novembra. Ljudevit Sajovic, ključaničar-ski učenec, 16 1., utonil v Ljubljanici.
Prof. dr. Jaeger-jevo
izvorno normalno perilo
renomirani, tostranski izdelek tovarniške družbe za pleteno robo v Toplicah, najboljše kakovosti in izdelovanja	za
25 prot. cenejše
kot vsi drugi izdelki, o čemur naj se p. n. kupci v lastno korist blagovolijo prepričati.
To je jedini tovarniški izdelek, koji se vsled propisanega postopanja pri pranji ne skrči.
male	sred.	male	sred.	vel.	večje	velike
S zimske srajce	gld. 2,80	3,20	3,BO	3,76	4,30
K poletne »	»	2,60	2,90	3,16	3,66	4,26
Vse srajčne velikosti v vseh širokostih okolu vratu in spodnje hlače vsake trebušne širokosti so na prodaj, ter prosimo, pri naročevanji vselej naznaniti tudi mero.
Vsi normalni predmeti, kakor i žoki, nogovice, rokavice, trebušni pasovi, grevci za kolena in žile oddihavice, dalje normalno blago in normalna volna za pletenje so v zalogi.
Ilustrovano črnilnike s pomočnlm navodilom ln natančno naznafrbo cene vseh normalnih predmetov razpošiljamo brezplačno in franko.
Siprič eTT-al.©..
Z varnostno znamko topliške tovarniške družbe za pletenino zaznamovano normalno perilo uznalo se je vsled kemično-mikro-skopiške razkrojbe za prirodno barvano, iz čiste ovčje volne brez rastlinske primesi in ob jednem s preiskanim in s štampilijo »Prof.dr.G. JaeKer* zaznamovanim stuttgartskiin blagom za pranje po polnem jednakovrednim.
LJudovik Lleohtl s. r., profesor tehnologiškega obrtnijskega muzeja na Dunaji’’
Jedi no zalogo ima:
Weldler & Budie, c. kr. priv. tovarnika perilnega blaga.
Glavna zaloga: Dunaj, I., Tuchlauben 13.
Podružnica: I., Kiirntnerstrftsse 22.
Perilo za gospode, gospe in deca v najlepših oblikah in po najnižjih tovarn, cenah.
Naš bogato Uustrovan katalog perila z proraounjenimi troškl za nevestine ln otroško oprenutve razpošiljamo brezplaino ln franko.	(163) 6—6
Odgovorni urednik J. Nagli«.
Tiskat« in zalagat« Ig. v. Kleinra»yr A F»d. B»rob«rg v Ljubljani