PRIMORSKI DNEVNIK srsrrs^r" Cena 60 Mr Leto XXTV. Št. 209 (7102) JANUZZUEV ODGOVOR NA RAZSODBO SODIŠČA Johnson o politiki SZ Kakšne ukrepe namerava vlada sprejeti proti De Lorenzu in drugim častnikom Januzzi zahteva odgovor na interpelacijo, ki govori o odvajanju velikih zneskov - Član vodstva KPI Armando Cossutta se je vrnil iz Moskve - V PSI narašča moč De Martinove struje RIM, 11- — Bivši urednik tednika «Espresso» sen. Lino Jan-huzzi je vložil interpelacijo na predsednika vlade in obrambnega ministra, v kateri sprašuje ali «namerava Vlada sprejeti bkrepe proti generalom De Lorenzu, Markertu, Centu, Celiju, Allaveni in polkovnikom Mingarelliju, Della Chiesi, Tuccariju >n Bianchiju, ki so (kot izhaja -iz zaključkov komisije generala' cije rimskega sodišča «osmešila», ko odklanja zaključke preiskovalne komisije generala Beolchinija, čigar čast je tudi prizadeta. Končno sprašuje, če namerava vlada odgovoriti na interpelacijo, ki je bila svoječasno predložena v poslanski zbornici in v kateri sprašuje, ali odgovarja resnici, da so ga tožilstva in urada za pripravo razprav rimskega sodišča v zvezi z izadajanjem »nenaslovljenih dovoljenj za nadzorovanje telefonskih razgovorov političnih osebnosti*. Še posebej sprašuje senator Jan-nuzzi, »kdaj misli vlada odgovoriti Lombardija) lažno pričali, kljub Prisegi, pred četrtim oddelkom zimskega sodišča«. Interpelacija senatorja, ki je bil na znanem procesu o aferi SIFAR obsojen na 16 mesecev zaporne kazni, vprašuje «če je vlada že po-hlttbela ali bo poskrbela za odstranitev namestnika poveljnika karabinjerjev gen. Celija z njegovega *nesta». O tem trdi Jannuzzi, da ni *kot častnik najbolj ustrezen, da v svoje roke sprejema prisego novincev*, ker da je «odgovoren za i®ž po prisegi*. Senator Jannuzzi nadalje sprašuje vlado, kako misli zaščititi čast Vojske, ki jo je razsodba IV. sek- *»iiiiiifiii»itmiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiiitiiiiu m, iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii iiniii minil JUTRI ZAČETEK KONFERENCE V ALŽIRU Afriški vrh čakajo številni problemi Odsotnost uglednih afriških poglavarjev kaže na omajano enotnost afriških držav .ALžir, 11. — V petek bo začela J*'p peta konferenca Organizacije Jotške enotnosti, že prvi znaki :ažejo, da bo konferenca zasedala ,, ozračju nejasnosti in sporov, ki ir1 je izzvala tragična vojna med liberijsko zvezno vlado in secesio-u*sti ibo v Biafrl. .Prvi znak, kako je že skrhana t?*o potrebna enotnost med afri-JUrju državami poglavarji, bo odurnost predsednikov Kenjratte, C*rgibe, Nyerereja, Senghora. Ka-? tudi, da se afriškega vrha ne med «preiskavo o aferi z mapami ki jih je vodil SIFAR, bile odkrite vezi z nekaterimi sodniki javne- KP^sC "Poročilo* KpTpraviTSa fontloTim llfndn r* mintTA * . na interpelacijo, ki je bila svoj čas vložena in v kateri se sprašuje, ali je res, da iz raziskave o mapah, ki jih je vodil SIFAR, izhaja med drugim, da so se mesečno odde-ljevali veliki zneski, ki so se vlagali na bančne knjižice na prinašalca v korist petih sodnikov rimske prokure in urada za priprave razprav rimskega sodišča, zato da se doseže izdajanje nenaslovljenih dovoljenj za nadzorovanje telefonskih razgovorov političnih osebnosti*. Danes se je iz Moskve vrnil član vodstva KPI Armando Cossutta, ki se je prejšnje dni sestal z voditelji bo udeležil Naser, ki ga zadržuje ^reče ozračje nad "sueškim pre- V>m. ^prašanj, ki IjPkvnavala, je več, in važnosti. Tako bo bo konferenca in vsa so ve->''• važnosti, ibko do morala kon-'fetlca izvoliti tajnika OAE, ki Pfavlja na afriški celini delikat-, diplomatsko vlogo, kot U Tant ^etovnem okviru. Ska°nferenca bo na Pr-itislt afri-držav z arabskim prebivalcem preučila stanje na Srednjem P° izrae'ski zasedbi dela C" Prav tako bo konferenca pre-Le.sla vprašanje o izročitvi čom-ki je zaprt v Alžiriji, Kongu, u goveda pa bo najvažnejši pro-s katerim se bodo afriški jj.Savarji spoprijeli, vojna med Utirijo in Biafro. Organizacija J^ke enotnosti je res na strani HA*he vlade Nigerije, ker se drži heu la' da s0 meJe .ki so veljale ■- °č. nedotakljive. Toda med tem ere države priznale vlado kukate: li?‘re in jpuio Organizacije. Lahko bi pri-ie do ukaza o ustavitvi ognja, a *e,.ta to potrebna dvetretjinska CJha, ki v današnjem stanju ni Ij.:'0 dosegljiva, saj bi pomenil tj Ukaz, kljub človečanskemu po-Hj*uu prekinitve pokolov, vmešava C v notranje zadeve ene izmed članic, kar je tudi v na z osnovnimi načeli Organe. C?uferenca bo razpravljala o fl-ijp^nih vprašanjih in podporah, prejemajo razna narodno-vJpLodiine gibanja, ki delujejo po »u?1 južnem delu celine, kjer še d|w* Portugalski kolonializem ali Matura belih rasistov. ABEBA, 11. — Delegacija ,Wre poii to dopustili« Isto trdijo tudi .< (z-vestija« Poljski tisk pa znova polemizira s stališčem, ki ga je zavzela ita- lijanska komunistična stranka. -tZy-cie Warszawy» piše, da italijanski komunisti in tisti komunisti zahodne fcvrope, ki so kritizirali vojaško intervencijo v CSSR, izhajajo z dveh zgrešenih predpostavit-»Prvič, lažno tolmačijo sodobni in tčmacionalizem in ne razumejo dejstva, da je treba danes videti suverenost v širšem okviru sistema svetovnih sil in borbe med njimi. Drugič, analizirajo novo strategijo in taktiko imperialističnih sil, ki ni dovolj poglobljena.« Kakor se vidi, zagovarja list blokovski sistem in novo težo o »suverenosti« v okviru blokov. Nova država v Indiji NOVI DELHI, 11. — Indijska vlada je danes sklenila ustanoviti novo avtonomno državo z združitvijo nekaterih goratih predelov sedanje države Asam, ki je strateško važna .Nova država, ki nima še 'mena, bo 18. država v Indiji te« bo mejila z Burmo in vzhodnim Pakistanom. Nova država ima 790 tisoč prebivalcev. iiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii DADAH ZAKLJUČIL OBISK V JUGOSLAVIJI Boj proti blokovski razdelitvi sestavni del boja proti imperializmu Uredba o pogojih delovanja zastopstev tujih podjetij v Jugoslaviji • Danes se odpre zagrebški velesejem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predsednik Jugoslavije Tito in predsednik islamske republike Mavretanije Daddah, ki je danes končal svoj obisk v Jugoslaviji, v skupnem poročilu ugotavljata, da se je mednarodni položaj poslabšal zaradi pogoste manifestacije politike sile, oborožene Intervencije, pritiska In vmešavanja v notranje zadeve malih držav in držav v razvoju. Prizadevanja velikih sil, da obdržijo svoje hege-moni-stične pozicije in širijo nadvlado nad neodvisnimi državami na raznih področjh sveta, po mnenju obeh predsednikov ne kršijo samo osnovnih načel v Združenih narodih o odnosih med državami, temveč ogrožajo svetovni mir. Predsednika sta najostreje obsodila politiko kolonializma in neokolonializma ln rasne diskriminacije ter ugotovila, da je borba proti blokovski razdelitvi sestavni del borbe proti Imperializmu, tuji dominaciji, hegemonizmu ln vojni. Politika nepovezovanja, ki se zoperstavlja politiki sile in vmešavanju v notranje zadeve, je važen dejavnik v boju za neodvisnost In enakopravnost držav. Zato je potrebno še bolj aktivirati in združiti vse sile, ki so pripravljene zavzemati se za polno spoštovanje neodvisnosti ln celovitosti držav in narodov, za pravico vsakega naroda, da samostojno brez vmešavanja od zunaj odloča o svojem razvoju, demokratične odnose in enakopravno sodelovanje. Voditelja Jugoslavije in Mavretanije Poudarjata, da bi se morala za te smotre potegovati nova konferenca nevezanih držav, ki bi dala novo spodbudo krepitvi sodelovanja držav v razvoju v boju za popolno uveljavitev neodvisnosti ln enakopravnosti na političnem in gospodarskem področju. Pri vprašanju dvostranskih odno-predsednika sporazu- proučljo način in pota za napredek gospodarskega sodelovanja in možnosti udeležoe jugoslovanskih podjetij pri uresničitvi načrta go- nj! , sejj sprejel uredbo o pogojih delovanja zastopstev inozemskih podjetij v Jugoslaviji. Uredba dopušča ustanovitev Inozemskih za spodarskega razvoja Mavretanije in stopstev v Jugoslaviji za določene da se pričnejo razgovori za skle- posle blagovnega prometa in go- ____ sov sta se ______ nosti Salgovič, ki je bil med **lo mela, da pristojni organi obeh vlad nlitev konvencije o kulturno - prosvetnem in znanstveno - tehničnem sodelovanju ter sporazuma o sodelovanju na področju informacij. Mavretanijo bo v kratkem obiskala misija jugoslovanske vlade ter proučila možnosti sodelovanja med obema državama. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da ohišče Mavretanijo. Luksemburškega zunanjega ministra Gregolra, ki je danes končal svoj dvodnevni obisk v Jugoslaviji, je pred odhodom sprejel predsednik zveznega sveta Mika Spiljak. V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi državni tajnik Ni-kezič, sta Spiljak in Gregolre govorila o možnosti nadaljnje razširitve gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Luksemburgom in posebno o odnosih Jugoslavije z evropskim skupnim trgom. V skupnem sporočilu o obisku in o razgovorih med Nikezičem in Gregoirom, ki so se nanašali predvsem na glavna mednarodna vprašanja ln na novo nastali položaj v Evropi, se ugotavlja, da sta se ministra sporazumela, da so potrebni stalni napori za rešitev odprtih vprašanj na miren način ln da Je treba. Iskati politične rešitve za vprašanja, ki ogrožajo mir. Ministra sta mnenja, da Je potrebno podpreti vse napore, katerih smoter je premaganje velikih razlik med razvitimi in nerazvitimi področji in da je v tem pogledu potrebno pomagati delovanju Unsta-da. Glede dvostranskih odnosov sta ministra ugotovila, da so pogoji za njihov nadaljnji napredek, posebno na gospodarskem In kulturnem področju in da so potrebni novi napori v tej smeri. Zvezni izvršni svet je na današ- spodarskih storitev. Inozemska podjetja imajo na primer lahko zastopstva v Jugoslaviji, samo če so stalno vlagala svoja sredstva v jugoslovansko gospodarsko organizacijo, oziroma če so sklenila pogodbe o poslovno - tehničnem sodelovanju z jugoslovanskimi proizvajalnimi organizacijami. Zastopstva inozemskih podjetij morajo plačati prispevke, davke, carino in o-stale dajatve po jugoslovanskih zakonih, voditi poslovne knjige in zaposliti najmanj polovico strokovnega osebja iz vrst jugoslovanskih državljanov. Po uredbi ne morejo fizične osebe zastopati inozemskih podjetij v Jugoslaviji. Na letošnjem zagrebškem velesejmu, ki ga bodo odprli jutri, sodeluje okrog 150 italijanskih podjetij, ki že več let vzdržujejo tesne gospodarske stike z jugoslovanskimi podjetji. Italijanska podjetja bodo na velesejmu med drugim prikazala številne nove stroje. Investicijsko opremo in naprave za avtomatizacijo raznih gospodinjskih poslov. Udeležba številnih italijanskih podjetij na velesejmu, po mnenju zastopnika Italijanskega Inštituta za zunanjo trgovino na današnji tiskovni konferenci v Zagrebu, dokazuje zanimanje, ki ga Italija kaže za nadaljnji napredek gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Italijanski razstavljavci so mnenja, da bodo bodoči razgovori o sklenitvi trgovinske pogodbe Jugoslavije z evropskim skupnim trgom rešili nekatera vprašanja, ki ovirajo še večjo izmenjavo med obema državama. Predvideva se, da bo velesejem obiskala skupina italijanskih operaterjev pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino Carla Russa. B. B. 7. ure (po jug. času) priti v Novo Gorico, kjer bodo imeli ob 8.30 generalni nastop. Kulturno - zabavni program se bo pričel večer prej z velikim ognjemetom ob 20.30 pri gostišču Kekec, ki ga ne bo videti samo v Novi Gorici, ampak tudi preko meje daleč v Furlanijo. Pripravilo ga bo specializirano podjetje iz Kamnika. Neposredno ga bo prenašala tudi televizija. Še isti večer bosta združeni godbi na pihala Anhovo in Ajdovščina imeli v Novi Gorici promenadni koncert, naslednje jutro ob 6 pa bodo te godbe in pa godba ljudske milice iz Ljubljane igrale budnice v Novi Gorici ter po vseh okoliških vaseh in naseljih. Pripravljalni odbor je poskrbel, da se bodo udeleženci na manlfe staciji kar najbolje počutili. Z 19 podjetji je podpisal pogodbe, da bodo odprla 80 prodajnih mest. kjer si bo po normalnih cenah moč nakupiti najrazličnejšo jedačo. Odprte bodo tudi vse trgovine s živili. V prodajni službi bo sodelovalo okoli 200 ljudi. V glavnem so zaključili vsa dela okoli stojnic ter miz in stolov. Poskrbeli so za 4.000 sedežev na prostem ter 200 dolžinskih metrov točilnih in prodaj atolih miz v 42 kioskih. Zdravstvena služba bo razpolagala s petimi motoriziranimi skupinami, med seboj povezanimi z radijskimi oddajniki. Dežurni zdravniki bodo službovali v vseh bližnjih krajih kot so šempter, Kaanl, Brda. V bolnišnici v Šempetru bodo dežurali vsi zdravniki, zaradi previdnosti pa bodo zagotovili tudi okoli 50 prostih postelj. Vsakomur, ki bi potreboval kakršnokoli zdravniško pomoč, jo bodo nudili brezplačno. Komunalno podjetje te dni namešča nove osvetljene smernike, ki bodo prvi v mestu. Po vseh ulicah urejujejo segnaletiko, vodoravno in navpično. Za tribuno, na kateri bodo povabljeni gostje, so oskrbeli okoli 360 dolžinskih metrov cvetličnih lončkov. Mesto samo je --avno te dni vse v cvetju. Posebno veliko je vrtnic, ki so postale simbol Nove Gorice. Občinska skupščina Je namreč pred kratkim sprejela svoj grb, ki ga predstavlja rdeča stilizirana vrtnica a modrim robom in napisom kraja. Po vsej Sloveniji so razposlali spominske značke, ki so jih naredili 50.000 kosov. Prodajali jih bodo tudi na sami prireditvi; prav tako tudi časopisje, med njimi Primorski dnevnik. Manifestacija je republiškega značaja, se pravi, da skrbijo za njen potek republiški organi. Kolikšno zanimanje vlada za prireditev, je moč sklepati tudi po ogromnem številu akreditiranih časnikarjev: skupno jih je 58, od tega 13 iz Italije. Jugoslovanska televizija bo oddajala 5 neposrednih prenosov, med temi tudi osrednjo proslavo, ki jo bo prenašalo zvezno omrežje. Po vsej Novi Gorici bo moč prek zvočnikov spremljati osrednji govor in koncert pevskih zborov; podjetje Iskra iz Kranja je za to prireditev izdelalo posebno ozvočenje. Z današnjim dnem so v Novi Gorici zaključili vse priprave za to veliko manifestacijo. Mesto je nared, da sprejme sto tisoč udeležencev iz vseh krajev Slovenije, zastopnike vseh jugoslovanskih re-publik ter iz Italije in Koroške. Najbrž ne trdimo preveč, če rečemo, da je Nova Gorica zaslužila to pozornost, ki jo njej posveča ne le vsa slovenska, ampak tudi jugoslovanska javnost. Mesto, ki se je porodilo na valu revolucionarnega zanosa vsega slovenskega ljudstva, si je znalo v težkem boju in doslednem služenju miru izbojevati edinstveno mesto, ki mu ga nihče ne more odrekati: s sosednjo Gorico v Italiji je poiskalo in navezalo vrsto stikov na najrazličnejših nivojih ter tako položilo — ob obojestranskem razumevanju ter ob obojestranskem izkoriščanju Izkušenj bridke preteklosti — čvrste temelje miru, prijateljstva, sodelovanja in razumevanja. Kjer sta dve vojni vihri pustošili ter zapustili za seboj razdejanje in sovraštvo, nastaja novi svet sožitja. Poustvarjajo ga ljudje ob tej meji, ki hočejo živeti kot dobri sosedje. V nedeljo bodo zamejski Slovenci, bivši partizani vseh enot, italijanski garibaldinci, vsi demokratični ljudje, ki se bodo udeležili te manifestacije, s svojo prisotnostjo poudarili ravno sadove upora pred 25 leti, se pravi sedanjo odprto mejo prijateljstva in miru kot največjo dragocenost sedanjega časa. Daniel Cohn Bendi! ne sme v Venezuelo CARACAS, 11. — Študentskemu »voditelju« Danielu Cohnu Benditu ne dovolijo vstopa v Venezuelo. Ko je dospel na letališče Maiquetia (Caracas) so ga policijski agentje pozvali, naj ne Izstopi iz letala. Predstavnik notranjega ministrstva je izjavil, da je prišlo do tega u-krepa, ker je vlada izvedela, da namerava Cohn Bendlt nelegalno potovati v Merido, kjer bi se sestal z ekstremisti na medameriškem kongresu univerzitetnih študentov. WASHINGTON, 11. — Italijanski veleposlanik Ortona se Je sestal z državnim tajnikom Deanom Ruskom. To je prvi sestanek Orione z Ruskom v okviru posvetovanj po invaziji Češkoslovaške. JOSIP KRAVOS: V UKRADENEM AVTU FIAT 500 LAST RIMSKEGA ČASNIKARJA RAI Kako smo doživi j ali v naši družini slovensko šolo Policiji se je posrečilo pravočasno odklopiti bombo Pet minut kasneje bi peklenski stroj eksplodiral Zadnje čase vedno silneje čutim željo, opisati vse one lepe doživljaje v družini v zvezi z obiskovanjem slovenske šole mojih otrok. V dobi fašizma so bili mnogi starši kruto prikrajšani za to veselje, zato smo se vsi, kot tudi jaz po petletni prisiljeni odsotnosti na jugu Italije, kjer se mi je v internaciji rodil sin, v povojni svobodi pričeli vneto baviti z obnavljanjem naših ljudskih šol. Srečen sem, da sem to dočakal ob navdušenju svobodoljubnega ljudstva, ki si je trdo priborilo narodno svobodo tudi z orožjem. Ker sem do tedaj do-rastel med našim trpečim narodom, sem po vojni toliko bolj čutil potrebo po reševanju kulturnih vprašanj. Danes pa sem srečen, da sem to dolžnost opravil po svojih skromnih močeh, kar mi je — kot šestdesetletnik polagam svoj življenjski obračun — v naj-lepšo uteho. Hvaležen sem vsem. ki so me vzgojno spremljali v spoznavanju naše kulture, posebno pa velikim ustvarjalcem naše pisane in pete besede, ki so mi omogočali uživanje njih neprecenljive duhovne dediščine. Pri tem pa sem bolj ali manj spoznal tudi kulturo drugih narodov. To je lepo, da vsaka zemlja ima svoje posebne narodne vrednote, in prav je, da vsak ceni posebnosti lastne kulture, ker ravno v kulturnem tekmovanju se izraža veličina človeškega duha. A glavna podlaga tej je ramo šola v lastnem jeziku. Naša prva diva otroka sta pričela posečati otroški vrtec pri Sv. Ivanu ze takoj leta 1946. Bilo je to v takrat še neurejenih pritličnih prostorih nekdanjega Narodnega doma. Prekrasno je bilo videti tam zbranih v veselem živžam okoli Sedemdeset naših otrok, ki jih je vzgajala požrtvovalna gospa Trobec. To so zame nepozabna srečanja, ko je kljub neurejenosti povojnih razmer kot posledice dvajsetletne fašistične strahovlade, bilo opazno nadvse prizadevno zanimanje staršev za dokončno ureditev naših šol. Delegacije staršev pri zavezniški šolski upravi so bile na dnevnem redu. Slovenske ljudske šole so bile nabito polne in jaz sem užival ob napredovanju svojih o-trok do slovesnega zaključka vrtca s prireditvijo ob zaključku leta, kjer so ti naši najmlajši razstavljali svoja ročna dela in nastopali s petjem in prizorčki ter recitacijami v nekdaj tod zatirani slovenščini. Do solz sem bil ginjen ob spominu, da so tam okoli še nedavno viseli zloglasni napisi «Qui si parla soltanto italiano.'» Se vedno mi je pred očmi, kako je istega večera moja mala Alenka pri sosedovih ponovila svojo recitiranje «Kje sončece je moje», medtem ko je še manjši bratec Marko • zadavljeno zrl v veliko lužo z žabami in čebljal Zupančičeve stihe «Biba leze. biba gre» in me nato vprašal, zakaj pa žaba ne hodi a le skače in če nosi res zelene hlače. Ko pa je prišel čas odhoda, se je od luže ločil, le ko sem mu obljubil podariti živo miško. In res se mi ie naslednjega dne posrečilo uloviti 'jo in spraviti v luknjičasto škatlico. Seve, sta srečna otroka povabila še sosedove otroke! In ti so spet privedli svoje prijateljčke, miško občudovali in si podajali škatlo iz ročice v ročico, dokler ni še prav mlada živalca poginila Presunila je otroke mala smrt in so sklenili miško slovesno pokopati. K pogrebu so povabili tudi mene. S cvetjem okrašeno škatlico so ponesli na sosedov vrl in jo tam zagrebli ob petju pesmice «Sonce je žalostno, močno je ranjeno, moglo bo umret«. V letu 1947 smo prvorojenko A-lenko vpisali v prvi razred, prepoln samih ukaželjnih dekletc, ker tistega leta je bilo še več vzporednih prvih razredov. Tedaj smo v družini doživljali nove nežno prisrčne prizorčke, kako otrok bogati svoj besedni zaklad in ga deloma posreduje nam staršem, ki smo tako dolgo hrepeneli po čisti studenčnici slovenske besede. Nepozabni so spomini, ko sem otroke spremljal iz šole domov ob njihovem neprestanem govorenju, kako levo je bilo v šoli ob prizadevanju naših vrlih učiteljev. Nekega opoldne, ko sem videl prihajati iz šole Alenko, se je ta razigrano jjoljubila s sošolcem Stojanom, katerega mati mi je v šali veselo svetovala: «Le hitite zdaj skrbeti za balo, jaz pa bom za doto svojemu.« Preproste besede, a kako polne upanja v preporod slovenske družine! Zgodilo pa se je mesece nato, da je Marko, ki je še vedno zahajal v otroški vrtec, nekega dne pred odhodom v šolo natrgal košarico še čisto nezrelega grozdičja. Ko sem ga karajoče vprašal, čemu bo grozdje, je v zadregi dejal, da ga nese v vrtec tovarišem, da ne bi le-ti šli v skomiform«. Beseda žalostnega spomina «kominform». Zima leta 1948 je obogatila našo družino z rojstvom Milice — Bogomile. Od takrat so si sledili mnogi domači prazniki: krst, rojstni dnevi, godovanja, obhajila in birme vedno v prisrčno domačem vzdušju lepe slovenske govorice o-trok, ki so doraščali ob lepem napredovanju v šoli. So pa gojili tudi prijateljstvo z drugorodnimi sosedi in se z njih otroki v šolo grede kar lepo naučili italijanščine. Ko sem tako spremljal otroke v šolo, sem poleg lepih doživel tudi nelepe dogodke. Tako me je silno razočaralo jeseni leta 1949 obnašanje slovenske inatere, ki me je nahrulila, zakaj da ne vpišem otrok v italijansko šolo, ker da je vse slovenstvo le Titova politika. Uboga zajgeljana raja! Prav med tisto nesrečno in vročo jesenjo, sem ao-živel še druge slične pripetljaje. In to vse zaradi tega, ker so nekateri starši podlegli zlonamernim političnim prenapetežem. Ker pa so se ti čutili manjvredne zaradi zatajevanja lastne narodnosti, ki je bila slovenska po starših in jo :e le fašistična šola ohromila, so bili še bolj napadalni proti tistim, ki so značajno branili svojo narodnost. V prerekanjih z njimi sem jim pojasnil, da če se oni kot odpadniki dobro počutijo, je to pač njih osebna zadeva. Vendar pa m-me ni narodnost, kot zanje srajca, ki si jo lahko menjajo, kadar se jim zljubi. Našle pa so se tudi matere ki so priznavale, kako hudo jim je, da so po moževi volji morale prepisati otroka v tujo šolo, ker čutijo, kako se nekaj v družini ruši z dušenjem, kar je najlepšega, ki je pač v složni narodni rasti otrok s starši Izgovarjale so se, da bodo že sama doma učile otroke materinščine. Ampak, ko so taki otroki dorasli in se prijavili za delo ali službo na oglasa, v katerih se je zahtevalo znanje slovenščine, so ostajali v veliki zadregi, ko niso mogli pokazati izpričeval nobene slovenske šole. V tisti napeto razburljivi dobi mi je neka slovenska mati povedala o posvetovanju z dobrim in kulturnim Italijanom, ki ga je vprašala, kam naj vpiše otroka. Ta pa ji je brez ovinkov dejal: «E chi le dice niente? Anzi le scuole slovele sono un bene che vi arric-chisce.« Res pa je tudi, da moji drugorodni znanci niso o tem nikdar podvomili, ker naše šole resnično bolj bogate našo mladino ravno s spoznavanjem obeh kultur tega zamejstva. Vseh zadnjih dvajset let sem oh doraščanju, svojih treh otrok, njih umskem razvoju in pridobivanju znanja v naših šolah utegnili slediti učnemu programu in skupnim nastopom, ki so me navdajali s ponosom da sem to srečo dočakal po tako črni dobi, ko nam je fašizem začrtal vse drugačno bodočnost. Zategadelj sem vedno rad prisostvoval roditeljskim sestankom, zaključnim šolskim mašam, vsakoletnim Prešernovim in zaključnim prireditvam šol, pri katerih so naši otroci vneto sodelovali. Med letom pa ni manjkalo tudi raznih drugih družabnih praznikov. izletov, taborenj in bivanja v počitniških kolonijah, odkoder so prinašali številne slike o presrečnih mladinskih stikih. Vzporedno z našimi šolami pa so nastali tudi mnogi dijaški zavodi, ki pomagajo krepiti razvoj našega bodočega razumništva v tem narodno še vedno tako ogroženem zamejstvu. Kot krasno zoreče sadje bogate žetve jkl je zame najlepši pogled na naše višješolce ob koncu leta, ko se pri šolski maši četrtošolci ponašajo z belimi, a petošolci z rdečimi nageljni. Nakar se ta nadobudna kulturno bogata mladina resno poda v središče mesta na sprehod po Akvedotu, ki se zvečer konča z «valeto», kjer dijaki pete- j ga razreda predajo onim iz četrtega razreda simbolične ključe njih šole z naročilom, naj jo skrbno branijo pred nevarnostjo in pro-pastjo. Danes so v naši družini vsi otroci že dorasli. Alenka je že nekaj let trgovska nameščenka v u-gledni modni trgovini, kjer ji slovenščina mnogo koristi, enako kot najmlajši Milici, ki je knjigovod-kinja v izvozniškem podjetju. Marko si je postavil višje cilje, ker končuje univerzo in mi dela mnogo veselja, ko berem v tisku njegove pesmi in ga jjoslušam na slovenskem radiu. Družijo se s sovrstniki na izletih, pri plesu in v gledališču in še v cerkvi, da tako jamo izpričajo našo narodno prisotnost. Obiskujejo v skupinah tudi znance in tako se dogaja, da tudi pri. nas večkrat ustvarijo s svojo mladostno razigranostjo in s petjem vzdušje domače sreče, kar mi je v največje zadoščenje, ko čujem tam, kjer se je nekoč pod fašizmom le skrivoma čulo domače narečje, sedaj svobodno zveneti prelepo govorico v čisti slovenščini, kar je zasluga naših slovenskih šol. Urbana. Tudi v Ameriki so študentje, ki ne soglašajo z upravo univerz, zasedli predavalnice. Toua policija je ostro nastopila proti črnskim študentom, ki jih je izgnala iz univerzitetnega, poslopja in jih stlačila v tovornjak ter jih odpeljala na zasliševanje. RIM, 11. — Policiji se je ponoči med torkom in sredo posrečilo pravočasno odklopiti tempirano bombo, ki so jo neznanci povezali z baterijo avta fiat 500 last 53-letnega časnikarja RAI Ettoreja Corbčja. Časnikar, ki je načelnik radiokro-nike, je malo pred 21. uro zapustil urad in se s fiatom 500 odpeljal domov. Po navadi pušča avto v garaži, včeraj pa ga je pustil na Piaz-za del Popolo in se je peš odpravil domov v Ul. Mascagni. Kmalu po 1.30 je neznanec telefonsko obvestil komisariat javne varnosti «Ve-•scovio*., da bo v kratkem eksplodiral avto na Trgu Verbano. Neznanec je posredoval tudi evidenčno tablico Corbojevega vozila, katerega so mu neznanci ukradli. S komisariata so nemudoma opozorili letečo policijsko patruljo, ki je prišla na kraj in nekemu podčastniku se je. kljub nevarnosti, posrečilo, da je odrezal žico peklenskega stroja pet minut pred eksplozijo. Podčastnik je takoj opazil žico, ki je povezovala baterijo s petimi kosi tritola. Ti so bili za sedežem skupno z uro, katere kazalca sta bila nastavljena na 1.40. Istočasno je policija tudi izpraznila trg. Danes si je avto s tempirano bombo ogledal tudi načelnik političnega oddelka rimske kvesture. Policija, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiniiiiiii GROZNA NESREČA FRANCOSKEGA POTNIŠKEGA LETALA NEDALEČ OD NICE «CaraveIIe» strmoglavil v morje: okvara, požar ali eksplozija? Vsi mrtvi - 89 potnikov in 6 članov posadke PARIZ, 11. — Danes je franco- vrste «Costellation» iz reševalnega | partijo in za ljudstvo*. V največ-sko letalsko družbo «Air France.) | centra v Toulousu opazila razoi jem kitajskem mestu Šangai so mla- doletela strašna nesreča: potniško letalo «Caravelle», ki je vozilo na progi Ajaccio - Nica, je kakih 20 km od Cape Antibes strmoglavilo v morje. Po zadnjih poročilih je vseh 89 potnikov in 6 članov posadke mrtvih. Ko se je pilot že pripravljal za pristajanje, je nenadoma sporočil, da je v letalu izbruhnil požar in je najavil, da bo skušal zasilno pristati. Takoj zatem je kontrolni stolp izgubil stik z letalom Takoj so organizirali reševalno akcijo in na kraj, kjer bi moralo letalo strmoglaviti v morje so poslali letala in ladje. Zaradi slabega vremena je bila vidljivost majhna. Vseeno pa je posadka letala Erika Blanc je edina ženska v filmu «7 krat 7», ki ga Michele Lupo snema v Hamburgu. «Troupe» se bo čez nekaj dni vrnila v Rim kjer bo snemala notranje prizore Harrimanove izjave o jaltski konferenci PARIZ, 11. — Ameriški potujoči poslanik Averell Harriman, ki je bil med glavnimi sodelavci predsednika Roosevelta na jaltski konferenci februarja 1945, je danes odgovoril po luksemburškem radiu na de Gaullove izjave o jaltski konferenci. »Mislim, da general de Gaulle preveč poenostavlja stvari je izjavil Harriman, ko govori o delitvi F\ rope na dva bloka. Na Jalti so bili sklenjeni sporazumi, na podlagi katerih bi morale vse te države (ki jih je sovjetska zveza osvobajala) imeti pravico do samoodločbe in ne bi smele pasti pod sovjet sko nadvlado * Kar se tiče Poljske, je Harriman izjavil, da so diskutirali o usodi lublinske vlade, "ki je nismo priznali. General de Gaulle ima prav, ko pravi, da niti on ni priznal te vlade. Vendar pa je poslal zveznega častnika k tej vladi*. Bivši francoski zunanji minister Bidault pa je izjavil dopisniku AFP, da ni nič res, kar pišejo nekateri ameriški listi, češ da je bil de Gaulle povabljen na jaltsko konferenco, da pa je Bidault to odsvetoval. Bidault je dodal, da bo podrobneje govoril o tem na tiskovni konferenci prihodnji teden v Parizu. MILAN, 11. — Danes ob 13.25 je na letališču Malpensa pristalo prvo letalo, ki Je prispelo iz Prage v Italijo po prekinitvi poletov 21. avgusta. Gre za letalo «Tupolev 124» v katerem je prostora za 56 potnikov. Obnovljen bo dvotedenski promet med Prago in Milanom. Letalo, ki je prispelo danes iz Prage, je znova odpotovalo v Prago čez kake pol ure popolnoma zasedeno. Skoraj vsi potniki so češkoslovaški državljani. Reden promet med Prago in Rimom pa bo obnovljen 13. septembra. tine, iz katerih se je še kadilo, in nekaj trupel. Okoli 14. ure j9 helikopter pripeljal v Nico napol zoglenelo truplo, ki ga še niso identificirali. Po podatkih, ki jih imajo preiskovalni organi v rokah, še ni mogoče ugotoviti, če se je pilotu posrečilo pristati na vodi in če so plameni šele nato uničili letalo. Ne izključujejo možnosti požara, o katerem je govorii prvi pilot, kakor n: mogoče izključevati možnosti eksplozije. Izvedenci trdijo, da je spadalo letalo med najboljše te vrste in lahko dolgo leti z ugasnjenimi motorji. Med poskusnimi poleti je namreč letalo «Caravel!e» preletelo brez pomoči motorjev nič manj kot 265 km. Letalo je zadnje proizvodnje tovarne «Sud Aviatiom;. Gre za model «št. 3», katerega so Izročili družbi aprila meseca. V tovarni pravijo, da Je slovelo zaradi močne konstrukcije, saj so letala te vrste kljub raznim nezgodam pristala brez človeških žrtev. Letalska družba «Air France« je javila seznam žrtev. Ker gre za notranjo progo, potnikom ni bilo treba podpisovati potovalnih pol, zaradi česar bodo šele v naslednjih dneh ugotovili točno identiteto žrtev nesreče. Ve se samo, da so življenje izgubili bivši francoski poveljnik v Indokini upokojeni general Roger Cogny, direktor pošte v Ajacciu in namestnik direktorja šolske uprave na Korziki. Med potniki so bili samo francoski državljani iz Francije in s Korzike, v glavnem družine, ki so se vračale po končanem dopustu domov. Med temi je bilo 13 otrok. Po zadnjih vesteh naj bi letalo eksplodiralo v zraku v višini nekaj stotin metrov. To naj bi dokazovalo dejstvo, da so našli razbitine letal in tudi ožgana trupla potnikov na stotine metrov daleč od kraja, kamor je strmoglavilo v morje. Izvedenci domnevajo, da Je eksplodiral eden od dveh reaktorjev in da Je letalo naglo padalo, talko da se pilotu ni posrečilo usmeriti počasneje proti morju. Vsekakor izključujejo možnost, da bi strela udarila v letalo. Na kraju nesreče kljub slabemu vremenu nadaljujejo z Iskanjem trupel in prtljage. Pri akciji sodelujejo enote francoske vojne mornarice, ribiške in zasebne ladje. Žrtve peljejo v Nico, kjer so uredili dve mrtvašnici. deničem rekli naj se izognejo slabim skušnjavam, da bi se zaljubili in poročili. «Ljubezen in zakon,* pravi časnik Wen Wei Pao v uvodniku, »sta prišla v navado med mestno mladino. Zaljubiti se in se takoj poročiti sta postali vsakdanji del življenja, *pfe čeptav je to eden od sredstev, s katero buržoa-zija napada mlade revolucionarje.* Časopis pravi, da se to ne dogaja samo v literarnih in umetniških krogih, temveč cek> v industriji, na kmetih in v šolah. «China Mail* iz Hong Konga javlja, da so na tisoče rdečega rdistov, ki so se po krvavih spopadih v VVuchovu umaknili v Kanton, pozvali, naj se vrnejo domov in izročijo kantonski garniziji orožje in ukradene stvari. V ukazu krajevnih oblasti je rečent, da je žaljivo za kantonsko prebivalstvo skrbeti za ubegle rdeče gardiste. V MALEZIJI Kitajski vžigalniki z Maovimi mislimi ogrožajo varnost KUALA LUMPUR, 11. — Policija je opozorila Malezijce, ki se poslužujejo cigaretnih vžigalnikov, na katerih so vklesane misli Mao Ce Tunga, da kršijo zakone o notranji varnosti države. Načelnik posebnega oddelka policije Lie\v Wring Lin je novinarjem Izjavil, «da se komunisti poslužujejo vseh Francoska jedrska podmornica Že prihodnjo pomlad poskusne vožnje PARIZ, 11. — Glavni šitab francoske vojne mornarice je potrdil, da bo prva francoska jedrska podmornica «Redoutable», ki so jo lani splavili v Oherbourgu, že prihodnjo pomlad odplula na poskusne vožnje Prve poskuse bodo napravili brez motorja, ki ga bodo vgradili novembra ali decembra letos. NA KITAJSKEM Ljubezen in poroka nevarna navada mladih Zaljubijo se celo v industrijskih krajih, na kmetijah in v šolah HONG KONG, 11. - Pekinški ra dio je danes javil, da je 20.000 študentov odpotovalo iz glavnega mesta na podeželje v industrijske kraje in na kmetije «zaradi osnovnih priprav* za delo. »Iti v vasi, v industrijske kraje, v obmejne kraje,* je javil radio, «da bi se združili z delavci in kmeti za postati delavec in kmet predstavlja za dediče revolucije osnovna priprava.* Številne skupin.; študentov so odpotovale tudi iz drugih mest Kitajske v kraje, ki so na tisoče in tisoče km daleč od njihovih domov. Njim so zabičali, da morajo pozabiti na zabave in družinsko življenje ter da morajo vložiti vse napore v delo »za predsednika Maoa, sredstev za razširjenje Maovih mi slii). Te so našli tudi na ovojih z oljkami. Liew je pozval državljane naj takoj oddajo vžigalnike najbližjim policijskim postajam. V nasprotnem primeru jih čaka... zapor. Zaradi vožnje v vinjenem stanju Pogojno obsojen nacistični voditelj HANNOVER, 11. — Tukajšnje sodišče je obsodilo predsednika skrajne desničarske stranke NPD (na-cionaldemokratske) Adolpha von Thaddena zaradi šofiranja avta v vinjenem stanju pogojno na mesec dni zapora. Zaradi 1,51 promila alkohola, katerega so ugotovili ob njegovi aretaciji, bo moral nacistični voditelj plačevati za dobo 15 mesecev 151 mark (23.000 Ur) globe mesečno. Čeprav je von Thadden tudi zbežal policiji, ga sodišče ni obsodilo za ta prekršek. RIM, 11. — Skupina otrok, ki Je bila na letovišču, je med igranjem nehote zanetila požar, ki je uničil kakih 400 stotov slame v vrednosti poldrugega milijona lir. Otroci so se igrali Indijance. MILAN, 11. — Neki Milančan, kateremu je občinski urad desetkrat povišal družinski davek, je vložil tožbo proti županu Aldu Aniasu. Milančan, ki so ga obdavčili za 50 milijonov lir, kar so mu kasneje znižali na 40, trdi, da raziskava ne odgovarja resnici, ker so to opravili na podlagi govoric. Tudi Fiat je prisoten na Levantskem velesejmu v Bariju, kjer razstavlja razne modele tovornjakov.Na sliki dva modela fiata 238: zgoraj poltovornjak z dvojno kabino, spodaj vozilo, ki prevaža 9 oseb in 400 kg prtljage ki je ugotovila, da so neznanci avto ukradli, meni, da so tega odpeljali v kako garažo, kjer je »izvedenec* priklopil peklenski stroj na baterijo. Policija je začela poizvedovati po garažah, medtem ko znanstveni odsek išče morebitne prstne odtise. ZARADI ZAUŽITJA GOB Kar 11 oseb zastrupljenih FIRENCE, 11. — Osem redovnic se je zastrupilo z gobami, ki so jih nabrel v gozdu ob svojem samostanu. Medtem ko stanje petih ni nevarno, so si za tri redovnice zdravniki pridržali prognozo. SAN SEVERO (Foggia), 11. — Zaradi znakov zastrupljen j a z gobami so morali tri člane iste družine sprejeti v bolnišnico. Stanje moža in žene je kritično, medtem ko je njun 8-letal otrok izven nevarnosti. Vsi trije so zaužili gobe, ki so jih nabrali nedaleč od svoje kmetije. Zaslužek Kingovega morilca Rayu 16 milijonov lir za objavo avtobiografije MEMPH1S, 11. — Domnevnemu morilcu ameriškega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga Jamesu Earlu Rayu so ponudili za njegovo avtobiografijo 25.000 dolarjev (približno 16.000.000 Ur). Lahko bi zaslužil še več je izjavil pisatelj William Bradford Huie, ki namerava sodelovati pri pisanju avtobiografije. Huia je javil, da mu je Ray poslal dva dela teksta z 10.000 besedami ln da pričakuje še najmanj 30.000 besed. Ta pisatelj ima ekskluzivno pogodbo z Rayem za objavo knjige o njegovem življenju in za morebitno uporabo na filmskem področju. Pisatelj, ki je v dveh delih orisal položaj na jugu države, je tudi Izjavil, da je Rayev zagovornik Arthur Hanes že dobil del honorarja za kritje sodnih stroškov. obtožena, da sta nasilno ravnala * vojakom Lucianom Capassotn, ki sta ga za kazen privezala k drevesu. Zakon predvideva za podobne kršitve od šest mesecev do šest let ječe. Dogodek, ki je spravil oba na zatožno klop vojaškega sodišča, se je pripetil v Vojašnici polka «V®' loire* v Milanu 3. junija letos. Vojak Capasso, ki se je udeležil rimske parade ob priliki dneva republike, bi moral takoj po povratku v vojašnico vrniti paradno uniform®; Ta pa jo je vrnil šele naslednji dan, zaradi česar je kapetan, katerega bo branil odv. Giuseppe Sot; giu, naročil kaplarju Manciniju, k*, ga bo zagovarja' odv. Giorgio Fini, da vojaka priveže z 2 m dolg® vrvjo k drevesu, takj da se bo lahko umaknil tudf v senco. Vest o nenavadni kazni se je tetro razširila in nekateri časopis* so objavili celo slik j k drevesu pr*' vezanega vojaka Zato je vojaška sodna oblast uvedla preiskavo *** priprla stotnika v vojaški zapor v Peschiera pri Gardi ter oba prijavila sodkšču. Ker sta privezala vojaka k drevesu Kapetan in kaplar pred vojaškim sodiščem RIM, 11. — Rimsko vbjaško so dišče bo 23. septembra sodilo pod predsedstvom gen. Enrica Falco-neja kap. Antoniu Grondoni in kaplarju Giuseppeju Manciniju, ki sta Moda za dekleta: okusna k®1*’!’ nacija blaga z volno. (Ente It** no della Moda - Turin) STOLPEC INA ZAVOJČEK CIGARET* DA BI Sl ZAGOTOVILI ...ZAVAROVALNI «M0STi V življenju vsakega človeka in njegove družine obstajaj® določena obdobja, v katerih je bolj potrebno, da bi nas ščitu® zavarovanje. Ta obdobja v glavnem sovpadajo z začetkom delovnega razmerja, ko socialno zavarovanje še nezadostno pokriva m0| rebitne potrebe; kadar prevzamemo večje finančne obveznosti: kadar so otroci še majhni in mnogočesa potrebni.. Vam, ki ste v takih okoliščinah, predocujemo: čez nekaj let si boste prav gotovo ustvarili dovolj trdno ekonomsk® podlago in boste lahko računali z izdatnejšimi dajatvami obveznega zavarovanja. Kaj pa danes?... Danes nimate še te varnostne osnove in, po drugi strani, ne morete dovoliti, d* bi bila pred vami praznina! Čez to praznino morate položi** »most*, ki vam bo omogočil, da boste mirno stopali P*r večji ekonomski gotovosti. Oblika življenjskega zavarovanja' ki vam jo danes predstavljamo, lahko postane tak «most*. To obliko zavarovanja imenujemo »začasno*, ker pokriva tveganje za določeno časovno obdobje. Ako bi v tem čas® zavarovanec preminil, bo celotna vsota nemudoma dana P? razpolago družini zavarovanca; če pa zavarovanec preživ* predvideno obdobje, polica ugasne, ker je zastarela. Smoter in korist take oblike življenjskega zavaiovanja je podoben zavarovanju za avtomobil, želite potovati zavarovan*-ker se zavedate možnosti, da povzročite škodo drugim. ne želite pa, da bi bilo zaradi tega prizadeto vaše premoženj®* Torej, ako skrbite, da obvarujete svoje premoženje Pr^ nezgodami na cesti, je toliko bolj logično, da zavarujte svoj® družino pred ekonomskimi posledicami življenjskih nesreč. «zf' časna* polica vam nudi to možnost, še posebno, ker je ze‘° poceni, v primerjavi z garancijami, ki jih daje. Na primer; družinski oče, star 30 let, želi zagotoviti drfjj ” milijonov lir kapitala, ki bi bil takoj vnovčijiv, ako B preminil v naslednjih 15 letih. Moral bo položiti letno nek»J več kot 70.000 iir (vsako leto za predvideno obdobje). I*1*® boste torej zagotovljenih 12 milijonov lir, plačevali pa b°sl borih 6 tisoč lir na mesec: 200 lir na dan, kar velja en za' vojček cigaret!... Pomislite: ako se kaj zgodi, ima ta polica neprecenljiv® vrednost — ako se nič ne zgodi, ima prav tako neprecenij*v .,1'euimst dejstvo, da je zavarovanec v miru in gotovosti P*"-živel toliko let. Vse podrobne informacije vam nudijo agencije INA, pa nam pošljite priloženi odrezek, prilepljen na dopisnici. KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE j Ime..................... • Priimek................. Ulico................... I Poštni kodeks in mesto | Pokrajina............... Spoštovani I 1ST1TUT0 NAZIONALEj DELLE ASSICURAZIONI | Via Sallustiana 51 . 00100 ROMA PD/29 3 12. septembra 19(8 »nedeljo v Sovi Goriei I ^°^ns^a proslava v slikah legend ftturistKna toCka 0,5 1 km □ Javni objekt Bptrfclnf B bencinska žrpelka ^obmotjo prireditve Dolinska dekleta posipajo cvetje na prihajajoče goste Ladi Kocjan, dolgoletni predsednik pd «V. Vodnik* ^uva L»orica se pripravlja na nedeljsko slavje. iSa gornjem črtežu so označeni območje prireditve, gostišča, parkirni prostori itd. "1|>,iii„l,H„„„i,i„„„i,i,i,MI,l,„tillllillliillmllll,llllllllllllalllllll)lllllllllllll)lllllllll|ml)llllllllll|mi|)|| na mednarodnem kongresu strokovnjakov Lažje je presaditi srce kakor ledvice , Presajanja srca se vršijo že ma-'° manj kot na tekočem traku in v‘etn ko smo v začetku za vsak Primer rekli, da gre za peto, še-stlJ itd. presaditev, se presaditve *6daj že ne štejejo več, saj jih ''■'sijo že v Južni Afriki, v ZDA, Angleškem, v Franciji, v Ka-!'adi, v Braziliji, na Japonskem 1’i'l- Pri nas, v Italiji, še niso pri-”{a na vrsto, pa čeprav je več prokovnjakov, ki bi se tega mogli i rjtiti, vendar pa so bolj previdni, j Parati pa je tudi zakonodaja pri bolj stroga, rekli bi rgje toga. j Kar zadeva zadnjo presaditev Jfca, ki jo je opravil dr. Barnard Capetownu, se o njej nadaljuje ostra polemika, češ da je slo-3* kirurg vzel srce noseči ženski P to brez njenega privoljenja ali Privoljenja sorodnikov. Poleg tega zatrjuje, da je dr. Barnard Jfoka rešil, ker da je bila ženska e v 8. mesecu nosečnosti. Z dru-strani pa se trdi, da ženska Ploh ni bila noseča in da otroka PJ\ier ni. Direkcija bolnišnice pa L P vešča, da se pacient Petrus Jo-®bnes Smith, ki so mu presadili r£e, počuti «zelo dobro*, v Ce prihaja iz Južne Afrike razpeljiva vest, poročajo iz Mon-pala v Kanadi, da je tretji člo-,.**• ki so mu tu presadili srce, pri ii. dan po operaciji. Umrl je Pradi tromboze v možganih l y.tem ko prihajajo iz raznih mest .p vesele in manj vesele vesti o pehih kirurgov, ki se ukvarjajo . Presajanjem srca in drugih or-jrn°v, se nadaljuje v New Yorku i .Pgres strokovnjakov, ki se ukvar-t2° s takšnimi kirurškimi posegi, imunologov in biologov, ki so predno prav tako soudeleženi v i. novi panogi kirurgije. (Kakor smo mogli doslej na tem iPgresu zvedeti, je precejšen del s-jjrgov mnenja, da je uspeh pre-sti i5v bolj odvisen od strokovno-J kirurga kot pa od raznih polisih pojavov v samem organiz- P- Po trditvah najbolj znanega noriškega strokovnjaka, je glavar a te*1 kirurških posegov v eciznosti operacije, ne pa v pro- blemu zavračanja s strani organizma. Pri tem seveda se veliko govori o sredstvih, ki naj «zadušijo» tiste sile, funkcijo protitelesc, ki nastajajo v organizmu in se borijo proti slehernemu tujku. V zvezi s tem je bilo prebranih več poročil, ki so obravnavala prvenstveno to temo ter »rezultate, dosežene v presajanju ledvic, uspehe, ki so bili doseženi prav s pomočjo teh novih sredstev* na Pasteurjevem zavodu in * tudf dfftgod. Pri tem je bilo ponovljeno to, kar je bilo rečeno že prejšnje dni, da je namreč laže presaditi srce kot ledvice, da pa je potrebna najvišja »popolnost* pri samem kirurškem posegu. Strokovnjaki so v svojih referatih poudarjali, da bo v bodoče vedno več presajanj, tako da že ne bo več možno zadovoljiti vseh prošenj, vseh potreb. Samo ob sebi se razume, da bo za to potrebna vedno večja količina sredstev proti zavračanju tujka. Prof. Maurice Car-raz, imunolog z zavoda Pasteur, je pri tem poudaril, da je cepivo proti zavračanju tujkov, ki je sedaj v rabi, že prestalo svojo poskusno fazo in ga bo zato treba proizvajati v večjih količinah. Za to pa bodo potrebna mnogo večja sredstva, ki jih ustrezni zavodi nimajo. Protitelesca ali antigeniji so tvarine, ki jih zasledimo v slehernem tkivu in ki se borijo proti tujim organizmom. Če nimamo sredstva proti delovanju teh elementov, nujno doživimo izločitev tujka. Dr. Dean Mann je povedal, da so na dveh znanih ameriških zavodih že daleč v izoliranju antigenov in to «v čisti in topljivi obliki*. Če se bo to izkazalo kot izvedljivo, bodo ta sredstva mogli proizvajati v večjih količinah. Dr. Mann je tudi mnenja, da bi bilo treba ta cepiva dajati pacientu že pred presaditvijo, Skratka, strokovnjaki nam zagotavljajo, da bodo v bližnji prihodnosti presajanja srca in drugih organov malone normalna stvar, brez večjih težav. Napovedovalka Divna Slavec v slov. narodni noši Hkrati ii proslavo devetdesetletnice slovenskega tabora in ustanovitve prosvetnega društva »Valentin Vodnik* je bila v Dolini tudi proslava 25. obletnice vstaje Primorske. Kakor je v svojem u-vodnem govoru rekel predsednik društva Ladi Kocjan, je «tudi Dolina strnjeno sodelovala v narodnoosvobodilni borbi, v kateri je padlo 26 dolinskih fantov. 8 so jih fašisti ustrelili kot talce, 4 pa se niso vrnili iz nacističnih taborišč. Na gornji sliki polaganje venca pred spomenik dolinskim padlim borcem in žrtvam nacifašizma m vssBsm ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA 1968 RADIO TRST A , T.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poučila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 S,lov. pesmi - 12.00 Melodije - 13.30 ~{*sba po željah - 17.00 Pacchio-*'1Jev ansambel - 18.00 Zborovsko - 18.15 Trovajolijev orkester ^ 19.10 Otroci na počitnicah - 20.00 "hort - 20.30 Hey: Poročilo o po-r°ki - 21.50 Renesančne skladbe. TRST k, 12.05 Pianist Tommasi - 12.25 \£et.ia stran - 13.40 Musorgski: >P0ris Godunov* - 14.35 Poje E. uUdine - 14.45 Beležke. KOPER 8.30, 12.30. 15.00, - T.30. l" 15 Poročila - 8.10 Jutranja glas ?'! 9.00 Popevke - 9.30 Roman- °one skladbe 10.00 Poi senčni-.*otn - 11.00 Dva pevca 12.00, i~-50 in 15.10 Glasba po željah -,‘>•00 Beležnica - 14.30 Beat glas-- 16.30 Mali koncert - 17.30 lDrl?ester - 18.00 Današnji gostje -5?\}0 Pesem in ples 19.00 in ‘U 30 Prenos RL 20.00 Ansambel ^ Hirt • 23 10 Plesna glasba. Nacionalni program 7-00. 8.00, 13.00, 15.00, 201)0 Polila - 8.30 Popevke - 9.05 Zvoč-J trak - 10.05 Ura glasba - 12.05 kontrapunkt - 13.29 Preizkušajo o diletanti - 14.45 in 15.10 Plošča ** Poletje - 16.30 Neapeljske pes- mi - 17.05 Program za mladino -19.15 Roman - 20.15 Nekaj operete - 22.10 Zbori na tekmovanju v A-rezzu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Detektivka -10.40 Plošče in skeči - 11.41 Plošča za poletje - 14.00 Juke box -16.00 Popoldanski spored . 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.01 Stari jazz - 21.10 Pevci lahke glasbe - 22.30 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Mendelssohn, koncert za dva klavirja - 10.55 Hindemitho- ve skladbe - 12.20 Franckove in Kodalyjeve variacije - 14.30 Dvorakova komorna glasba - 15.30 Plošče resne glasbe - 17.15 Loca-tellijeva sonata v treh - 18.15 Gospodarska rubrika 19.15 Koncert - 20.40 Donizettijev »Ljubav-ni napoj*. FILODIFUZIJA 8.00 Chopin in Brahms - 10.10 Skladbe H. Wolfa - 10.40 Simf. koncert - 11.55 Mezzosopranistka E. Stignani - 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila . 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja 9.08 Operni spored - 9.55 Radijska šola - 10.25 V planinski koči - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz opere «Zrinjski» - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Melodije - 16.40 Altistka B. Stritarjeva - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. koncert - 19.00 Aktualnosti 19.15 Glasba in turizem - 20.15 Poje Nino Robič - 21.00 Domače pesmi - 22.00 Mladost v močvirju - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Komorna glasba - 24.05 Shakespeare: Soneti. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike - 200 Dnevnik - 21.00 G. Cesarano: «11 me-stiere di vincerp* 22.00 Program za ‘prosti čas - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Lahka atletika - 21.00 Dnevnik - 21.15 Po štiridesetih letih - 22.00 Pevski spored. JUG. TELEVIZIJA 18.10, 21.00, 23.15 Poročila - 9.55 Otvoritev zagrebškega velesejma - 10.35, 15.45 TV v šoli - 11.30, 16.40 Nemščina - 12.00 Angleščina - 18.15 Muca copatarica 18.30 Pionirski TV dnevnik - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 V narodnem ritmu - 19.45 Po sledeh napredka - 20.05 Poje Tonny Dalara - 20.45 Cikcak - 21.35 Pickwickovd - 22.30 Dva poletna obiska. Republiški poslanec V. Golob, ki je prinesel pozdrave Zveze prosvetnih društev Slovenije ...""■"'"“■■■mil.. [iz UMETNOSTNIH GALERIJ 1 Klavdij Palčič v Torbandena Slučajno sovpadanje Černigojeve razstave s Palčičevo razstavo nam omogoča, da ocenimo naprednost našega slikarstva na Tržaškem, saj je Palčič najdoslednej-ši izmed mladih eksperimentatorjev, kot je bil to, prvi med nami, pred petinštiridesetimi leti njegov učitelj Avgust Černigoj. Že sam katalog Palčičeve razstave v galeriji Torbandena to potrjuje. Je to prava grafika v svilotisku, kjer je uvod Giulia Montenera z vijugasto izpisanimi vrstami osnova za delo z značilnostmi Palčičeve spirale in kroga. Svilotiski pa na razstavi prevladujejo le po njih številu, ker večino površine pokriva ogromnost barvitih platen. Tokrat so to res olja in nadviž-nost nekdanjih kovinskih ščitov ohranja le terasno nizanje obarvanih površin, večinoma kolobar nad pravokotnikom, kjer je kovina ponekod le osišče prvega. So pa ta nova dela pristno Palčiče-va le tam, kjer uporablja masivnost okroglin visečo nad razno-obličnim skupkom strojno-antropo-morfnega videza. So pač to izpeljanke iz njegovih odličnih svetlo-tiskov iz vrste «Viseča nevarnost», ki jih je tu šest in prinašajo slikarju laskava priznanja tudi v tujini. Z njimi namreč ravnokar uspešno nastopa na Nizozemskem s potujočo razstavo «20 mladih sloven- skih grafikov», a v Španiji z ono «Mlada italijanska grafika». Z letošnjega bienala grafike v Gra-dežu pa sta velika svilotiska, od katerih eden, «Način življenja», nakazuje izdelanost figur, kot novo odprtje, dočim je do sedaj popredmetenje figur zdrselo v prikazovanju širše resničnosti le v čisto slikarsko zamotano okrnitev, ki naj globlje sprošča v nas tem ne slutnje neizogibne nevarnosti. To stalno vznemirjenje utripa sedaj tudi v barvno zasnovanih oljih, a v bolj prikriti grožnji pod pestrostjo barv. V tem je značilno platno na osrednji steni, ki je letos prineslo Palčiču prvo nagrado na goriški razstavi Stella Mat-tutina. Zareči krogi kolobarja nad pravokotnikom, v katerega rdeči ni se razkrajajo človeku slične oblike, je kot kruto božanstvo. Pošastno krasen zlovešč malik, ki s kiklopskim, blestečim očesom vrta za človeškimi slabostmi, da nas uniči. Palčič se torej manj polemično učinkovito pridružuje valu protestnega slikanja mladih, vendar z obzirnejšim nakazovanjem groze če nevarnosti uničenja sveta za radi neenakega razvoja material nih in duhovnih dobrin, kar na kazuje v sliki na zadnji strani ka taloga z bombno konico visoko nad krogom črnih križcev. MILKO BAMBIČ lliitttiiiitilitlitiiitiiitlitiiitiiiiiititi,,||,|||„||(|initiiiil|||l|||lail|||||||l||||||||||||||||||||||||||„lu,lm„„ll|ll||l HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepredvidene ovire, med drugim tudi nasprotovanje sodelavcev. Prijetno srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Znašli se boste v delikatnem položaju. Dobro premislite. Pismo ali vest. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne sprejemajte prenagljenih sklepov. Nekoliko počitka bi ne bilo odveč. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslih jo vsak sentimentalizem odveč Držite glavo pokonci. LEV (od 23.7. do 22.8.) čas je kot nalašč, da se uveljavite. Razburje-hje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bo vam uspelo spodnesti tekmeca, zato se združite. Ljubosumni boste. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Od vas bodo zahtevali nove žrtve. Uredili boste neko čustveno zadevo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vest, ki bo pomirila vašega duha Vse bo šlo, kot si želite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bolj pametno je popustiti kot vztrajati na dvomljivi poti. Kompromis v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po vabili vas bodo k sodelovanju. Vre dno je o tem premisliti. Mir na delu in v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Opu stite velike načrte, ker jih ne bo ste speljali. Neka oseba se zanima za vas. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje te žave držite zase. To velja tudi za motnje v družini. Obiti uh: Med beneškimi partizani © onstran Matajurja Bepo ni bil slab človek. Zelo si je prizadeval, da je izšolal sina. Bil je invalid iz prve svetovne vojne in je bil v vasi poznan kot ustrežljiv in dober v vseh pogledih. Marku ni branil, da je nemoteno agitiral med prebivalstvom za OF in za pritegnitev čim večjega števila fantov v slovenske partizanske enote, ki so se bojevale zoper sovražnika. Po razgovoru z Markovim očetom sva s Tomom odšla v Sent Lenart. Odslej sem bil vedno z njim. še v septembru je Tom odredil močno skupino, med katero sem bil tudi jaz kot borec, in jo poslal na «Kunik», kraj pod vasjo Škratovo, kjer smo služili kot nekakšna predstraža. Zavarovali naj bi vaščane in vasi pred morebitnim presenečenjem ob vpadu Nemcev. Vodja te pred-straže je bil Kiuk Gino iz Gornje Mjerse. Na tem položaju smo ostali v zasedi vse do napada na Nemce v vasi Spodnja Mjersa. Kakor v Šent Lenartu, tako se je po kapitulaciji Italije dne 16. 9. 1943 formirala tudi Klodiška četa v vasi Klodič. Za ustanovitev te čete se je še posebej zavzemal domačin Marjan Zdravljič, tedaj še študent medicine, ki je imel češče stike s partizanskimi e-notami. Pri tem so mu stali ob strani komisar partizanske brigade Čmugelj Franc — Zorko, znana borca iz Kobariškega Uršič Jožko in Konavec Slavko — Vanja ter drugi aktivisti in borci. Tudi ta četa Prof. Avgust Černetič iz Prosnida, kasnejši član oddelka štaba IX. korpusa se je številčno hilrd krepila in pred napadom na Nemce v Sp. Mjersi, smo že slišali za Klodiški bataljon, čeprav številčno še ni zaslužil naziva takšne formacije, štel je približno toliko borcev kot šent-lenartska četa. V Klodiško četo so bili vključeni domačini iz vasi: Grmek, Brdo (Gornje in Spodnje), Selce, Zve-rinac, Platac, Kanalac, Host-ne, Podlak, Vodopivec, Kosca itd. K tej enoti je pristopil tudi domačin iz Zapadne Nemčije — Prosnida profesor Černetič Avgust. Pobudnik tega gibanja Marjan Zdravljič je bil znan in ugleden domačin iz ugledne in zavedne družine, ki je bila zelo vplivna v svoji okolici. Vsa družina je pripomogla k prebujanju zavesti beneškega ljudstva na svojem območju. Marjan in njegov brat Ernesto, čeprav oba zelo mirne narave, sta znatno pripomogla k nastanku in razvoju NOB v Benečiji. Osebno sem cenil oba in občudoval njuno prizadevnost pri krepitvi partizanskih enot na Beneškem, posebno Marjana, ki je bil duhovni vodja tega dela beneškega ljudstva v borbi proti okupatorju Kot na šentlenartskem območju, tako je bilo tudi na grmiškem območju veliko navdušenja in zagretosti za boj proti Nemcem. Tako ni bilo posebnih težav pri ustanavljanju partizanskih enot. V istem času, le v nekolike manjšem obsegu, se je v Savonjski dolini, spet spontano zbrala močna skupina domačinov antifašistov. Na žalost pa je treba ugotoviti, da v tej dolini ni bilo nobenega iniciativnega posameznika, ki bi prevzel vodstvo in se tako domačini sami niso znašli niso znali Anton Kmčil Iz Loga pri Podbonescu organizirati svo;=! enote po vojaških predpisih, ki bi organizirano in samostojno nastopale proti okupatorju. Ti domačini so se zaradi tega pridružili enotam I. in II. Soške brigade. Približno v istem času, 10. 9. 1943 je bilo podobno stanje kot v šent Lenartu in Klo-diču tudi v Nadiški dolini. Tu je bila ustanovljena močna Nadiška četa. Za njeno organizacijo in ustanovitev sta imela največ zaslug Čedermac Avguštin - Kališ, doma iz Sči-gle pri Podbonesecu in učitelj Kručil Anton, iz Loga pri Podbonesecu. Prizadevala sta si mobilizirati prebivalce te doline za borbo proti okupatorju. Navezala sta takoj stike tudi s komandantom Vo-lodjem. Naj tu omenim še pripetljaj, ki se je primeril tovarišu Kručilu. Oktobra 1943. leta je Volodja moral nekega dne na vso naglico iz Nadi-ške doline v vas Klodič. Na razpolago je bil težak motor, vendar pa brez vozača. Volodja je določil kar prvega, na katerega je naletel in to ie bil slučajno Anton Kručil. Ta se je seveda branil, češ, da še svoj živ dan ni vozil motorja, medtem ko za Volodjo to sploh ni bilo važno. «11 znaš, vozi!« mu je rekel Volodja. «Vžgi motor!« Je še dodal. In Kručil je hočeš, nočeš, moral vžgati motor, sesti nanj, zadaj pa je sedel postavni Volodja in tako sta se dve skoraj dvome-terski postavi odpeljali na težkem motorju proti Klodiču. Kručil je vozil zelo previdno, ker motorja ni bil vajen in je bil ves prestrašen. Volodji pa takšna počasna vožnja ni bila prav nič všeč. Venomer je drezal v vozača in ga priganjal: «Teraj, brale, teraj! Te-raj!« Srečno sta pripeljala do vasi Hrastovlje, tu pa ju je čakal tik pred mostom zelo oster ovinek. Hitrost je bila zaradi Volodjinega priganjanja tako velika, da Kručil o-vinka ni mogel izpeljati in tako je z vso hitrostjo priletel v železno ograjo mostu. Udarec je bil tako močan, da je zvil železni drog, kar se pozna še danes. Krajevni zdravnik mi je naslednji dan povedal, da je bil Kručil hudo poškodovan in da ga je k njemu pripeljal sam Volodja. Pri tem naj povem, da se je Volodja v podobnih primerih obnašal zelo tovariško, zlasti kadar je videl, da se je pripetila nesreča partizanu. Znan je bil po svojih tovariških odnosih, zlasti še z ranjenimi toVariši. Komandir Nadiške čete je bil Leban Ivan ah partizansko «Tine Brada«, doma iz okolice Tolmina. Njegova vloga na tem področju je bila zelo pomembna. Bil je sposoben in že izkušen partizan. Takšnih ljudi nam ie takrat v Benečiji manjkalo in vsak tak borec je bil zaželen in potreben. Pri organizaciji Nadiške čete in mobilizacije beneškega Mavrič Aloji — Oton iz Bajtov ob Idrijci, prvi komandant za-hodno-beneške čete ljudstva v borbi proti okupatorju, je znatno prispeval tudi izredno agilen partizan, poveljnik ene izmed enot 1. Soške brigade Kobe Tone, doma iz Notranjskega 20. 9. 1943 so Nemci prodrli preko Šentkvirinskega mosta do vasi Lipa in hoteli naprej. Med Lipo in Stupico jih je napadla Nadiška četa in jih odbila nazaj proti Čedadu. Prvi napad na sovražnike v tej dolini pa je bil že nekaj dni prej in sicer 15. 9. 1943. v Logu pri Podbonesecu. Tisti dan je bil napaden neki sovražnikov avto, v katerem je bilo med drugimi tudi 5 es-esovskih oficirjev. Nadiška četa, k: je imela položaje ob glavni asfaltirani cesti Čedad — Kobarid, je nudila tudi prvo gostoljubje angleškim vojnim ujetnikom, bilo Jih je 72 (v glavnem Novozelandcev), ki so se vračali iz italijanskih taborišč. Prebudila se je tudi zahodna Benečija. Kmalu po kapitulaciji Italije se je na območju Platišč — Tipane formirala četa 30 domačinov, ki ji je poveljeval izkušeni partizan in dobro znani starešina Mavrič Alojz — Oton. Njegov namestnik je bil domačin iz Viškorše. Dne 28. 9. 1943. se je ta če- ta spopadla z Nemci v vasi Zavrh. V tej borb, je padel, v cvetu svoje mladosti, braneč svojo domačo grudo, komaj 21 let star Blasutto Luigi — doma iz Viškorše. Bil je mitraljezec, dober in neustraš-ljiv borec za svobodo. Nekaj dni kasneje je nastala samostojna četa v vasi Mužec, v Terski dolini in tako Je imela zahodna Benečija dve samostojni enoti, ki sta kot enote v vzhodni Benečiji, spadali pod poveljstvo tedaj I. Soške brigade. Nekaj domačinov iz zapadne Benečije je prostovoljno vstopilo tudi v Nadiško četo. Treba pa je priznati, da partizansko gibanje v zahodni Benečiji, zlasti v njenem naj zahodne j šem delu, ni bilo tako razvito in organizirano, kot je bilo v celoti na območju vzhodne Benečije. Poglaviten vzrok za to je bil po mojem mnenju predvsem ta, da tisti predel beneškega ozemlja ni imel večjih stikov s svojimi sosedi v Soški dolini. V dneh pred novembrsko ofenzivo so se enote na ozemlju Beneške Slovenije številčno okrepile in tako prerasle v 4 močne bataljone. Po vsej deželi je bilo v tem času videti na stotine borcev, pripravljenih vsako minuto in vsak čas, da se spoprimejo s sovražnikom. Sodim, da se je zbralo od septembra do no-vemursae ofenzive več kot 500 borcev, ki so se pod slovensko partizansko zastavo u-pirali Nemcem in ostankom italijanskega fašizma, ki so jih hoteli zasužnjiti. Poudarim naj ob tej priliki še to, da so bile beneške enote v času od 11. septembra 1943 do novembrske ofenzive v istem letu absoluten gospodar položaja na svoji zemlji. V tem času so se omenjene enote nemoteno premikale iz vasi do vasi in iz kraja v kraj. Nemški okupator je prodrl le do mesta Čedad, tako da je bila Beneška Slovenija popolnoma svobodna. Takoj po padcu Italije so fašisti, kolikor jih je bilo, zbežali z beneškega ozemlja, tako da se je ljudstvo po 21 letih fašističnega pritiska in raznarodovanja prvič iznebilo teh ljudi. Na celotnem ozemlju Beneške Slovenije je bilo v tem času več zborovanj Ljudstvo se jih je rado udeleževalo ob vsakem vremenu. Na zborovanjih so nastopili kot govorniki vojaški in politični predstavniki partizanskega gibanja. Govori so imeli politični poudarek in so pozivali ljudstvo na boj proti okupatorju. Niso pa odbijali pripadnikov italijanskega partizanskega gibanja in italijanskega naroda sploh. Kakor so klicali k odpora beneške Slovence, tako so vabili tudi Italijane k skupni borbi proti nemškemu okupatorju. Po zborovanju so bile še proste zabave s plesom in petjem. Harmonika je vse bolj zbliževala domače prebivalstvo s partizanskimi borci, ki so tedaj in prej prihajali in se borili na beneškem ozemlju. Na zborovanju v vasi Lipa v Nadiški dolini, v mesecu oktobru 1943, mi ni bilo težko zapaziti, kako raste zaupanje s strani domr.činov do borcev. Dekle, s katerim sem se po zborovaniu na plesu nekajkrat zavrtel, mi je pripovedovalo, kako so ti ljudje dobri. «Pričakovala sem da bodo prišli z rogovi na glavah«, je rekla, po beneško seveda. Ta ko kot je mislila ora, tako so tedaj v veliki večini vsi govorili. Zdai pa so spoznavali da so bili prevarani od italiianske fašistlčnp propagande, ki ie zastrupljala ljudstvo z razdorom in vnašala med prebivalce sološno zme do. strah in nezaupanje. Manifestacije in spopadi ^onec septembra 1943. smo nekega domačina v Spodnji Mjersi zaprosili za vprežni voz in se z njim odpeljali v Sa-vodenjsko dolino. Bilo nas je pet, med nami sta bila tudi moj bratranec Marino in Kja-čič Alfredo — Dino. Naša pot je imela manifestativen namen. Prs.v narahlo je deževalo, toda to nas ni motilo. Bili smo mladi in zelo navdušeni. Ustavili smo se v vasi Klenjč, v Savodnjah in naposled pri Kranjcu v Jeroniščah. S svojo prisotnostjo in pozivanjem domačinov k uporu smo do neke mere prispevali, da se je tudi v tej dolini pričelo bolj živo razvijati partizansko gibanje. Na vozu smo prepevali slovenske partizanske pesmi. Z vozom smo jo «kurili« od vasi do vasi s takšnim ropotom in hrupom, da so iz hiš brž pritekli pogledat, kaj se dogaja. S seboj smo vozili harmonikarja ki je pošteno raztegnil meh in privabljal vaščane bliže. V gostilnah smo potem zaplesali z domačini, popili kozarec vina in skupaj z njimi zapeli priljubljeno «Bandiero rosso« (Rdeča zastava — pesem naprednih delavcev.) Ta pesem Je bila največkrat na sporedu, ker je bila skoraj vsem poznana. Tudi otroci so jo prepevali z nami. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24, najnižja 17.1, ob 19. url 22 stop., vlaga 70%, zračni tlak 1010,6 pada, veter 4 km severozahodni, nebo 9/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 12. septembra SILVIN Sonce vzide ob 6.40 In zatone ob 19.23 — Dolžina dneva 12.43 — Lj>-na vzide ob 21.31 in zatone ob 12.3» jutri, PETEK, 13. septembra FILIP TISKOVNA KONFERENCA PRED OBISKOM ŠVICARSKEGA VELEPOSLANIKA Možnosti za razvoj švicarskega blagovnega prometa skozi Trst Švicarski konzul v Trstu ir. Jošt je dejal, da je eden izmed pogojev za okrepitev premeta, čimprejšnja dograditev pomola VII Program obiska švicarskih predstavnikov v Trstu in v deželi katerimi je omenil zlasti ladinsko manjšino. Poleg drugih raznih obiskov, banketov, sprejemov itd. bodo švicarski gostje 18. septembra dopoldne obiskali industrijsko pristanišče v Trstu in nekatera industrijska podjetja na tem področju. Istega dne ob 18.30 se bodo sestali na sedežu tržaške trgovinske zbornice s tržaškimi gospodarskimi operaterji, s katerimi bodo razpravljali o temi: »Možnosti za razvoj švicarskega blagovnega prometa skozi tržaško pristanišče*. 19. septembra bodo gostje dopoldne v Tržiču, kjer si bodo ogledali veliko ladjedelnico in Industrijsko področje. Popoldne jih bodo gostili v Gorici, kjer bodo prav tako obiskali nekatera industrijska podjetja. 20. septembra bodo obiskali industrijsko področje Aussa - Como, popoldne pa bodo odpotovali v Videm, kjer bodo obiskali tovarno Solar!, nato pa še tovarno pohištva Snaidero v Maia-nu pri Vidmu. 21. septembra bodo oblekah tovarno stolov v Manza-nu, nakar se bodo ponovno vrnili v Videm, kjer se bodo srečali na sedežu videmske trgovinske žbor-nice s furlanskimi gospodarstveniki. Popoldne si bodo ogledali zadružno klet v Casarsi, nato pa bodo odpotovali v Ldgnano, kjer jim bodo priredili poslovilni večer. Štipendije za otroke uslužbencev družbe «Italia» Plovna družba «Italia» je razpisala natečaj za dodelitev 212 študijskih štipendij za marljive študente, otroke uslužbencev družbe. Dijaki, ki bivajo na našem področju, bodo morali predložiti prošnjo s predpisanimi dokumenti na glavnem sedežu ((Tržaškega Lloyda» do 18. oktobra letos, univerzitetni študentje pa do 15. aprila 1969. Ta rok velja bodisi za sinove upravnih uslužbencev kakor tudi za sinove pomorščakov, podoficirjev in drugega pomorskega osebja. Personalni oddelek tržaškega «Lloyda», Na sedežu trgovinske zbornice je imel sinoči švicarski konzul v Trstu Wemer Jošt tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem obrazlo žil pomen uradnega obiska švicarskega veleposlanika v Italiji M. Jeana de Rhama od 16. do 18 t. m. v Trstu, ter hkrati tudi pomen obiska skupine švicarskih gospodarskih operaterjev in švicarskih časnikarjev, ki bodo ob omenjeni priložnosti obiskali naše mesto in deželo. Na tiskovni konferenci je bil pri šoten za trgovinsko zbornico dr. Tamaro, poleg časnikarjev pa so bili še predstavnik videmske trgovinske zbornice, goriške trgovinske zbornice, deželna finančne družbe Friulia in Tržaškega Lloyda. švicarski konzul je poudaril, da ima obisk švicarskega veleposlanika, kakor tudi švicarskih operaterjev in časnikarjev, namen, ustvariti ugodno ozračje za čim tesnejše trgovinske in ostale gospodarske stike in izmenjave med Švico in Trstom ter celotno deželo Furlani-jo-Julijsko krajino. Konzul Jošt je še posebno omenil prijaznost in razumevanje, ki ga je bil deležen v dvanajstih letih svojega bivanja v našem mestu, v stikih in odnosih, ki jih je imel s Tržačani, ter je dejal, da se je za omenjeni obisk, ki mu švicarske oblasti in gospodarski ter časnikarski krogi v Švici posvečajo veliko pozornost, dogovoril s predsednikom trgovinske zbornice dr. Caidassijem, glavnim tajnikom zbornice Steimba-chom in deželnim odbornikom za industrijo in trgovino prof. Dul-cijern. Z njimi je skupno sestavi, program obiska. Konzul je ugotovil, da obstajajo sedaj velike možnosti za povečanje gospodarske vloge Trsta in ša posebno za povečanje prometa skozi tržaško pristanišče iz Švice in tudi iz Južne Nemčije (Bavarske). Po njegovem mnenju pa je eden od pogojev za dosego tega, čimprejšnja izgradnja pomola VII. v Novem pristanišču. Konzul je tudi menil, da morajo švicarski in tudi nemški operaterji upoštevati nove strukture in infrastrukture, ki lih gradijo v Trstu in izven Trsta, Iti pa povezujejo tržaško pristani-šel z zaledjem, še posebno je omenil avtocesto Trst-Benetke, ki bo mnogo služila povečanju gospodarskih stikov med Švico, našo deželo in tržaškim pristaniščem. Tudi turizma ni mogoče pri tem zanemarjati, saj Švicarji v velikem številu obiskujejo turistične kraje v iyr-laniji-Julijski krajini. O vseh teh možnostih in še o drugih vprašanjih bodo govorili tako med obiskom švicarskega veleposlanika, kot tudi med obiskom švicarskih operaterjev in časnikarjev. V zvezi z uradnim obiskom švicarskega veleposlanika so trgovinske zbornice iz Furlanije - Julijske krajine s sodelovanjem švicarskega konzula v Trstu sestavile program obiskov in srečanj, ki jih bo imel veleposlanik v Trstu m drugje v deželi. Prav talko je bil sestavljen program srečanj in konferenc, katerih se bodo udeležili švicarski časnikarji in gospodarski operaterji. . 16. septembra ob 18. uri prispelo v Trst ambasador M. Jean de Rham, časnikarji in gospodarski predstavniki švicarske konfederacije 17 septembra bodo švicarski predstavniki obiskali Tržaški Lloyd, pristaniško ustanovo in trgovinsko zbornico v Trstu. Popoldne bodo opravili obisk pristanišča z ladjo, ki jo bo dalo na razpolago pristaniško poveljstvo. Ob 19. uri bo v krožku Kulturnega združenja Italija - Švica (na sedežu švicarskega konzulata) govori prof. Guido Caligari iz zuriške univerze o temi: «štiri švicarske literature*. Konzul je poudaril važnost predavanja in dejal, da je dobro znano, kakšno veliko spoštovanje imajo v Švici do narodnih manjšin, med ...............iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.... ODGOVORI ODBORNIKA MOCCHIJA SVETOVALCEM urad za socialno pomoč ter agencije družb P1N so na razpolago prizadetim za morebitna pojasnila. Gen. konzul SFRJ inž. Tepina obiskal tržiškega župana Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina je bil včeraj dopoldne na vljudnostnem obisku pri tržiškem županu Rama-niju. Delegacija SKGZ, ki so jo sestavljali predsednik Boris Race, tajnik Bogo Samsa, FUibert Benedetič in Darij Cupin, je obiskala dr. Dorčeta Sardoča in mu izrekla čestitke ob njegovi 70-letnici ■■■aasniuuiiaimaaiaaMaMamnniaaBmiai>aiMimaiinimBaBBmaiiiimiiiaiBiuiina>aaBiBiifBaiiMmmmaa»iMmitaaun>iiiiiiHiu*i»n>mmminN»HiniHn»HHa|Ba|n>asliailiaBHanvailiraal>aBaiavvllllll>miaiiaiina>1BvaasBViaaaMBaivaallBIA PO SKLEPU OBČINSKEGA ODBORA Odpravljena dvojna taksa na dvojezične napise Moralna dolžnost vseh slovenskih lastnikov podjetij je, da namestijo dvojezične napise Slovenski trgovci, gostilničarji, o-brtniki itd. ne bodo več plačevali dvojne takse za dvojezične napise, kar praktično pomeni, da slovenski del napisa ne bo obdavčen. Tako določa sklep tržaškega občinskega odbora iz’ lanskega ieta, ki ga je tudi že lani potrdil pokrajinski nadzorni odbor. To je doseglo Slovensko gospodarsko združenje, ki je lani poslalo tržaški občini vlogo z zahtevo, da se plača samo enojni davek za napise, ki so dvojezični, kar je tudi popolnoma upravičeno ne le glede na ustavne in druge določbe o priznanju narodnostnih pravic, marveč tudi zato, ker gre pravzaprav za isto vsebino napisa, ki je le ponovljena v obeh jezikih. V zadevi Je posredoval podžupan prof. Lon-za, ki je predložil zadevni sklep v odobritev občinskemu odboru. Slovenski trgovci, gostilničarji, o-brtiniki itd. naj torej namestijo po-vsod dvojezične napise, saj se jim ni treba več bati, da bi morali za slovenski del napisa plačevati davek. Krivica je torej popravljena in ne bo zato več upravičen noben morebiten izgovor na izdatke. V zvezi s pozivi italijanskih didaktičnih ravnateljev Pojasnilo šolskega skrbnika glede primera pri Sv. Jakobu Pričakujemo, da se take «pomote» ne bodo več ponavljale Obiski novega kvestorja Novi tržaški kvestor dr. Edmondo D’Anchise je včeraj v spremstvu šefa kabineta dr. Viceconteja ob 11. url obiskal župana inž. Spaccinija, ob 11.45 pa škofa. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniHiiiiiiHHiiiiiiiiiHi PO TRAGIČNI PROMETNI NESREČI PRI KATINARI Tudi drugi od beograjskih bratov podlegel zadobljenim smrtnim ranam Iz delavske knjižice, najdene med razbitinami avta, je razvidno, da sta mladeniča bila zaposlena v Zah. Nemčiji - Včeraj sta prišla v Trst oče in mati iz Beograda Včeraj ob 00.20 Je na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice preminil 23-lebnl Zoran Markovič, ki sl je pri hudi primeta! nesreči pri katinarskem mostu prebil lobanjo in izgubil precej možganske snovi. Kot smo že poročali v naši včerajšnji številki. so Zorana takoj odpeljali v bolnišnico, medtem ko je bil njegov brat Dušan na mestu mrtev. Karabinjerji iz Bazovice so pregledali vse možnosti, ki bi bile lahko vzrok nesreče. A zdi se, da Je najbolj verjetna ugotovitev, po kateri naj bi se volkswagen zaradi izredno močne brzine in zaradi nerodno izpeljanega ovinka zaletel v obcestno drevo. To možnost potrjuje tudi sled zaviranja dolga približno štirideset metrov na dveh samih kolesih. Med razbitinami avtomobila so karabinjerji in gasilci našli tudi S pritličnimi iglavci bodo olepšali nasade in grede Urejevanje otroškega igrišča v Ul. Flavia in mnoga druga dela v zastoju zaradi pomanjkanja denarja Številni občinsk’ svetovalci so svoj las poslali odborniku za javna dela vprašanja v zvezi z ureditvijo žele; nih gred v mestu, zelenih področij in glede vzdrževanja in popravila občinskih cest. Liberalcu Zimolu je odbornikMoc-chi odgovoril, da bodo v letošnjem letu uredili zeleno področje na občinskem zemljišču med ulicama del-1'Abro in Doda. Glede področja okrog Ulice Salem, kjer regulacijski načrt predvideva večje zeleno področje, je odbornik obvestil svetovalca, da občinska uprava pričakuje odobritev regulacijskega načrta, in da bo občina šele nato poiskala potreben denar za uresničitev raznih del, ki jih predvjdeva regulacijski načrt. Odbornik je še dodal, da bodo v prihodnjih zim skih mesecih polepšane vse zelene in cvetlične grede mestu z nasadi pritlikavih iglavcev. Komunističnemu svetovalcu Su-pancichu je odbornik Mocchi sporočil, da so za sedaj začasno uredili otroško igrišče v Ulici Flavia. Za dokončno ureditev tega igrišča pa bo treba počakat: še delj časa, ker je treba opravit; precej velika dela. Svetovalcu Giacomelliju (MSI) je odbornik zagotovil, da so uredili in očistili park na Trgu Carlo Alberto. Glede nekaterih cestnih del pa je odbornik Mocch' sporočil liberalcu Morpurgu, da so ureditev pločnika na Reški cesti od hišne številke 56 dalje vključili v obrok del, ki jih bodo začeli izvajati s prihodnjim letom. Liberalcema Zimolu in Trau nerju pa je glede ureditve Ulice degli Scaglioni odgovoril, da ni predvidena nobe ia razširitev te ulice. Glede prometa po njej je dejal, da je občina namestila potrebne pokončne prometne znake. Glede ureditve Ulice San Pantaleone, za katero se je zanimal liberalec Zimolo, pa je Mocchi zagotovil, da je bila ta ulica za sedaj samo začasno urejena, dokler ne bodo imeli denarja za položitev nove asfaltne plasti. Tudi Ulico Romagna, za katero se je zanimal misovec de Vidovich, bodo po zagotovilih odbornika uredili, kjer bo to mogoče, ker je treba za njeno razširitev razlastiti precej zemljišč, hkrati pa občina potrebuje za to mnogo denarja, ki ga sedaj nima. Glede ureditve pločnika v Ulici Flavia, za kar se je zanimal svetovalec Supancich, je Mocchi žago tovil, da so ta dela vključena v načrt za ureditev kanalizacije v tej ulici, ki ga sedaj proučujejo pristojni uradi. Prav tako je odbornik zagotovil svetovalcu Traunerju, da bodo kmalu začeli urejevati novo tržnico v naselju San Sergio. Komunističnemu svetovalcu Pahorju pa je odbornik sporočil, da je občinska uprava poskrbela za popravilo zida skladišča oddelka za kanalizacijo v Ulici Fabio Severo. Pri padcu si je Terracinijeva verjetno zlomila levo ramo ter se pobila po obeh kolenih in bradi. Dekle se bo moralo zdraviti dobra dva meseca Razbitine beograjskega avtomobila, v katerem sta našla smrt mlada Beograjčana brata Markovič dva samokresa In dovoljenje vd- bil parkiran na levi strani ceste. demske kvesture za izvoz orožja. -1 m--------— — Pozneje so našli tudi delovno 'knjižico na ime obeh Markovičev iz Munohna. Po tem je mogoče sklepati, da sta bila Beograjčana zaposlena v Nemčiji. Po rekonstrukciji dokumentov bi se dalo sklepati, da sta brata Markovič zjutraj na dan nesreče prekoračila avstrijsko mejo pri Kokovem blizu Trbiža In nadaljevala pot do Vidma. Zelo verjetno sta nato zavozila na avtocesto In nato na trbiško cesto z namenom, da prideta do meje pri Pesku. V tem primeru bi morala nekoliko pred krajem tragedije zaviti desno na bazoviško cesto, vendar ni izključeno, da sta se zgubila in nadaljevala pot proti Zavijam, kjer ju je na izdajalskem ovinku čakala smrt. Zdaj je že povsem jasno, da sta bila Zoran in Dušan brata, saj so karabinjerji po posredovanju jugoslovanskega konzulata obvestili prizadeto družino v Beogradu. Oče in mati obeh tragično preminulih mladeničev sta prispela v Trst v prvih popoldanskih urah in se takoj napotila na jugoslovanski kon-zulitat. Tu so potrta starša podrobno seznanili z nesrečo. V spremstvu funkcionarja jugoslovanskega konzulata sta nato odšla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer ležita trupli dveh tragično preminulih bratov Dušana in Zorana. Dijakinja skočila skozi okno II. nadstropja Zdi se, da je bila že druga odklonitev pri popravnih izpitih vzrok samomorilnega namena 16-letne dijakinje Marie Luiso Terracino iz Ul. Imbriani 10. Okoli 13. ure je dijakinja vsa zbegana in prestrašena stopila na okensko polico svojega okna v drugem nadstropju omenjene stavbe in kot je povedala njena 19-letna sestra Santa, iz nepojasnjenih razlo gov skočila v globino ter padla na streho avtomobile fiat coupč, ki je Podrl je žensko ko je prečkala cesto Včeraj ob 13.30 so v bolnišnici nudili prvo pomoč 38-letni gospodinji Eddi D’Aron,'o iz Ul. dellTstria 9. V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom RK, je ženska povedala, da jo je malo prej, ko je ravno nameravala prečkati cesto v Stari istrski cesti v višini stavbe št. 66, podrl fiat 500, ki ga je proti Sv. Soboti vozil 22-letni Edoardo Jergic iz Ul. Caccia 10. Zaradi lažjih poškodb po levem komolcu se bo morala zdraviti približno 10 dni. V zvezi s člankom pod naslovom «Slovenski otrok v slovensko šolo*, da je italijansko didaktično ravnateljstvo iz Ul. della Bastia poslalo slovenskim staršem vabila glede vpisa otrok v osnovno šolo, nam je šolski skrbnik prof. Angioletti poslal naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo: «GIede na članek, objavljen v tem dnevniku na 4. strani v izdaji 3. septembra, v zvezi z vpisovanjem učencev v osnovne šole, se točno pojasnjuje, da ostajajo v veljavi tudi za šolsko leto 1968/69 navodila, ki jih je podpisani dal italijanskim in slovenskim didaktičnim ravnateljem z okrožnico 249 od 21. septembra 1967. Kar posebej zadeva vabila, ki jih je razposlalo didaktično ravnateljstvo 7. okrožja šoloobveznim učencem, se izjavlja, da gre za obžalovanja vredno pomoto («disguido»), ki jo je, med odsotnostjo didaktičnega ravnatelja in tajnika šole zaradi rednega dopusta, napravil učitelj. ki ju je nadomeščal ga nekaj dni. Zato se vedno velja absolutna svoboda vseh italijanskih in slovenskih staršev, da vpišejo svoje otroke v šolo, ki jo sami izberejo. Ugotovitve glede spoštovanja šolske obveznosti bodo skupno opravila didaktična ravnateljstva šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom in samo po teh ugotovitvah bodo pozvani starši, ki ne bi izpolnili svoje dolžnosti.» Šolskemu skrbniku, ki se je po objavi omenjenega čianka v našem listu pozanimal za zadevo, se zahvaljujemo za odgovor in pojasnilo, ki ga sprejemamo na znanje, vendar bi radi se nekaj pripomnili. Tako lani, ob enakem primeru poziva italijanskega didaktičnega ravnateljstva slovenskim staršem za vpis v šolo v Ul. Donadoni, kakor letos, ob primeru poziva italijanskega didaktičnega ravnateljstva v Ul. Bastia, se je zgodila »pomota* (disguido). Zavedamo se, da pri obilici dela včasih pride lahko do pomot in napak, ki se z dobro vo ljo lahko popravijo, ne bi pa nam bilo všeč, če bi se take pom ite še naprej ponavljale iz leta v leto, zdaj tu, zdaj tam. Slovenski in italijanski didaktični ravnatelji bodo ob zaključku vpiso vanja skupaj pregledali setnatne vseh šoloobveznih otrok in ugotovili, kdo ni bil vpisan. DidakVčr.a ravnateljstva, kakor določa omenjena okrožnica šolskega skrbnika, ne smejo pošiljati vabil staršem, ko je še v teku vpisovanje. Kakor smo že pripomnili v prejšnjem članku, se vsa didaktična ravnateljstva za slovenske šole ravnajo jx> okrožnici. Zdi se nam pa, da slabo tolmačijo smisel okrožnice in nalogo ter poslanstvo učitelja tisti, ki bi hoteli prepovedati slovenskim učiteljem, da_ se zanimajo za otroke, ki bodo začeli obiskovati osnovno šolo, in obiskujejo slovenske starše ter jim priporočajo, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. To je dolžnost slovenskih učiteljev, prav tako in še v večji meri, kot je dolžnost italijanskih, da se zanimajo za italijanske otroke. Ne bi pa mogli dopuščati, da bi italijanski učitelji obiskovali in nagovarjali slovenske starše, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo. Zato bomo v bodoče vsak tak primer javno ožigosali. Slabost med kopanjem Včeraj ob 15.25 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice s pridržano prognozo 44-letno bolničarko Jožico Ambrožič iz Škofje Loke. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom RK, spremljala pa jo je njena znanka, 50-letna Fran-cesca Krasna por. Vecchiet iz Ul. Giarizzole 50. Ta je povedala, da ji je zjutraj Ambrožičeva prišla na obisk. Okoli 14.30 pa si je napravila mrzlo kopel, ko ji je nenadoma postalo slabo. Zdi se, da jo je prijel čeljustni krč. Danes mednarodni simpozij o astrofiziki Danes se prične v Trstu drugi mednarodni simpozij o astrofiziki, ki bo trajal do 16. t.m. Za simpozij je bil najavljen prihod kakih 100 zvezdoslovcev iz raznih držav. Na sporedu je 45 poročil. Tema simpozija je izguba zvezdne mase. 6000 vrtnic v Miramaru v polnem cvetenju Ljubitelji vrtnic imajo te dni lepo priliko, da lahko občudujejo v Miramarskem parku cvetoči gaj vrtnic. V okviru Mednarodne cvetlične razstave so namreč tam posadili 6 tisoč vrtnic raznih barv in vrst, ki zdaj spet cvetijo m vzbujajo občudovanje obiskovalcev. Vpisovanje v šole Glasbene matice Vpisovanje v šolo Glasbene matice do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29. Vpisovanje na Proseku danes in 13. septembra od 18. do 20. ure v dvorani prosvetnega društva. Vpisovanje v Trebčah Je danes od 18. do 20. ure v dvorani prosvetnega društva. Šolske vesti Seal jan, kjer je prišlo v soboto do neljubega incidenta. Zdaj ml je žal, posebno ker smo vsi po značaju mirni, da sem tako ostro nastopil. Toda vprašam Vas, kdo izmed Vaših slovenskih fantov ne bi vzrojil, če se skupina nedostojnih pobalinov nemoralno obnaša do njegovega dekleta? To so razumeli tudi karabinjerji, ki so mi predčasno dovolili, da se vrnem na An gleško. Prijatelja sem prosil, da ml v slovenščini napiše teh nekaj misli, ker ne bi rad, da bi sl Vaši bralci ustvarili slabo mnenje o nas mladih angleških turistih. Obenem se zahvaljujem vsem tistim neznanim prijateljem, ki so pravici na ljiulbo pričali zame in mi tako pomagali iz sitnosti. Tako ne bom odnesel domov slabega vtisa iz vaših krajev. Zahvaljujem se tudi Vam za objavo in Vas prisrčno pozdravljam.* John Trout Ton našega pisanja je odgovarjal informacijam, ki smo jih prejeli, predvsem pa dejstvu, da je zaradi »ostrega nastopa* angleškega turista v resni nevarnosti vid prav tako mladega človeka, kot je on sam. Tudi če bi mogli njegovo reagiranje na ((nemoralno obnašanje nedostojnih pobalinov* razumeti, bi ga prav zaradi hudih posledic, ki jih je imelo, ne mogli označiti drugače kot z divjaštvom. Kajti medtem ko se bosta on in njegova deklica vrnila vesela in zdrava domov, bo nekdo v Trstu lahko nosil trajne in povrhu še zelo hude posledice, do katerih ne bi prišlo, če bi reagiranje prizadetega bilo kul-tumejše in bolj v skladu z njegovim ((mirnim značajem*. Enodnevni izlet na zagrebški sejem SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE IN POTOVALNI URAD »AURORA* organizirata 15. t. m. izlet na zagrebški velesejem. Cena enodnevnega izleta je 4000 lir. Prijave sprejemata. Slovensko gospodarsko združenje v Ul. Filzi 8 in potovalna agencija «Aurora» Ul. Cicerone 8. 7UdM>. uredništvu «Fišem Vam v zvezi s člankom »Divjaštvo angleškega dolgolasca*, k! je bil objavljen v torkovi številki Vašega dnevnika. Lahko si mislite, da nn ni bilo prjetno, ko mi je prijatelj raztolmačil članek, ki me označuje za pretepača in nasilneža. Prihajam iz Londona, kjer študiram tehnično šolo, v poletnih mesecih pa potujem s svojim dekletom in s prijatelji po raznih deželah Evrope in to z avtostopom, da prihranimo denar. Letos smo obiskali čudovito Dalmacijo in na povratku domov nas Je pot zanesla v NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Al>l’Alabarda, Ul. deiristria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Lfitenburg, Trg S Giovanni 5 Mizzan, Trg Venezia 2. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo.Carnlel, Trg Garibaldi 4. Glu-sti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina A11TGEA, Ul. Ginnastlca 6. G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Zaradi zakasnitve preureditventh del sprejemamo naročila za šolske knjige In ostalo začasno v prvem nadstropju nad knjigarno. Tel. 61792 UicUka kniipilna, TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Darovi in prispevki Državni trgovski tehnični zavod iZl-ga Zoisi — Trst sporoča, da Je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda. Vpisovanje se zaključi 20. septembra t.l. Ravnateljstvo Državnega znanstve. nega liceja s slovenskim uCnlm Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni Izpiti — v jesenskem izpit nem roku šolskega leta 1967/68 dne 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijaščine. Vpisovanje na državno učiteljišče (Anton Martin Slomšek* bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9 do 12. ure. Vpisovanje za šolsko leto 1961/69 se vrši na vseh šolah dolinskega di. daktlCnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih ; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da Je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred morajo predložiti rojstni list ln potrdilo‘d'cepljenju: ostali pa zadnje spri. čevailo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, kil bodo obiskovali I. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo. Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12: Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Donadoni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143 Skedenj, S.ta Demarchi 8 Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem I Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list in potrdila o ceptjenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje je vsak delovni dan, sicer od 9. do 12. ure. V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962 Za vpis .le treba predložiti rojstni list In potrdi lo o cepljenju proti kozam, davlci poliomlelltisu ln tetanusu Za vpis ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte! Državna srednja šola (Fran Lev. stik* na Proseku obvešča, da je vpisovanje v ii. in III razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. septembra. Ravnateljstvo Državne srednje šo. le (Sv. Cirila in Metoda* v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra. Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ku ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimna. zije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20. septembra 1968. Ravnateljstvo državne srednje Sole (Fran Erjavec* v Ul. Montorslno 8 (Rojan) obvešča, da je vpisovanje vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 20. septembra. Vpisovanje na državno srednjo šo. lo »Ivan Cankari v Trstu, Ul. Frau. sin 12 se je začelo. Trajalo bo do 20. septembra. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v torek, 17. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih PROSLAVO PETINDVAJSETLETNICE LJUDSKE VSTAJE Na sporedu je govor, recitacije in predvajanje ozkih filmov «Bazovica», »Mauthausen* in «čas ne izbriše* K polni udeležbi vabi odbor Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRAD«-predstave »Luči in zvokla. Ob «Maxlmillan of Mejclco* v angleščini, ob 22.45 «Masslmi'l'iano e Carfotta* italijanščini. Avtobus «M» iz Barko-velj, postajališče tramvaja «6» P®* parku ob 21. in 22.15 ter od park« proti Barkovljam po predstavah. Nazlonale 15.30 «Dr. Zlvago*. Supef kolos v Technicolorju. . Grattacielo 16.30 «Andrte». Dagm* Lassander. Prepovedano mladini P00 18. letom. Eden 16.30 «Tre gendarml a N'" York». Louis de Funes. Technicoio • Fenlce 16.00 «1 disertoni di Fort v tah*. J. Ireland, V. Mayo. Tech®- Excelsior 16.30 »Niente rose per OSS 117». John Gavin, M. Lee. Tech® color. Rltz (Ulica San Francesco štev. i« 16.30 «E per tetto, un cielo di si' ie» G. Gemma. Techniicolor. Alabarda 16.30 «Trans Europ Expres» J. L. Trintignat. Prepovedano ®la’ dini pod 18. letom. Zadnji dan. Moderno 16.30 «Squadra omteidi, sp* rate a vista*. R. VVidmark. H. F°' da. Technicolor. , Filodrammatico 16.30 «Troppo per v vere, poco per morire*. D Bianc«1 ■ S. Chaplin. Colorscope. Zadnji dan- Aurora 16.30 «Helga». Znani til®' spolni vzgoji. Technicolor. Cristaiio 16.30 «L’imboscata». V ra* se detektiv Mati Helm. Tech®«0, lor- Capitol 16.30 «Tarzan ed il Sra”°r fiume*. Jan Murray. Technicoio- Impero 16.30 «La calda notte I’ispettore Tibbs*. Sidney Poltiet-Rod Taylor. Technicolor. Vlttorio Veneto 17.00 «1! testame®” del dott. Mabuse*. Gert Frobe, se ta Berger. . Garibaldi 16.30 «50.000 sterline P' tradire*. C. Robertson. Technicoio ■ Astra 16.30 «Per qualche (ormag8in in pivi*. Barvna risanka. Ideale 16.00 «La primula rosa*. 1 chnicolor. . Abbazia 16.30 «1 disfonoidi vengon« da Monte*. Technicolor. ODBOR PARTIZANOV OPČINE obvešča, da priredi ob priliki proslav 25-letnice vstaje primorskega ljudstva, izlet v Novo Gorico v nedeljo, 15. t. m„ in sicer z avtobusom, kakor tudi ž osebnimi avtomobili. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener-Odhod ob 8. uri z Brdine. Mali oglasi PARFUMERIJO V STROGEM MESTNEM SHEDISCU, velik zaslužek, od. damo zaradi preselitve. Za informacije telefonirati na 68.885. Prosvetno društvo v Skednju oll ^ nizira 15. septembra 1968 tžle» Novo Gorico ria partizansko sigjJ ■ Vpisovanje vsak dan, razen v so tah In nedeljah od 20 30 do. 21- * * * ' SPDT priredi v nedeljo, 22. t^g Izlet na Črno prst iz Podbrda m s , v’ vratkom na Bohinjsko Bistrico, tobus pa bo odpeljal iz Podbrda P ko Petrovega Brda Škofje Loke, u da In Bohinjske Bistrice v Boh®1-* « • Prosvetno društvo Škamperle Pg) redi dne 29. t.m. enodnevni i*!*1t Vrsno v Gregorčičev muzej 'jer vanje na sedežu društva vsak ve od 20.30 do 21.30, ali po tel««0' št. 70-834. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK®r Dne 11. septembra 1968 se je v -lilo 7 otrok, umrlo Je 9 0 stu rodilo UMRLI SO 62-letna Anna B°r,.efi chla, 38.1etni Bruno Iskra, 63J. Giovanni Pizzin, 54-letni Francevj. Zlatich, 88-letna Noemi Borines ,j Cernivez, 43-letni Zoran Mark° 60-letna Caterina Segalla, 23 ur J* ra Paola Panigas, 69.1etna Car® lakulin vd. Bazzanella. SOŽALJE Svojemu bivšemu sourednik11, jo varišu Lojzetu Abramu najgloblje sožalje ob nenadni smlH dragega očeta člani uredništva uprave Primorskega dnevnika- Prosvetno društvo Slavko Sk“^. perle izreka globoko sožalje sv, Jj. mu članu in podpredsedniku ^ zu Abramu in svojcem ob l,n izgubi očeta. Komisija za slovenska vPra}^e-pri pokrajinskem vodstvu nih PSI PSDI izreka Alojziju ^ mu svoje globoko sožalje ob sn dragega očeta. Ob 8. obletnici smrti Danila Nedo-ha darujeta žena Pina in hčerka Da. nijela 2000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. dr. Ed-ka Križniča daruje Bruno Sosič ?300 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov Včeraj nas Je nenadoma za vedno zapustil naš predrag1 ljubljeni mož in oče ALOJZ ABRAM Pogreb nepozabnega pokojnika bo Jutri v petek, 13. sep tembra ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice, žalostno vest sporočajo: žena Marija, sin Alojz z ženo El«« ter drugo sorodstvo Trst, Železna Kapla, 12. septembra 1968 XIV. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV V NOVI GORICI Upor slovenskega polka v Codroipu in prisega Narodnemu svetu v Gorici Dr. Vladimir Dedijer o gibanju jugoslovanske mladine pred prvo svetovno vojno - Klerikalci in narodno zedinjenje Težišče zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici se je včeraj premaknilo za petdeset let naprej, to je čas pred in za časa prve svetovne vojne. Da so argumenti na dnevnem redu zanimivi, nam dokazuje dejstvo, da so vsi zborovalci z velikim zanimanjem že tretji dan pazljivo sledili predavateljem in diskutaotom. Dr. Vladimir Dedijer, ki je svoj Študij posvetil raziskavi obdobja Pred sarajevskim atentatom in ki je svoje. izsledke lani izdal v zajetni knjigi z naslovom ((Sarajevo .1914», je včeraj v referatu »Preporod in druga jugoslovanska mladinska gibanja pred prvo svetovno vojno«, orisal nekaj novih izdelkov, ki jih je napravil v zadnjem čaau na tem področju. Izsledki sicer niso še gotovi, kajti, kot je dejal sam dr. Dedijer, so nekateri sodni akti procesov proti mladincem v dalmatinskih mestih shranjeni v Italijanskih arhivih in jih ni imel še priložnosti pregletaai. Prav tako niso še dostopni za javnost nekateri dokumenti tajnih društev, ki so shranjeni v Beogradu. Po mnenju dr. Dedijerja Je društva mladih Jugoslovanov na vsem o-zemlju avstrijskega oesarstva povezovala ena sama antihatosburška 'deja. Zveze so imeli na Dunaju slovenski študentje s srbskimi, hrvaškimi, dalmatinskimi in bosanskimi, te vezi pa so se nadaljeva-'* doma. Iz pisem, knjig in drugih anakov je razvidno, da je «prepo-todovce« in druge mladince v tem klbanju prevevala ideja socialne Pravičnosti. Slovenski mladinci, ki so sodelovali v tem revolucionarjem antiavstrijskem gibanju, niso Poslušali tedanjih slovenskih političnih veljakov; imeli so spoštovanje le do Ivana Cankarja, ki so prevevale socialistične ideje. Tuji sarajevski atentat je znak revolucionarnosti teh mladeničev, medtem ko so starejši meščanski Politiki hoteli mimo rešitev avstrijskega vprašanja, To Dedijerjevo tezo je nekako Podprl naslednji govornik dr. Janko Pleterski, ki je v svojem refe-ratu «Trlalizem pri Slovencih in ^rodno zedinjenje« prikazal, ka-40 so se za trializem, to je za jugoslovansko državno rešitev v okviru habsburške monarhije, ogrevali Pred vojno predvsem slovenski kle-rlkalci, ki niso hoteli nič slišati 0 Srbih predvsem zaradi njihove Pravoslavne vere. Za to idejo so ** slovenski klerikalci z dr, šušter-na čelu ogfevall še-v 'zadnjih 'tih pr Ve svetovne vojne, ko Je ®koix> postalo jasno, da bo habsburška monarhija razbita, katoliška Gladina pa se je dr. Šušteršiču hPrla in sledila skupini Krek -Korošec, ki Je bila za jugoslovansko rešitev izven avstrijske mo-hsrhije v novi državni tvorbi. Pri em je predavatelj omenil tudi ^sžnost, ki so Jo imeli v tej bor-Primorski Slovenci, zlasti še Trgani, ki so s svoje strani imeli LOTTO l ‘Razne špekulacije, ki so se raz-?shotnlle okoli igre Lotto, so pri-‘•llle oblasti, da preuredijo način {‘Ograjevanja. Zakonski načrt je jOJe ze pripravljen in manjka sa-, a še njegova dokončna odobritev le>' objava v Uradnem listu. . Ugotovljeno je brlo, da so v Lot-i >nvesclrale velike vsote denarja bančne družbe in banke ln to ne ??mo italijanske, ampak tudi tuje. Je privedlo Lotto v krizo: maii /‘dlv.dualnl graici so vsak teden Npr.ntsli svojo vsoto in so cir.o-‘-c-li, da se je država obogatila, ■bančne druioe z Izredno dobro r*račufianim igranjem pa so lah-igrale na zamujene številke ter .. določenem trenutku toliko ))»Uditi pravilnik za nj*q« poslovanje, Občinska uprava je v stikih s pokrajinskim centrom pri državni knjižnici v Gorici, ki bo dal svoj prispevek za nakup slovenskih in italijanskih knjig ter o-preme. Občina bo s svoje «rani dala na razpolago primeren prostor v svoji hiši. Ker pa bodo županstvo dvignili za eno nadstropje, za kar so prejeli 5 milijonov lir državnega prispevka in bodo žele po tem delu uredili pr .štor za knjižnico, so odložili potrdilo zadevnega pravilnika na eno prihodnjih sej ob činskega sveta. Pred zaključkom seje, ko je bila ura že čez 23, so odobrili še sklep o zakupu občinskega lovskega rezervata lovskemu društvu iz Gorice do konca leta 1975 Ponovno so obravnavali tudi šibkost električnega daljnovoda, ki j: najbolj občutna na Valerišču in v Jazbinah, že lani so poslali uprav’ ENEL protestno pismo in skleni so, naj občinska uprava ponovno protestira, dokler ENEL ne bo obnovila daljnovoda in ojačila napeljavo ter tako odpravila sedanje pomankljivosti. skupin s plesalci in ggdbami. Med . imi, ki ' ’ “ ‘ " ludi folklorna skupini Emonak iz Ljubljane in skupina «Preddvon z Gorenjskega. Parada po ulicah se bo začela ob IB. uri ter se zaključi na Trgu Battisti. Zvečer ob 21. uri pa bo na istem trgu folklorna revija z nastopom vseh folklornih skupin. radnika Izvršilnega osebja pri pe rlferičnih Uprav taks in indirektnih davkov. Pogoja: diploma nižje srednje šole, starost 18 — 281et. Zapadlost 5. 10. 68 (Uradni list št. 197 z dne 5. 8. 68). Ministrstvo za javno šolstvo je razpisalo natečaje za: 1. 110 mest knjižničarja III. razreda v staležu vodilnega osebja javnih državnih knjižnic. Pogoja: doktorat, dosežen na Italijanski univerzi, starost 18 32 let. 2. 54 mest podknjižničarja v staležu osebja Javnih državnih knjižnic. Pogoj: diploma višje srednje šole. 3 20 mest podknjigovodje v staležu osebja javnih državnih knjižnic. Pogoj: diploma trgovskega zavoda 4. 107 mest razdeljevalca ln 87 mest tipkarja v staležu izvršilnega osebja javnih državnih knjižnic. Pogoj: diploma nižje srednje šole. Starost: 18 — 25 let za razdeljevalca; 18 — 32 za tipkarja. Zapadlost opoldne dne 30. 9. 68. (Uradni list št. 198 z dne 6. 8. 68). K. A. S. T. A. Šolske vesti Glasbena šola v Gorici vpisuje učence za novo šolsko leto na svo. jem sedežu v Ul. Ascoli 1/1, vsak dan med uradnimi urami do 15. t. m. Reden pouk se začne dne 15. t. m V Doberdobu bo vpisovanje jutri, 13. t. m. od 18. do 20. ure na sedežu prosvetnega društva ((Jezero«. Po drugih krajih (Stever-jan, Standrež) bo vpisovanje pozneje in ga bomo javili naknadno. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Povračilo prispevka za zavarovanje Lastnike kmetijskih strojev, ki so v drugi polovici leta 1965, kupili gorivo z boni UMA in pri tem plačali tudi prispevek za zavarovanje proti nezgodam na delu, obveščamo, da bodo lahko omenjeni nem obrazcu naslovljeno na UMA, ki bo na podlagi dokumentov v svoji posesti določila vsoto povračila. Urad Kmečke zveze, Ascolijeva 1 v Gorici je na razpolago za vsa nadaljnja pojasnila in pisanje prošenj. Mednarodna folklorna parada v Gorici V nedeljo, 15. septembra bo v Gorici, v okviru septembrskih proslav mednarodna folklorna- parada in nastop z udeležbi 21 folklornih Na predlog odbornika za zdravstvo odv. Devetaga je deželni odbor dne 10. t. m. odobril 19 milijonov lir prispevkov za razne oddelke socialne medicine v tržaški bolnišnici. Od tega bo prejel oddelek za srčne bolezni in revmo 2 milijona, oddelek za rakaste bolezni 3 milijone, oftalmološki oddelek 7 in prav toliko oddelek za ušesne bolezni. Ta podpora bo omogočila še boljše delovanje omenjen’n oddelkov, ki so jih v zadnjih letih pripravili v tej bolnišnici za boljšo zaščito splošnega zdravja tržiškega okraja ter je pos edica nedavnega obiska odbornika odv. Devetaga v tej ustanovi. Pregled mer in uteži v Sovodnjah Občinska uprava iz Sovodenj sporoča, da bo pregled mer in uteži za prizadete iz te občine dne 18. in 19. septembra na županstvu med uradnimi urami od 9. do 12. ure. Prizadeti naj se zglasijo v tem času na županstvu, kakor je navedeno tudi v osebni pozivnici, ki so jo že prejeli. Marija Peric fH/uuurni. je oilCb rojcngimv Dommlobu > tvppile^, vrni* pe^začela a «Svoboda - skovati v Trstu. Studii pa ie Marije Peric ni več med nami. Ta nenadna vest je hudo prizadevala veliko Število njenih sovaščanov, prijateljev in znancev iz Tržiča in okolice, ki smo jo pred dnevi pospremili na njeni zadnji poti v družinsko grobnico v Tržiču. • 'Muri j rt, -prvorojenka sedmih otrok Mihaela Perica in Jožeje Fer/olja, je bila± rojenp^v Dokmdobu 190B. obiskovati v Trstu, Študij pa je dokončala v Ljubljani. V službo je vstopila kot uradnica pri Poštni hranilnici v Ljubljani,, ki jp je marljivo opravljala dolga leta. Ub praznikih in med počitnicami je pohitela k svojcem, ki so bivali v Tržiču. Pridno je zbirala darila za naSe politične preganjance, ki so bili internirani v Gonarsu. Kot zavedna Slovenka je takoj pristopil v narodno osvobodilno borbo, ki je strla diktatorsko fašistično in nacistično nasilje in nam prinesla žarek protosti ter upanje na boljšo prihodnost našega naroda. Marija je skupno z Zvonkom -Alojzom Markovičem ter drugimi zavednimi Slovenci ustanovila v okviru Prosvetne zveze leta 1945 prn. svetno društvo «Triglav». v Tržiču ki je Stelo 550 članov, v katerem je bil posebno aktiven 40-članski pevski zbor. Prvi pevovodja je bil nadučitelj Daneu, potem pa je zbor vodil Metulj. Nastopil je v Brdih in v Opatjem selu. Tudi dramski odsek se pripravlja z igro sStric ihta». Marija je bila tajnica društva ter je pridno skrbela za n;e-govo delovanje. Po živahnem udejstvovanju se je preselila v Trst, kjer se je udejstvovala predvsem v sindikalni organizaciji, obenem pa je bila povsod prisotna, kjer je bila potrebna njena pomoč. Preselila se je nato v Koper, kjer je bila tajnica lista «La noslrc lottau. Po upokojitvi se je vrnila v Tržič ter se ukvarjala s trgovino. Zadnje mesece je bila v Lignanu, kjer ji je na vsem lepem odpovedalo srce. Na zadnji poti jo je pospremilo veliko Tržiča-nov in tudi Kraševcev. Prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje. KONZORCIJ ZA ZAŠČITO TIPIČNIH BRIŠKIH VIN vabi vinogradnike na predavanje enologa Buscemija o pripravah na bližnjo trgatev danes, 12. t. m. ob 20.30 v gostilni «pri Pepitu« na Oslavju. V goriškem matičnem uradu SO včeraj prijavili 7 rojstev in tri smrti. Rojstva: Cristina Amadi, Elisa- betta Profeta, Fabrizio Revelant, Stefano Furlan, Maria Grazia Cian-cione, Barbark Vallati in Stefano Petruz. Smrti: Upokojenec 79-letni Narciso Niessner: gospodinja 33-letna Maria Trampuš por. Dorni; upokojenec 67-letni Attilio Marega. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Pontoni • Bassi, Ra-štel 26; tel. 33-49 TRZIC Danes je v Tržiču odprta lekarna San Nicolb, dr. Olivetti, Ulica V maggio 94, tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna «Alla stazione« dr Matitti, Vermegliano, Ul Garibaldi 3. tel 77446 PriB/ivrajlt* so DIJAŠKO MINKI! litin minil iiiiiiiMiiiiiiiiiinii minili iii iiiiiiinmiiiMiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiliffiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiii im 25. SEPTEMBRA BO DRAŽBA ZA DODELITEV DEL Se letos bodo začeli graditi mv carinski center na Kokovem Dežela je prispevala v ta namen 400 milijonov lir Z novim centrom se bo ntoeno olajšal promet 25 septembra bo pri družbi «Au-tovie Venete« dražba za dodelitev del pri zgraditvi carinskega sredi sča za blago na prelazu Kokovo na italijansko-avstrijski meji. Do te po bude je prišlo na poseg dežele, ki je nakazala 400 milijonov lir za to delo, ki je postalo nujno zaradi stalnega večanja avtomobilskega prometa med Avstrijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Od pričetka pobude do njene izvedbe je preteklo komaj nekaj mesecev. Dežela je tudi dala pobudo za ustanovitev tehnične komisije, ki je proučila vrsto načrtov in izbrala najbolj primernega. Uresničenje tega načrta pa je prepustila družbi «Autovie Venete-, ki je že predložila dokončni načrt, katerega je odobril pristojni deželni tehnični odbor prispevek zopet dvignili. Zato morajo napraviti prošnjo na poseb-' za javna dela. Sedaj bo torej draž- IIIUtlllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMMMI Lepotice praznika grozdja V Steverjanu so v nedeljo zaključili svoj praznik grozdja, ki ga je priredilo društvo Bri.-ki grič. Lepo vreme je privabilo v Dvor kar lepo število ljudi, ki so jim pos.rcgli z dobrim prigrizkom. Zabavo sp priredili: zato, ker jim, je prejšnji teden vreme ponagajalo. Na svojem prazniku so izbrali tuJi lepotico plesa 20-lctno Majdo Mikluš iz števerjana (na sredi) ter za družici Cvetano Kumjanc (na, levi) in Judito Mizcrit (na desni) ba, nakar bo sledil začetek del. i niči bosta postavljeni blizu dohodov Pri sestavi načrta so imeli pred i na ploščad. Osrednje poslopje bo očmi dva smotra: hoteli so ločiti I imelo dve nadstropji in prizemlje. težki tovorni promet od lahkega, | V prizemlju bodo termična centra- po drugi strani pa omogočiti s primernimi napravami hitrejše čari njenje. Center bo 500 m od meje na površini, ki je na levi strani državne ceste štev. 13, če upoštevamo smer Italija-Avstrija. Ta površina je dvignjena kakih 15 m nad cestno ravnijo. Za dohode so napravili takšne načrte, da bo promet neoviran v odnosu do prometa z lahkimi vozili. V center bo peljal dohod za težke kamione, ki bodo prihajali iz Italije po nadvozu, medtem ko bo dohod za težka vozila namenjena v Italijo v obliki priključka. Važna bo povezava med mejo in centrom. V ta namen bodo zgradili cesto v dveh smereh, ki bo popolnoma neodvisna od sedanje državne ceste, tako da se bo lahko težki in lahki promet bodisi iz Italije kakor iz Avstrije preusmerjeval že pred mejnimi zapornicami. Center bo sestavljen iz ploščadi za carinjenje z notranjimi in zunanjimi parkirišči za avtomobile osebja, ki bo delalo v centru, ter za težke kamione, pri čemer bosta ločena prostora za tiste, ki bodo prihajali v Italijo ali iz nje, K temu je treba prišteti pokrite privoze za nakladanje in razkladanje za carinsko nadzorstvo blaga, pri čemer bodo ločeni prostori za dovoz in izvoz, pokrita skladišča za blago iz uvoza in izvoza; tehtnice za kamione; poslopje za urade in razne službe, v katerem bodo carinski uradi, uradi za spe diterje, bar z okrepčevalnico, stanovanje za paznika, uradi ACI, bančno okence, urad »Autovie Ve nete« in termična centrala, ter končno prostori za financarje. Na parkiriščih bo prostora za 85 avtomobilov ter za 100 kamionov s prikolicami. Vseh privozov za nakladanje in razkladanje bo 12 in bodo ločeni drug o„ drugega. Dolgi bodo 18 metrov i- bodo pokriti. Skladišči za shranjevanje razsutega tovora in blaga sploh imata vsako po 270 kv.m površine in sta v dveh nadstropjih, in sicer v prh zemlju in na višji ravni, to je na višini privozov. Gornje prostore bodo ogrevali, tako da temperatura ne bo mogla pasti pod ničlo. Telit- la, prostori za električne naprave, prostor za telefonsko centralo, naprave teleks, razni prostori za shranjevanje materiala in orodja ter prostor za obširen arhiv. V prvem nadstropju bodo carinski uradi, zraven pa bodo uradi uslužbencev, ki pregledujejo blago. Na nasprotni strani bo prostor, namenjen občinstvu in špediterjem z dohodom do dolge mize, kjer bodo okenca za carinsko službo. Gorica CORSO. 17—22: «Grazie aia«, L. Ga-stoni in L. Castel. Italijanski film; mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Una iena in cassa-forte«, K. Kar in D. Nabokov. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30—22: «11 magnifico straniero«, C. East-wood in L. Hayword. Ameriški film, VITTORIA. 17.30: «L’errore di vi-vere«, Albert Finney in Liza Min-nelli, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE. 17.30—21.30: «11 mo-saico del crimine«, H. Guardino in S. Saint James Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. / rzič AZZURRO. 17.30—22: «Eva, It veritš suH’amore» EXCELSK)R. 17.30: »Bersaglio motik«, M Rennid. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «A časa dopo 1’uragano«, R. Mitchum in E. Parker. Kinemaskope v barvah. /fon kr RIO. 17.30—22: «Lo straniero*, M. Mastroianni. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30—22: «Mal d’A- ,‘frlca«. Dokumentarni film v barvah. SINOČI V TRSTU \ Dinamo brez naprezanja premagal Triestino z 1:0 Igra je bila zadovoljiva v prvem polčasu, v drugem pa sta obe moštvi vključili rezervne igralce DINAMO — TRIESTINA 1:0 (0:0) DINAMO: Dautbegovič (Kovačič), Cvek, Gračanin (Novaki; Balin, Ramljak (Gucmirtl), Blaškovič; Cerček, Gucmirtl (Pirič), Zambata (Čirič), Kiš. Rora. TRIESTINA: 1. polčas: Colovat-ti, Kuk, Martinelli; Del Piccolo, Varnier, Pestrin; Tumiati, Giaco-mini, Sigarini, Paina, Ridolfi. 2. polčas: Chendi, Facca, D’Eri; Sadar, Capitanio, Del Piccolo (Moretti); Tommasi, Canzian, Ive, Scala, Zoglia SODNIK: Toselli iz Krmina. Približno 10.000 gledalcev. Kotov je bilo 19:4 (10:3) v korist Dinama. Srečanje med Triestino in zagrebškim Dinamom, zadnja preizkušnja za tržaško moštvo pred prvenstvom, je delno razočaralo gledalce. ki so jih zvabila na igrišče zveneča imena nasprotnikov. Gostje so sicer prikazali boljšo igro, s hitrimi in točnimi podajami in so z mnogimi streli, predvsem od daleč, spravili v nevarnost Colo-vattijeva vrata, dali so pa jasno razumeti, da se ne nameravajo naprezati in da so tekmo vzeli res kot trening. Zaradi zanimanja, ki je vladalo za Zambato, Roro in ostale je bilo občinstvo tako delno razočarano. Najbolj so izstopali vezni igralci, predvsem izredni Belin, napadalci pa niso nikoli zaključili prodorov ampak so raje poskusili presenetiti zanesljivega Colovattija s streli od daleč. V prvem polčasu je Trlestina predstavila standardno moštvo, s Pestrinom v krilski vrsti in Var-nierom v vlogi prostega branilca. V tem delu je bilo videti nekaj lepe igre, to pa le na tržaški polovici, saj so gostje gospodarili na igrišču in so redkokdaj spustili žogo iz «rok». Bila je to lepa preizkušnja za tržaško obrambo, ki je v glavnem dokazala, da je že dosegla standardno formo. Žal pa dobri igri branilcev ni odgovarjala enakovredna igra veznih i-gralcev, ki so zaigrali nepovezano in so bili s tem seveda vedno žrtve nasprotnikov. Giacomini je zaigral pod svojimi sposobnostmi in isto tudi Paina. Vse prodore sta izvajala Tumiati in Sigarini, ki pa nista imela pomoči tovarišev in se tako nista mogla prebiti skozi odlično obrambo gostov. Po tem kar smo danes videli, je torej slabost moštva v ofenzivni igri. Res je sicer, da je imelo moštvo tokrat premočnega nasprotnika, kar je nekoliko zmedlo nekatere igralce, ki so vse prehitro i-grali in podajali kar na slepo. Najboljša sta bila zopet Martinelli in Kuk, ki sta imela za nasprotnika dva najbolj aktivna napadalca. Mnogo težav je imel predvsem Martinelli, ki se je večkrat našel v zagati v borbi s hitrim in gibčnim Cerčekom. Colovatti ni imel mnogo dela, rešil pa je vrata minuto pred koncem polčasa, ko je branil Zamba-tin strel iz razdalje petih metrov. V drugem polčasu je Radio poslal na igrišče rezervno moštvo, ki pa je povsem zatajilo. Zdi se, da je trener skrbel predvsem za enajst standardnih igralcev in je zanemaril ostale, saj so mnogi, ki so lani nastopali v prvem moštvu, še povsem izven kondicije. Mislimo predvsem na Scalo, D’Erija, Canziana in Del Piccola, pa tudi na negotovega Chendija, ki je kriv za edini prejeti gol. Ta je padel v 14’ drugega polčasa, po zaslugi Kiša, ki je z močnim strelom od daleč presenetil vratarja. Ta je sicer žogo ujel, ni je pa ustavil. u k NK Nova Gorica ima dober naraščaj Edini zastopnik Goriške v 1. slovenski nogometni ligi «Nova Gorica« je v pripravah za jesensko tekmovanje imel nekaj prijateljskih srečanj. Tako je bii rezultat z e- kipo Adrije iz Mirna obakrat pozitiven za Novo Gorico 8:0 in 4:2. Tudi z enajesterioo NK Tabor iz Sežane je Nova Gorica obakrat zmagala in sicer z 2:0 v Novi Gorici ter v Sežani s 6:3. Sicer pa so letošnje nogometne priprave potekale bolj v reševanju finančnih problemov, ki so do-sedaj le delno rešeni. V sami ekipi NK Nova Gorica ni bilo posebnih sprememb, ker bodo igrali še vsi dosedanji nogometaši, le 4 perspektivne mladince so vključili, v članske vrste. Moštvo bo v bodoče prav lahko dobilo od domačih mladincev dobre igralce. Ti so namreč 31. avgusta in 1. sept. na mladinskem turnirju v Ljubljani prepričljivo in zasluženo zmagali nad Ljubljano z 2:0 in finalistom slov. prvenstva železničarjem iz Maribora kar s 4:0 ter sl priborili 1. mesto in pokal na tej proslavi 50. obletnice obstoja NK Ljubljana. Sicer pa se je prvenstveni boj za člane že začel v nedeljo ko je enajsterica Nove Gorice morala v goste k NK Slavljl v Ljubljano. Start je bil odličen, saj je pomlajena goriška ekipa zmagala na tujem kar s 5:1. Ta uspeh obeta, da bo letošnjo Jesen mogoče videti v Novi Gorici že zelo kakovostne nogometne tekme. V jesenski nogometni sezoni bodo v Novi Gorici gostovali: 15. 9. NK Kovinar iz Maribora 29. 9. ŽNK Celje Kiadivar 13. 10. NK Hrastnik 27. 10. žNK železničar iz Maribora in 17. 11. NK Triglav Iz Kranja. Poleg že odigrane prve tekme bo ekipa morala letos še petkrat v goste. Mladinci bodo začeli tekmovanje 22. septembra, dočim se bo področna novogoriška pionirska liga začela 12. oktobra, ker se je trening pričel šele sedaj z novim šolskim letom. Teh igralcev obeh kategorij Je kar preko 100 vključenih v NK Nova Goric*, da je celo premalo dresov ln ostalih športnih potrebščin za tako množico. Podčrtati hočemo Se to. da bo prihodnjo nedeljo 15. sept. ob 15.30 doma v Novi Golid prvenstveno srečanje s Kovinarjem iz Maribora, ki je preteklo nedeljo premagal Ilirijo iz Ljubljane s 3:0. Številni gosti in zborovalci na proslavi 25. obletnice vseljudske vstaje Primorske, bodo imeli prihod no nedeljo v Novi Gorici Izredno priložnost, da si ogledajo to republiško nogometno prvenstveno tekmo ter si tako privoščijo lep u-žitek m dobro razvedrilo. Nekaj sinočnjih idov: Napol! Torino Bologna Verona Roma -Varese nogometnih iz- Grasshoppers 3:1 Ajax 1:1 - Juventus 1:1 ■ Fiorentina 2:1 Ternana 3:3 Novara 1:0 ATLETIKA Hines glavni kandidat za zlat« olimpijsko medaljo v teku na 100 m SOUTH LAKE TAHOE. 11. — 7 drugem dnevu ameriškega Izbirnega tekmovanja moške olimpijske a-t.etske reprezentance Je v finalu teka na 100 m zmaga! Jim Hines s časom 10”. Hines, ki je letos junija v Sacramentu prv; zrušil «čarobno« mejo desetih sekund, je tako v času 24-tih ur kar trikrat pretekel to progo v čistih 10”, od tega dvakrat danes: v polfinalu in finalu. S tem je postavil najresnejšo hipoteko na zlato olimpijsko kolajno. Zanimivo je, da se Ronnie Ray Smith s časom 10”2 ni mogel u-vrstiti v olimpijsko reprezentanco za disciplino 100 m in bo torej lahko nastopil le v štafeti. V drugem finalu današnjega dne je doživel Matson v metu krogle presenetljiv poraz. Premagal ga je 25-letni orjak iz Kalifornije Woods. Izida obeh finalnih disciplin: tek na 100 m 1. Jim Hines 10” 2. Charlie Greene 10”1 3. Mel Pender 10”2 4. Ronnie Ray Smith 10”2 5. Clyde Glosson 10”2 6. Bill Hurd 10”2 7. Kirk Ciayton 10”3 8. Tom Randolph 10”4 met krogle 1. George Woods 20.73 m 2. Dave Maggard 20,53 3 Randy Matson 20,45 4. Karl Salb 19,99 5. Neal Steinhauer 19,71 6. Ken Patera 19,57 7. Carl Wallin 17,82 Italija vodi po prvem dnevu atletskega troboja v Rimu Italija - Švedska 57:49, Italija - Romunija 69:37, Švedska - Romunija 57:49 - Dva državna rekorda - Vrsta odličnih rezultatov RIM, 11. — V italijanski prestolnici se je danes začel mednarodni atletski troboj med državnimi moškimi reprezentancami Italije, švedske In Romunije. Najbolje se je v prvem dnevu odrezala Italijanska reprezentanca, ki je v desetih disciplinah sama osvojila šest zmag, od tega je dvakrat zasedla prvo in drugo mesto GOO m in 400 m). V prvem delu tekmovanja so dosegli več zelo dobrih rezultatov, med katerimi tudi dva švedska državna rekorda. Najboljši dosežek je postavil Šved Nilsson v metu kopja z značko 87,76 m, kar ni le nov švedski rekord, ampak tudi četrti naj boljši rezultat na svetu vseh časov. švedski rekord je padel tudi v teku na 800 m po zaslugi Ga-r-deruda U’47"2), v tej disciplini pa so imeli Švedi premoč in so poleg prvega zasedli tudi drugo mesto (kot tudi v metu krogle). Med Italijani je zapet izstopal Genitile, ki je v troskoku zmagal z razdaljo 16,70 m ln je potrdil, da je njegova trenutna forma na svetovni ravni. Tudi ostali Italijani so opravili pozitiven nastop saj so Bernardini (krogla), Puosi (400 m), in Cramerobti (kopje) postavili svoje osebne rekorde. IZIDI: Kladivo 1. Costache (Rom.) 65,58 2. Strom (Šved.) 64,20 3. Bernardini (It.) 63,10 4. Urlando (It.) 62,60 5. Asplund (Šved.) 61,82 6. Tibulschi (Rom.) 51,36 400 m 1. Puosi (It.) 47” 2. Fusi (It.) 47”4 3. Gabrielsson (Šved.) 47”7 4. Tobias (Rom.) 48”3 5. Johanssons (Šved.) 48”8 6. Dima (Rom.) 53”4 100 m 1. Gdani (It.) 10"5 2. Preatoni (It.) 10”6 3. Zanfuresco (Rom.) 10”7 4. Nichifor (Rom.) 10”8 5. Johanssons (Šved.) 10”9 6. Bergquist (Šved.) 14”2 800 m 1. Garderud (Šved.) 1’47”2 (švedski rekord) 2. Berg (Šved.) 1’48” 3. Del Buono (It.) 1’48”4 4. Pozzi (It.) 1’48”6 5. Ungureanu (Rom.) 1’48”8 6. Neamtu (Rom.) 1’50”5 5.000 m 1. Cindolo (It.) 14’3”4 2. Barabas (Rom.) I4’4”8 3. Najdeš (Šved.) 14’6” 4. Ardizzone (It.) 14’09”4 5. Hesselwall (Šved.) 14’1”4 6. Ciooa (Rom.) 14’12”8 Kopje 1. Nilsson (Šved.) 87,76 (švedski rekord) 2. Cramerotti (It.) 76.42 3. Boman (Šved.) 71,76 4. Lievore (It.) 71,14 5. Popescu (Rom.) 69,88 6. Sepsi (Rom.) 50,36 Tr(wlrfilr 1. Gent!le (It.) 16,70 2. Dumitrescu (Rom.) 15,79 3. Gatti (It.) 15,67 4. Blomqvist (Šved.) 15,34 5. Nyberg (Šved.) 15,11 6. Serban (Rom.) 13,33 400 m ovire 1. Frinolli (It.) 50”1 2. Mihaessu (Rom.) 51”2 3. Torstensson (Šved.) 51”6 4. Vistam (Šved.) 51”6 5. Ratoiti (Rom.) 52”4 6. Ballati (It.) 52”6 Krogla 1. Bendeus (Šved.) 18,50 2. Carlson (Šved.) 18,44 3. Asta (It.) 17,54 4. Gaggea (Rom.) 16,81 5. Meconi (It.) 16,66 6. Popescu (Rom.) 14,08. 4 x 100 m 1. Italija (Berruti, Preatoni, Gia-ni, Laverda) 39”9 2. Romunija (Saracan, Zamfere-scu, Nichifor, Szabo) 41”3 3. Švedska (Nilsson, Fagger, Jo-hansson, Bergqvist) 41”5 ODBOJKA IZOLA, 11. — ženske odtobojkar-ske ekipe Izole, ki se je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odpovedala tekmovanju v slovenskem prvenstvu, ne bodo razpustili. Nastopala pa bo le v prijateljskih srečanjih. V NEDELJO PRVO PRVENSTVENO KOLO Razpored tekem A skupine C lige 1. kolo (15. 9. 1968) CREMONESE — BIELLESE LEGNANO — MA. OO. BI. ASTI NOVARA — MARZOTTO RAPALLO RUEN. — VENEZIA SAVONA — PRO PATRJA SOTTGMAR. — MONFALCONE TREVIOLIESE — SOLBIATESE TRE VI SO — ALESSANDRIA TRIESTINA — UDINESE VERBANIA PIACENZA 2. kolo (22. 9.) ALESSANDRIA — CREMONE. BIELLESE — LEGNANO MA. CO. BI. A. — RAPALLO R. MARZOTTO — TRIESTINA MONFALCONE — SAVONA PIACENZA — TREVISO PRO PATRIA — VERBANIA SOLBIATESE — SOTTOMARI. UDINESE — TREVIGLIESE VENEZIA — NOVARA 3. kolo (29. 9.) CREMONESE — PIACENZA LEGNANO — ALESSANDRIA MARZOTTO — VENEZIA NOVARA — MA. CO. BI. ASTI RAPALLO R. — BIELLESE SAVONA — SOLBIATESE SOTTOMARINA — UDINESE TREVISO — PRO PATRIA TRIESTINA — TREVIGLIESE VERBANIA — MONFALCONE 4. kolo (6. 10.) ALESSANDRIA — RAPALLO R. BIELLESE — NOVARA MA. CO. BI. A. — MARZOTTO MONFALCONE — TREVISO PIACENZA — LEGNANO PRO PATRIA — CREMONESE SOLBIATESE — VERBANIA TREVIGLIESE — SOTTOMARI. UDINESE — SAVONA VENEZIA — TRIESTINA 5. kolo (13. 10.) CREMONESE — MONFALCONE LEGNANO — PRO PATRIA MARZOTTO — BIELLESE NOVARA — ALESSANDRIA RAPALLO R. — PIACENZA SAVONA — TREVIGLIESE TREVISO — SOLBIATESE TRIESTINA — SOTTOMARINA VENEZIA — MA. CO. BI. ASTI VERBANIA — UDINESE 6. kolo (20. 10.) ALESSANDRIA — MARZOTTO BIELLESE — VENEZIA MA. CO. BI. ASTI — TRIESTINA MONFALCONE — LEGNANO PIACENZA — NOVARA PRO PATRIA — RAPALLO R. SOLBIATESE — CREMONESE SOTTOMARINA — SAVONA TREVIGLIESE — VERBANIA UDINESE — TREVISO 7. kolo (27. 10.) CREMONESE — UDINESE LEGNANO — SOLBIATESE MA .CO. BI. ASTI — BIELLESE MARZOTTO — PIACENZA NOVARA — PRO PATRIA RAPPALLO R. — MONFALCO. TREVISO — TREVIGLIESE TRIESTINA — SAVONA VENEZIA — ALESSANDRIA VERBANIA — SOTTOMARINA 8. kolo (3. 11.) ALESSANDRIA — MA .CO BI. A. BIELLESE — TRIESTINA MONFALCONE — NOVARA PIACENZA — VENEZIA PRO PATRIA — MARZOTTO SAVONA — VERBANIA SOLBIATESE — RAPALLO R. SOTTOMARINA — TREVISO TREVIOLIESE — CREMONESE UDINESE — LEGNANO 9. kolo (10. 11.) BIELLESE — ALESSANDRIA CREMONESE — SOTTOMARI. LEGNANO — TREVIGLIESE MA. CO. BI. ASTI — PIACENZA MARZOTTO — MONFALCONE NOVARA — SOLBIATESE RAPALLO R. — UDINESE TREVISO — SAVONA TRIESTINA — VERBANIA VENEZIA — PRO PATRIA 10. kolo (17. 11.) ALESSANDRIA — TRIESTINA MONFALCONE — VENEZIA PIACENZA — BIELLESE PRO PATRIA — MA. CO. BI. A. SAVONA — CREMONESE SOLBIATESE — MARZOTTO SOTTOMARINA — LEGNANO TREVIGLIESE — RAPALLO R. UDINESE — NOVARA VERBANIA — TREVISO 11. kolo (24. II.) ALESSANDRIA — PIACENZA BIELLESE — PRO PATRIA CREMONESE — VERBANIA LEGNANO — SAVONA MA. CO. BI. A. — MONFALCONE MARZOTTO — UDINESE NOVARA — TREVIGLIESE RAPALLO R. — SOTTOMARINA TRIESTINA — TREVISO VENEZIA — SOLBIATESE 12. kolo (1. 12.) MONFALCONE — BIELLESE PIACENZA — TRIESTINA PRO PATRIA — ALESSANDRIA SAVONA — RAPALLO R. SOLBIATESE — MA. CO. BI. A.. SOTTOMARINA — NOVARA TREVIGLIESE — MARZOTTO TREVISO — CREMONESE UDINESE — VENEZIA VERBANIA — LEGNANO 13. kolo (8. 12.) ALESSANDRIA — MONFALCO. BIELLESE — SOLBIATESE LEGNANO — TREVISO MA. CO. BI. ASTI — UDINESE MARZOTTO — SOTTOMARINA NOVARA — SAVONA PIACENZA — PRO PATRIA RAPALLO R. — VERBANIA TRIESTINA — CREMONESE VENEZIA — TREVIGLIESE 14. kolo (15. 12.) CREMONESE — LEGNANO MONFALCONE — PIACENZA PRO PATRIA — TRIESTINA SAVONA — MARZOTTO SOLBIATESE — ALESSANDRIA SOTTOMARINA — VENEZIA TREVIGLIESE — MA. CO. BI. A. TREVISO — RAPALLO R. UDINESE — BIELLESE VERBANIA — NOVARA 15. kolo (22. 12.) ALESSANDRIA — UDINESE BIELLESE — TREVIGLIESE MA. CO. BI. A. — SOTTOMARI. MARZOTTO — VERBANIA NOVARA — TREVISO PIACENZA — SOLBIATESE PRO PATRIA — MONFALCONE RAPALLO R. — CREMONESE TRIESTINA — LEGNANO VENEZIA — SAVONA 16. kolo (5. I. 1969) CREMONESE’— NOVARA LEGNANO — RAPALLO R. MONFALCONE — TRIESTINA SAVONA — MA. CO. BI. ASTI SOLBIATESE — PRO PATRIA SOTTOMARINA — BIELLESE TREVIGLIESE — ALESSAND. TREVISO — MARZOTTO UDINESE — PIACENZA VERBANIA — VENEZIA 17. kolo (12. 1.) ALESSANDRIA — SOTTOMARI. BIELLESE — SAVONA MA. CO. BI. A. — VERBANIA MARZOTTO — CREMONESE MONFALCONE — SOLBIATESE NOVARA — LEGNANO PIACENZA — TREVIGLIESE PRO PATRIA — UDINESE TRIESTINA — RAPALLO R. VENEZIA — TREVISO 18. kolo (19. 1.) CREMONESE — VENEZIA LEGNANO — MARZOTTO RAPALLO R. — NOVARA SAVONA — ALESSANDRIA SOLBIATESE — TRIESTINA SOTTOMARINA — PIACENZA TREVIGLIESE — PRO PATRIA TREVISO — MA. CO. BI. ASTI UDINESE — MONFALCONE VERBANIA — BIELLESE 19. kolo (26. 1.) ALESSANDRIA — VERBANIA BIELLESE — TREVISO MA. CO. BI. A. — CREMONESE MARZOTTO — RAPALLO R. MONFALCONE — TREVIGLIE. PIACENZA — SAVONA PRO PATRIA — SOTTOMARI. SOLBIATESE — UDINESE TRIESTINA — NOVARA VENEZIA — LEGNANO Danes govorimo o... V nedeljo se je zaključil športni teden Gaje. Tekmovalci so nastopali v odbojki, košarki, teku, balinanju, bližanju in ruskem kegljanju. Prireditev je potekala ob izredno uspešni organizaciji domačega športnega društva in, kar je še važnejše, ob lepem vremenu, saj so samo dve tekmi odigrali v telovadnici zaradi dežja. ŠPORTNI TEDEN GAJE Bor — Sokol 2:0 Kras — Gaja 2:0 TEHNIČNI REZULTATI: Bor — Olimpija 2:0 Odbojka: Finale: Bor — Kras 3:0 Zenske: Breg — Gaja 2:1 Izola — Gaja 3:0 Sokol — Zarja 2:1 Slovenija — Bor 3:1 Bor — Breg 2:0 Košarka: Bor — Sokol 2:0 Partizan Sežana — Bor 47:41 Breg — Zarja 2:1 Kegljanje: Sokol — Gaja 2:0 1. Sokol, 2. Gaja, 3. Gaja Bor — Zarja 2:0 Bližanje: Zarja — Gaja 2:1 1. Repen, 2. Repen, 3. Kras Breg — Sokol 2:1 Štafetni tek: Bor — Gaja 2:1 1. Bor, 2. Kras, 3. Gaja Lestvica: 1. Bor, 2. Breg, 3. Nočni tek: Sokol, 4. Zarja, 5. Gaja. 1. šutoer, 2. Grgič F., 3. dr- Moški: gič R Breg — Gaja 2:0 Balinanje: Sokol — Olimpija 2:0 1. Skala Sežana, 2. Modri vel Kras — Breg 2:1 Koper, 3. Gaja. Hill 1 li Sežanski in ljubljanski balinarji Košarkarji Bora in sežanskega Partizana pred tekmo 33- (JL TRAVEN^) General iz džungle «Nič naj te ne ščiplje v trebuhu zaradi tega, General. In drevi si poiščem svojo strojnico. Prav sam. Samo z mačeto in muchachosom, ki mi bo pomagal nositi Se pištole ne vzamem s seboj.« «Kaj boš drevi počel, bom jaz ukazal in ne ti Jaz sem tukaj general in delal boš, kakor general komandira.« Coronel se je obrnil in si poiskal može. «Bi rad sodeloval?« je vprašal Celsa, ki se Je v tem hipu pojavi). , . »Vprašanje je žalitev. Seveda bom sodeloval. Znam loviti krave in na pol podivjane konje, pa bom znal tudi uloviti takega pol ducata bednih vlačugarjev.« Dve uri pozneje je bilo pet finquerosov zvezanih v taborišču. Z njimi vred so ujeli še tri oskrbnike. Teh treh prej predstaža ni videla, ker so se oddaljili od finquerosov, da bi poiskali v grmovju sledove na videz pobeglih muchachosov. General je zaslišal ujetnike. Med tem zasliševanjem so se nagnetli v bližino številni možje. Brž ko je eden izmed finquerosov skušal lagati in je kak muchacho ki je dobro poznal pokrajino, slišal laž, je takoj krepko zavpil: vMentira! Nesramna laž!« Nato jih je finquero dobil po gobcu od muchacha, ki Je pač stal najbliže. Finquero, ki se je po klofuti ušivega Indi- janca čutil tako ponižanega, ni potem kljub spodbujanju z mačeto ali pestmi več govoril ali je povedal samo nekaj brezpomembnih stavkov. Oskrbniki so bili dosti bolj voljni vse povedati, kar so le vedeli. In finquerosi so še v zadnjih urah življenja spoznali kakšne ljudi so počastili s svojim zaupanjem. Ne da bi jih kdo kaj vprašal, so oskrbniki izdali, kje imajo njihovi gospodarji zakopano zlato in druge dragocenosti in v katerem kotu poslopja so jih skrili ali zazidali. Naposled se je General naveličal vprašanj in laganja. Poklical je kakih šest muchachosov k sebi in njim dejal: «Davi so ti gospodje in njihovi hlapci rablji mučili do smrti naše tovariše. Kaj naj storimo z njimi? Razsodite.« «Prav isto. ho mismo.» Iz vseh ust je prišel ta krik. «No, ne isto,« je odgovoril General. Obesite jih tam na tistem drevesu. Vse na isto drevo. In pustite jih viseti, dokler ne zgnijejo ali jih ne pojedo Jastrebi. Toda če rečem obesiti, ne mislim obesiti, kakor so nas na monterijah v džungli obešali. Kratko in učinkovito z njihovimi lastnimi lasi, ki jih imajo na sedlih.« Neki muchacho je zavpil: «In kdo dobi njihove revolverje in puške?« ((Muchachosi, ki so Jih ujeli.« «In če ima kdo izmed njih že pištolo ali karabinko, kdo je potem na vrsti?« «Tisti, ki bo te pse najhitreje obesil.« Finquerosi niso zinili nobene Besede. Prekrižali so se in mrmrali ave Marijo. Toda trije oskrbniki si niso vzeli časa za to. Popadali so na tla, objeli usnjene golenice, ki si jih je General priboril v bitki z ruralesi in jadikovali: ((Usmiljenje, milost, mi General, mi jefe, usmili se nas in naših žen in otrok, milost, ne za nas, ampak za naše otroke.« General je izvlekel noge iz objema in je jadikujoče lopove tako močno brcnil v gobec, da so se možje zakotalili v klobčič. «Kdo izmed vas prekletih vlačugarskih oskrbnikov in paznikov je kdaj imel usmiljenje s kakim muchachosom? Hej, kdo neki? Oglasi se, oglasi se, kdo? Kdor izmed vas se je vsaj enkrat usmilil kakega umazanega peona, ne bo obešen, ampak samo ustreljen. Davi ste se vedli oholo in zadovoljno, kot hlapci ste se sončili v milosti hudičevih rabljev in mučiteljev. Zdaj mi pa tukaj cvilite.« «Zmeraj smo delali samo tisto, kar so nam ukazovali gospodarji,« je zacvilil eden izmed njih in se na pol dvignil. «Prav zato, tako je, prav zato vas treh ne bomo zdaj obesili, ampak vas bomo najprej dali iz kože in potem obesili.« Stopil je nekaj korakov k finquerosom, ki so stali pokonci in se ponovno prekrižali, ko se jim je bližal. «Vas, caballeros, bi moral tudi najprej iz kože deti, preden bi vas dal obesiti. V dušah in srcih ste lopovi, usmiljenja vredni smrdljivi lopovi, čeprav delate tukaj tako ponosne obraze, ker vas je sram pred nami. Vem nekaj boljšega za vas, da vas bo spremljalo na poti v pekel. To vas bo bolj bolelo, kot če vas trikrat denemo iz kože. Vaši pasji hlapci si zaradi tega ne belijo glave. Tem je dosti bolj pri srcu njihova koža. Toda vas bo prizadelo, če vam povem, da bomo danes in jutri in v prihodnjih dneh vašim ženam in hčeram in nečakinjam in vnukinjam in materam razklenili noge, mi, ušivi in usrani in preteperii chamule. In mi, smrdljive blatne svinje in garjavi psi, se nas bo pet in šest spravilo na par debelih nog, dokler jih ne bo razneslo, natanko tako, kakor ste vi delali že štiristo let z našimi ženami, našimi dekleti, našimi hčerami. Ne zaradi zadovoljstva, gospodje. Desetkrat večje zadovoljstvo imamo z našimi lastnimi ženami in dekleti, četudi so ušive, ušive zavoljo vas in umazane zavoljo vas. Naše žene imajo ogenj v stegnih in zadnjicah, vaše pa le mlačne pomije. Vaših žen se ne bomo lotili iz zadovoljstva. Iz pravičnosti. In da bi tukaj v državi naposled zmagala pravičnost, sem postal jaz general in ta tukaj coronel in oni tam major, čeprav ne zna ne brati ne pisati. Toda vsi znamo eno. Vas vse pobiti in diktatorja v Palacio Nacionai potegniti j prestola, da bi naposled smeli odpreti gobec in reči, 15 „ nam je všeč, ne pa zmeraj kot papige lajnati, kar nam dan trobijo. Zdaj pa, gospodje, adios y buen viaje al itlfier ’ srečno pot v pekel. Brž, muchachosi, vzemite si jih,« je fl. klical možem, ki so bili določeni, da dajo finquerose v " slednje olje. u. «Viva general! Tierra y libertad!« je zavpilo nad sto chachosov, ki so se med generalovim govorom čedalje j’ približevali, da bi slišali, kaj ima povedati. «Tierr.a V tad. Que viuere la dictadura! Abajo los casiques. Abajo ^ patrones y capaiaces! Viva le revolucion! Libertad para indios!» (Smrt diktaturi! Dol s tirani! Dol z gospodari1 nadzorniki! Živela revolucija! Svoboda za Indijance!: Popoldne so predstraže prignale še štiri finquerese v ta . rišče. Bili so veleposestniki, ki so s svojimi oskrbniki in n.ltij __j_________uh .1______ __ ____i_ m____ i._ ... r._____!.( ried1,J zornilci jezdili domov na svoje fince, ko so na Santi CeC.g. proslavili zmago nad uporniki in prejeli od oficirjev zag^j, vilo, da v okolici ni nobenih raztresenih tolp premag8 upornikov. . .\o Ko so finquerosi prišli v taborišče in videli, da ^.$1, uporniki tako mogočno armado, so bili tako presen®^ prestrašeni in zmedeni, da so menda za četrt ure popoln ^ pozabili na lastno usodo. Spoznali so, kaj čaka posadko L Santi Ceciliji, in pripravljeni bi bili žrtvovati deset let^ 5 večne blaženosti, če bi imeli možnost obvestiti Santo CeC o pohodu te armade. ej» Dva caballerosa, Don Femando in Don Anselmo, sta llT,se, še dovolj pikrega humorja in bratovske ljubezni, da st»p ko so jima vrgli okrog vratu zanko, pogovarjala: «Ni Pr:lK$0 in prav nič krščansko brez navzočnosti gospoda župnika * ^ sramotno viseti z veje, toda to, kar čaka naše dobre s°s. ki ga zdaj tako veselo žro na Santi Ceciliji, ni prav nič Kaj menite, don Anselmo?« . (Nadaljevanje sledi/ bdi* 806 UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCH1 t>, II., TELEFON 93-808 in >4-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno ^ vnaprej četrtletna 2.250 dr, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinaiftv), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega^ ur Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri NSrodni banki T Ljubljani — 801-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 251), osmrtnice 150 lir — Mali ogl«s' beseda — Oglasi za tržaško In go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUj* pri «SocIet& Pubblicitk Itallana« — Odgovorni urednik: s ianisuv iv><(> ue-iia tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst