Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom so more govoriti VB&k dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ao ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuat.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen, nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo loto 6 gld.j za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
na celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr.
Stev. 98.
V Ljubljani v petek, 27. junija 1884.
Tečaj I.
Razkol v nemško-liberalni stranki.
Vsaka veda, vsaka stroka duševnega dela ima svojo terminologijo, lastne svoje podobe in prenose; naravno tedaj, da si je tudi novinarstvo moralo vstvarjati posebno narečje, katero zajema svoje tehnične izraze daleč okolo z vsega obširnega polja duševne produkcije. Toda čestokrat služi tudi časnikarju priprosta primera mnogo bolj nego nališpane govorne figure, pretirane hiperbole in nenaravne metafore — in baš take celo navadne, vsakdanje primere poslužiti se hočemo, da razjasnimo stališče, katero danes zavzema nekdaj tako oblastna nemško-liberalna stranka.
Mislimo si namreč gospodarja z obširnim pohištvom in mnogobrojno obiteljo. V hišo si je bil vzel odgojitelja, kateremu je naročal, naj z jednako ljubeznijo postopa z vsemi otroci. Toda ta se ni ravnal po sprejetem navodu, pozabil je, da so vsi njegovi gojenci jednako-pravni sinovi istega očeta, zanemarjal jih je in trdo postopal ž njimi, izimši jednega samega, kateremu je privoščil v izobilji, kar je bilo okusnega in dobrega v shrambi in kleti. Gospodar se je naposled vender le naveličal, gledati pristranskega odgojitelja, odpustil ga je ter na njegovo mesto poklical naslednika, kateri si je resno prizadeval, odpraviti prejšnje krivice ter odgojevati vso deco po istih pravičnih načelih. Toda, sedaj je bil ogenj v strehi! Preje toliko razvajeni sin ni se mogel privaditi spremenjenemu položaju; ni mu hotelo v glavo, da se zanj ne pek6 več posebne potice, in dasi se mu ni godilo nič žalega, dasi je imel vedno še najboljšo hrano in najlepšo opravo, vender ne neha togotiti se, in časi v svoji otročji razposajenosti celo poskuša, razdejati streho in pokončati pohištvo.
Priprosta pravljica je to, slabo izpeljana, ker konca dostavili nismo — a kedo more tajiti, da se prileže oni prečudni družbi, katera dandanes zastopa mišljenje avstrijskih nemških liberalcev! Mnogo odličnih mož ima
Listek.
Revni otroci.
iv.
Ruski spisal K. Maksimov, poslovenil K. Štrefcelj.
(Dalje.)
Na ulicah srečujeta otroke, ki gredč se svojimi torbami v šolo. To so primeroma dobro oblečeni, umiti, očiščeni otroci, in v glavi imajo nekaj znanja. Oni pač niso učakali dobrega jutra tako, kakor naša reveža. Miša in Olja se jima izogneta, ker se bojita neprijetnih sestankov, kakor se radi dogajajo revežem o takih srečanjih. Ubogi otroci ne beračijo nikdar pri otrokih, naj so ti še tako bogati. Miša in Olja mislita samo, kako bi nabrala potrebno vsoto, kaj ko bi jima kdo dal sre-bern denar, kakor se je prej enkrat zgodilo, ko sta od neke gospe dobila dvajsetico. Zdaj pa zdaj zahajata v prodajalnice, v nekatere hiše.
—	Prosiva vbogaime!. . .
ta frakcija vedno še v svoji sredi, mnogo elementov, sposobnih za ustanovitev velike stranke, nikdar se ji ni kaj žalega zgodilo od sedanje vlade, le to se je preprečilo, da ona ne more več tako, kakor nekdaj, oblastno zapovedovati drugim narodom, ravnopravnim sinom iste velike avstrijske rodbine — in vender se ne-čejo pomiriti nemški liberalci, vender neprestano jadikujejo, da se jih zatira, da se krivica godi nemškemu življu. V slepem sovraštvu proti Taaffejevi vladni sistemi zanesli so kolovodje liberalne stranke nebrzdano agitacijo na ulice, med narod, vzbujali so popularne strasti, kjer koli so mogli, posrečilo se jim je zlasti v nekaterih pokrajinah na severnem Češkem, ali — lehkomiselno provocirano gibanje sega uže dalje nego je ljubo njegovim duševnim očetom, in nemško-liberalna stranka je baš sedaj na tem, da z notranjo neslogo in neizpeljivimi radikalnimi težnjami svetu prav jasno dokaže svojo nesposobnost za vlado in notranji poklic Taaffejevega sistema.
In kaka perspektiva v bodočnost se nam odpira, ozirajočim se na nerodno obnašanje nemških prenapetežev! Zlasti v opoziciji se sicer združujejo in vtvrdijo stranke, v manjšino potisnene zatajujejo svoje srčne želje, skupnemu cilju podredivši svoje posebne namere, — in nemški liberalci? Pač se prizadevajo glasila Chlumeckevega novinarskega urada, zakrivati globok razdor v lastnem taboru ter pred svetom ohraniti navidezno slogo, toda zaman je njih prizadevanje! Tu in tam stopa kak „deus minorum gentium“ iz državne zbornice oblastno pred volilce, kak skromen poslanec a la dr. Kindermann. Vrlina sicer ne vznemirja političnega sveta s svojimi ora-toričnimi proizvodi; navadno se čita njegovo ime v stenografičnih zapisnikih le tedaj, ako se imenoma glasuje v državnem zboru, ali pred hvaležnim občinstvom severočeskih bie-dermeierjev mu vzkipi 3rcč, tam se mu odpro zatvornice njegove zgovornosti in z opravičenim strmenjem občuduje svet obilico plodovitih nazorov, katera navdajajo sicer tako pohlevnega možaka!
— Kako se delata! Saj lažeta; za kolače zbirata! . . . tako jima odgovarjajo po največkrat.
Naposled pod večer nabereta petdeset kopejk; od samega strahu nista porabila za se niti kopejke. Pojila sta samo nekoliko obrezkov od žemelj in suharja, katere so jima dajali peki. Doma ponavlja se ista historija s tem dostavkom, da Fedka brez nobenega vidnega vzroka Mišo tako sune, da se ta skoraj zvrne — češ: da me boš poznal.
Naslednjega dne osupneta otroka nad prizorom, kateri se jima slučajno prikaže v neki ulici. Griško, ki jih je pred tremi dnemi v parku naganjal na krajo, pelje zraven sebe policaj s knjigo v roki. Deček je zagledal brata in sestro in pomenljivo pogledal na nja. Tudi ta dva se ustavita ter dolgo gledata za mladim jetnikom.
— Kam ga peljejo? praša sestra.
— Bog v6 . . .
Reveža se zamišljeno spustita dalje, ali kmalu odstopi ta utis svoje mesto navadnemu opravilu z beračijo. Tako proseč, urita se otroka v svojem delu vedno bolj. Toda pola-
In glej, vsa časnikarska kuretina po severočeskih mestecih navdušeno ponavlja njegove zabavljice, veliki državnikiPickertove inStachejeve baže se ogrevajo za projekte, kateri bi uničili avstrijsko staročastno državo, kakor hitro se uresničijo, s koribantičnim hrupom pozdravljajo administrativno in državnopravno razkro-jitev češkega kraljestva, zahtevajo, da se Galicija loči iz državne jeduote, in naivno ljudstvo jim pritrjuje ter v resolucijah, društvenih in odborovih sklepih proglaša kot narodni program vse budalosti, kar jih je izkuhala peščica brezumnih sanjarjev. In taka manija je nalezljiva, kakor kužne bolezni! Ni ga nesmisla, iztuhtanega v velikonemškem Liberci ali Leitmeritzu, da ga ne bi z opično hitrostjo posnemali naši ljubeznivi sosedi v južnoštajar-skih mestnih naselbinah; parola, izdana na skrajni severni meji našega cesarstva, razlega se glasno in prežvekuje v slovničnih nestvorih celjanskega glasila, slaboznane „Deutsche Wacht“. Milujemo kolovodje nemških, liberalcev, kateri so prouzročili vse te skoke na liberalnem Kleku; pač mora v očigled tej fanatični tolpi mojster Herbst sam časi bridko vsklikniti z Goethejem:
„Die ich rief, die Geister,
Werd’ ich nicht mehr los.“
Po vsem nemogoče je tedaj, tajiti razdor, kateri se je prikazal med nemško-liberalno stranko. Propad, kateri dandanes zeva med Schmerlingom in Chlumeckyjem in med skrajnim radikalnim krilom nemške opozicije, med Schonererjevimi plavičarji in Pickertovo gardo, je tako globok, da se ž njim niti primerjati ne dri, različnost nazorov, katero opazujemo n. pr. med knezom Lichtensteinom in dr. Ed. Grčgrom. Z vidnim zanimanjem gledamo zanimivi ta prizor; ob enem pa želimo, da bi nepričakovani ta pogled poučil naše vročekrvneže ter da bi se v isti meri zjedinili
—	avtonomistični elementi, v kateri se širi razpor med nasprotniki ter moralno propada razcepljena liberalna opozicij a.
goma je nastopal mraz in za mala berača nastal je jako težaven čas. Njun dobitek se je na enkrat shujšal, kajti o mrazu noben ne odpira rad svoje mošnje in otroka sta zab-stonj moledovala, hodč za mimoprišedšimi.
Ko odideta nekdaj zjutraj z doma, bil je silen mraz in sneg je mel.
— Kako zebe, reče Olja ter se stiska v svojo raztrgano, lahko jopo. Hodiva hitreje! . . .
Otroka stečeta. Do poludne nabrala sta še jako malo in sta brez vspeha zmrzavala na ulici. Od snega se je kadilo. Olja je od mraza vsa pobledela.
— Hodiva! reče ona. Jaz ne morem!...
— Kam?
— Domov!
— Kje pa je denar?
— Jaz sem vsa prezebla! . . .
Olja zajoče. Rad bi ji bil brat odstopil svojo suknjico, ali on sam drgeta od mraza.
— Pojdiva, ogrejeva se! . . .
— Kje?
— V gostilni.
Gresta v gostilno, ali od tam ju kmalu
Iz trgovinske zbornice ljubljanske.
(Dalje.)
3.) Antonija Grilanec iz Hraš prosi, da bi smela nastopiti in samosvojno izvrševati pekovski obrt; s spričevali sicer ne more dokazati, da se je čez dve leti učila tega obrta, dokaže pa, da je čez dve leti samosvojno izvrševala pekovski obrt. Županstvo v Postojini potrjuje, da ima prositeljica sposobnost za to obrt, in c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo, zatorej odsek na podlagi ministerskega ukaza z dn6 14. januvarija 1884 predlaga: „C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo usliši."
Temu predlogu pritrdi tudi zbornica.
4.) Neža Perko, gostilničarica v Planini, prosi, da bi smela nastopiti in samosvojno izvrševati pekovski obrt. Spričevala o sposobnosti ne more predložiti; prositeljica pa je ta obrt uže skozi pet let samosvojno izvrševala, kar dokaže s pridobitninskim listom. Odsek, strinjajoč se s priporočilom c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci, predlaga: „C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi."
Zbornica predlog jednoglasuo vzprejme.
5.) Gašper Škrabar iz Kamnika prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati obrt barvomaznika in izbnega malarja. Prositelj trdi, da je prej uže pet let izvrševal samosvojno ta obrt in plačeval pridobitnino. V prošnji navaja, da se je pet let učil tega obrta ter kot pomagač služil 17 let, spričeval pa predložiti ne more, ker so zgoreli. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku potrjuje prosilčevo samosvojno izvrševanje tega obrta Na podlagi navedenega stavi odsek z ozirom na ministerski ukaz z dne 14. januvarija 1884 predlog: „C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi."
Predlog se vzprejme.
6.) Jarnej Zevnik, kovaški pomagač v Suhadolih, prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati kovaški obrt. Prosilec trdi, da se je učil tri leta kovačije, da je pa spričevalo izgubil, a novega dobiti ni mogel, ker je njegov mojster uže umrl. Kot pomagač delal je prositelj pri grofu Margheriji skozi štiri leta, kar izkaže s spričevalom. C. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo, in odsek, strinjajoč se s tem priporočilom, predlaga: „C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo ugodno reši."
Predlog se vzprejme.
7.) Andrej Šoklič iz Zagoric prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati sedlarski obrt. Spričevala, da se je tega obrta učil, prosilec ne more predložiti, izkaže pa s spričevali, da je bil skozi štiri leta in tri mesece sedlarski pomagač. Prvo trditev tudi občinski urad v Gradu potrjuje; c. kr. okrajno glavar-
zapod6. Potem je bilo mraz še hujše čutiti. Olja je kar zamodrčla ter se znova zajokala.
— Hodiva! pokliče brata.
— No, hodiva, saj ni ničesar opraviti! . . Koliko imaš? . . .
— Desetico!
Oba odideta. Brat se boji in drgeta, sestra pa joka in se spotika od mraza. Sneg obsipa ju od nog do glave. Pešci, katere srečujeta, zavijajo se v kožuhe, zakrivajo si svoj obraz v robove svojih plaščev; iz duri, katere odpirajo gostje, stopaje v gostilnice, vali se par . . . Otroka dolgo bežita, kajti daleč sta zašla. Ko prideta domov, najdeta pri teti gosta, vojaka, katerega je ona gostila s kavo in žganjem. Peč je bila zakurjena in gorko je bilo v stanovanji. Ko teta otrokoma odprč, pogleda ju strogo in ne reče niti besedice. Otroka sedeta k peči in si ogrejeta roke pri nji. Potem se Olja vleže.
— Jejte, jejte, Ardalijon Stepanič! . . . ponuja teta gostu.
— Ljubeznivo vas zahvaljujem, Vasilisa Filatovna, odgovori gost s& širokim obrazom in dolgimi brki. Po polnem mi je dovolj! . . . Hvala prelepa! . . .
stvo v Radovljici priporoča prošnjo. Na podlogi tega in uvažujč, da je v tamošnji okolici malo sedlarjev, je torej ta obrt v interesu prebivalstva, stavi odsek predlog: „C. kr. deželni vladi se priporoča, da prošnjo usliši."
Predlog se jednoglasno vzprejme.
X. Gosp. Alf. L edenig utemeljuje predlog: „Slavna zbornica naj dela na to, da se bode na nabiralnikih za pisma zaznamenovalo, ob katerih urah se iz njih pobirajo pisma."
Predlog se vzprejme.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor se nam je včeraj brzojavno poročalo, imenovan je tajni svetnik grof Szecsen najvišjim dvornim maršalom. Uže včeraj položil je novoimenovani maršal prisego zvestobe. Temu svetčanemu činu prisostovali so princ Hohenlohe, minister vnanjih zadev grof Kalnoky, grof Trautmansdorff ter dvorni in ministerijalni svetnik baron Conrad-Konrads-heim, ki je čital prisego. Precej potem predstavil se je novi najvišji dvorni maršal v vi-težki dvorani češarke palače.
O peti seji isterskega deželnega zbora, kateri se je — kakor uže znano — zaključil dne 24. t. m., poročati nam je še sledeče: Poslanec dr. Constantini poročal je v imeni šolskega odbora o izvestju gledč napredka v ljudskem šolstvu leta 1882 do 1883 ter je nasvetoval, da se sprejme sledeča resolucija: »1.) V vseh javnih ljudskih šolah v okrajih mešane narodnosti, slovanske in italijanske, ima se pouk deliti v dva oddelka, slovanski in italijanski, in stariši imajo odločiti, hočejo
li	svoje otroke pošiljati v ta ali oni oddelek. 2.) Deželnemu odboru se nalaga, da to resolucijo predloži visoki vladi in da, v koliko bi to bilo potrebno, deželni šolski oblasti d& potrebna sredstva, da se na tej ali oni šoli namesti druga učiteljska moč.“ O tej resoluciji vnela se je bila precej živahna debata; naposled se je resolucija sprejela z veliko večino glasov.
Tuje dežele.
Iz Cetinja poroča se »Narodnim Listom", da knez Nikola črnogorski namerava uvesti v svoji kneževini stalno vojsko. Stalne garnizije dobč od 1. oktobra naprej Cetinje, Nikšič, Podgorica, Ulcinj in Bara. Vsaka teh garnizij imela bode 1000 pešakov, jedno pogorsko topničarsko baterijo in jeden eskadron konjenikov. Razmere med črno goro in Turčijo so sedyaj zelo prijateljske. Turčija ustanovila bode v črni gori pet konzulatov, a Črna gora tri konzulate v Turčiji. Sultan podaril je knezu Nikoli pred kratkim z žlahtnim kamenjem okovano sabljo in dva krasno izdelana revolverja.
Nekdo potrka na duri. Hišna gospodinja vstopi.
— Kaj pa je z denarjem? reče uže s praga.
Teta se prestraši.
— Jutri, gotovo jutri . . .
Jaz ne morem več čakati! . . . Ven! . . . Da vas jutri ne bode več tukaj! . . . Ta bi bila lepa! . .	.'
— No, Bog vč,	da jutri	gotovo!	...	Le
mirni bodite! . .
— Vrag vas vzami! . . .
Gospodinja odide in zaloputne vrata za
sabo.
— Ali mnogo plačujete? praša gost.
— Tri in pol! . . .
— Ta je presneta! • • • Jaz sem imel denar . . . pet rubljev, ali dal sem jih na posodo ... Da bi bil vedel . . . rad bi bil . . .!
Miša strepeta in pričakuje, kaj pride, ali uže naprej vidi vso	nevihto.	Fedka	sedi	pri
mizi, pači se in kaže osle.
— No, vi imate sina, Vasilisa Filatovna, pravega junaka! . . . pohvali gost. — Naj bo karkoli, iž njega bo še kaj: lahko zahvalite svojo srečo! . . .
Iz Belega grada se poroča, da se bode srbska vlada okolo 1. julija vrnila iz Niša v Beli grad. Istega dne zaključila bode tudi narodna skupščina svoje zasedanje.
V angleškem parlamentu nasvetoval bode sir Northcote, da se ministerstvu radi postopanja v egiptovskem vprašanju izreče nezaupnica. Skoraj gotovo je, da Northcotov predlog ne bode sprejet.
Francozom zelo neugodna vest prihaja iz Hanoi. Kinezi prelomili so pogodbo tsien-tsinsko. Napali so 4000 mož broječ oddelek francoske vojske ter 7 vojakov usmrtili, 50 pa teško ranili. Verjetno je, da pride med Francozi in Kitajci vsled tega zopet do resnega sukoba._________________________________________
Dopisi.
Iz vodiške fare 26. junija. (Izv. dop.) „Ljubljanski List" prinesel je pred kratkim notico o nekem napadu na sodnijsko komisijo, ki se je, žal da res, prigodil v našem okraji. Sodnijska preiskava v tej zadevi bila je uspešna, zločince so dobili, in kolikor smo poizvedeli, bili so eksemplarično kaznovani. To nas je vse po polnem zadovoljilo in s tem, mislimo, bila bi smela stvar biti končana. A temu ni tak6. Naši nasprotniki ne poznajo velikodušnosti. Vsako še tako malenkost uporabljajo v to, da grdijo pred svetom naš narod, in od kar zavzema deželnega predsednika sedež na Kranjskem mož, ki nima srca samo za nemško stranko, kakor predniki njegovi, tudi v to, da kažejo svetu, kako daleč je uže prišlo pod to vlado, ki si je na program napisala, da hoče mir vstvariti med narodi, tako daleč namreč, da javna pota več varna niso.
Česar smo se bali, zgodilo se je. Pred kratkim prinesla je „Neue fr. Presse" iz Ljubljane datirano, a nekje drugje pisano notico o gori omenjenem dogodku in ni dvojiti, da jo bodo povzeli kmalu tudi drugi nam neprijazni ustavoverni časopisi.
Iz bombastično naperjenih fraz v tej notici je takoj razvidno, da se hoče iz malenkosti napraviti velika stvar. Trdi se, da je na voza, v katerih je sedela komisija, kar deževalo kamenja, in ko to ni vsega izdalo, da je eden zločincev sunil s kolom v voz, tako da ga je, ker je bil ravno pokrit, predrl, in da je pravi čudes, da nobeden poškodovdn ni bil. Zraven pa še prav hudobno pritakne, da je bilo vse to nameravano na nesrečne »nemškutarje*, ki sedaj na Kranjskem res niso več življenja svesti.
Odkritosrčno povemo, da nas je prav pograbilo, ko smo to brali. Ako naši Nemci mislijo, da nemštva res drugače rešiti ne morejo, kakor da vsaki „škandal“, ki se pri nas prigodi, notri do Berolina raztrobijo, svobodno jim. A nekaj smemo in moramo tirjati o njih, to namreč, da se v tacih zadevah držč resnice.
Mati je od te pohvale vsa zavzeta, prav kakor bi jo bil kdo se žametom po srcu pogladil, omehča se znova in zopet napolni kozarce. Črez dve uri gost odide ter se ljubeznivo zahvali. Miša, ki je nepremično sedel vedno na istem mestu, od strahu kar zamrč. Najbolj se boji za sestro, ki se je uže skrčila na skrinji ter zaspala. Lice ji gori, usta so na pol odprta, diha pa teško, udaroma.
— No, koliko? pridi lesčm! . . . obrne se teta surovo k Miši.
Omahovaje in brez sape gre Miša k mizi in položi nanjo ves denar — deset kopejk.
— To vse?
Danes je mraz, vsa sva prezebla! . . . reče on komaj slišno.
— Mraz! No, pa bodita brez večerje! . . . Pa pojdi tako spat! . . .
Nenadoma prisili reveža nepričakovan udarec, da zakriči. To je Fedka, ki se je od zadaj priplazil ter mu pomolil zauSnico.
— Le shrani! . . . Prav ti bodi! reče Vasilisa Filatovna.
(Dalje prihodnjič.)
Nikdar še nismo hvalili ali zagovarjali surovežev, vselej smo bridko obžalovali take dogodke, delali smo in prizadevali si, onemogočiti kaj enacega, sedaj pa se taki slučaji uporabljajo v to, kakor bi mi iuteligentneji Ščuvali druhal	na	Nemce,	da jih	pobijejo.
Gospoda, kaj	pa	mislite	prav za	prav, ko
tako ravnate? Se hočete li na ta način ljudstvu prikupiti, med katerim živite? Tako naivni baje vender niste, da mislite, da nam take reči ugajajo.	Ugajalo	bi nam	ne, ko bi
stvar uže tako	opisovali v zunanjih	časopisih,
kakor je bila, ker uže to prepričalo bi nas o vašej nenaklonjenosti, a še manj ugaja nam, da iz hudobnega namena stvar preobračate. Kakor se je pokazalo: priletela sta oni večer dva kamna proti vozovoma; eden padel je pred konja na tla, a drugi na pokrit voz, ki ga je res tudi poškodoval. Razun tega vrgel je eden zločincev eno ali dva polena za vozom, ne da bi ga bil zadel. Da bi bil kedo sunil s kolom v voz in da so se morali čudeži goditi, da nobeden zadet ni bil, to je gola laž, katere naj bi se oni sramoval, ki se jo je izmislil. In kedo onih pobalinov je vedel, sedi v vozu li „nemškutar“ ali Slovenec? Prepričani smo, da bi bili najbolj vnete narodnjake isto tako nagnali. Menimo tedaj, da imamo vsi enake interese, da se nadalje kaj tacega več ne prigodi. Delajmo skupaj, da se surovosti v okom pride, a ne obračajte tacih r®čij na tako smešen način sebi v prid. Ce Mislite, da bode par tacih poročil vrglo pravično vlado na Kranjskem, ali celo na Dunaji, kažete le, kako politično nezreli ste še. Ob enem pa s tem res sejete nemir, kajti suroveže to kaj malo briga, če se tako ali tako piše 0 njih, a tem bolj to briga nas, ki nam ni vse eno, kaj se po svetu o nas misli. Tako postopanje nam nikakor ne vzbuja spoštovanja do vas. Prepričali ste se vender uže lahko, da je naše ljudstvo proti vam, ki se prištevate k tujcem, v obče zelo tolerantno in da se ravno sedaj dela se vso močjo na to, da se stare mržnje, kjer so še ostale, odpravijo. Storite tudi vi to svoje in nasledki bodo dobri za nas in za vas!
Iz Vipave 25. junija. [Izv. dop.] Nekako post festurn še le pridem, pa naj bo — poročati Vam ^vender le hočem o veselici društva »Sloga" v St. Vidu povodom stoletnice in odkritja spominske plošče na čast župniku in slovenskemu pisatelju Matiji Vertovcu dnč 15. t. m. Vreme je bilo ta dan veselici jako ugodno, in vremenu je pripisovati, da je prišlo v Št. Vid popoludne toliko gostov iz »vinorodne" Vipave in „ponosne" Ajdovščine — da smo bili v resnici veselo iznenadeui. Da, da — ponosen je smel biti slavnosten odbor ®a tako izbrano občinstvo, in videlo se je zopet, kako ves drug obraz zadobi slavnost **} veselica, kadar se ji inteligenca iz 'Pave in Ajdovščine ne izogne. Res je sicer, ua tudi ta pot ni bilo posebno veliko gostov jz druzih krajev, a videli smo marsikoga, katerega ni bilo pri slavnosti dnš 8. t. m., in P1’je morda tudi „konstatovanja“ viedno —
12	bele Ljubljane ta dan tudi Jediuegaprož-P.eBa „Narodovega" listkarja g. Prostoslava Kretanova" ni bilo, žal, da se ni mogel k Da,n n potruditi" —l O veselici poročevaje, smo storili svojo dolžnost, ako govorimo o igri, tomboli, petji in 0 plesu. Znani strokovnjak v kmetijstvu g. Rihard Dolenc, vodja vino- in sadjerejske šole na Slapu, spisal je za ta. dan navlašč igro v gtirih dejanjih: Idrijski gostjo na Malega Šmarna dan v Vipavi. Naravnost rečemo, da smo si igro po nje dolgem in predolgem imeni sodeč, vso drugačo predstavljali, in z nami vred so tudi mnogi prebivalci mesta Idrije za „tem grmom" kaj posebnega, specifično Idrijčanov, njih navad, njih narečja se tikajočega pričakovali — a resnici na ljubo naj zabilje-žimo, da je igra v prvi vrsti namenjena v proslavo ranjcega Matije Vertovca, da je tako imenovani Gelegeriheitsstuck. Namen, katerega je delavni g. Rihard Dolenc hotel doseči s svojo igro — dosegel ga je v polni meri. Odkritosrčno zatrjujemo, da je bila igra slavnosti
prav primerna, in čestitati je slavnostnemu odboru, da so bile posamezne uloge istinito v dobrih rokah. Igra ima nekaj prav izbornih momentov in več dotipov, ki so po polnem na svojem mestu, ki so pa napravili tim veči efekt iz ust g. Ivana Žgurja, župana v Podragi. Ta mož Vam je za oder kakor navlašč vstvarjen, in smelo trdimo, on je bil svoji roli tako kos, da bi je ne bil nihče pri nas bolj karakteristično izvršil.
Gospodičini Karolina Pahorjeva iz Št. Vida in Marička Žgurjeva iz Podrage ste kaj ljubki postavi na odru. Njun melodičen glas, gotovost v nastopu, izvrsten spomin, premišljenost in pristojen mir v govoru, po polnem priležno kretanje — zgolj lastnosti, neizogibno potrebne dobremu igralcu — zado-bile so jima kmalu simpatije izbranega občinstva, in lepo je bilo soglasje, v katerem ste igrali z gg. Rustijo, učiteljem iz Št. Vida; Šuligojem, učiteljem v Podragi, in Fr. Žgurjem iz Podrage.
Ko bi uže hoteli g. pisatelju kaj priporočati, bi želeli igri tu in tam več življenja. To bi se prav lahko popravilo — in pa „idrijskim gostom" nekoliko več markantnosti — preverjeni smo, da bi repriza te predstave bila potem še bolj po godu in da bi bil Mali Šmaren letos kakor navlašč za to, da bi tudi vrli Idrijčani, ki leto za letom 8. septembra tako mnogobrojno v Log in v Vipavo zahajajo, imeli priliko, si ogledati igro, katera nosi njihovo ime na čelu.
O petji se moramoviiajpohvalneje izraziti. Znano je sicer, da so Šentvidci in Podražani bili v petji vedno na dobrem glasu, pa kakor ti vrli slavci sedaj pojo — tega nismo pričakovali. Pri tej priložnosti nas je nehotč obšla misel, kako lahko bi se aranžirala v Vipavi, postavim 8. septembra, večja slavnost, pri kateri bi sodelovali združeni vipavski zbori; kajti pomisliti nam je, da ima znani pedagog in klasično izobraženi glasbenik učitelj g. Hra-broslav Perne v Vipavi izvrsten pevski zbor prostovoljne požarne brambe vipavske, da so na Slapu izborni pevci, katerim je bil do še ne pred dolgim časom vestni pevovodja učitelj g. Alojzij Lavrenčič, sin našega deželnega poslanca — da se Idrijčan g. Lavoslav Punčuh, učitelj na Colu, jako vspešno trudi z izvežbanjem pevskega zbora, da razpolaga g. Mercina, učitelj na Gočah, nad krepkimi in izšolanimi glasovi, da je g. Dietz, učitelj v Šturiji, ona požrtvovalna moč, ki vidnim vspehom združuje pridne in vztrajne pevce v Šturiji in Ajdovščini, da si g. Rustija, učitelj v Št. Vidu, tako vzgledno prizadeva, ohraniti Šentvidcem in Podražanom častno ime in razširiti ljubav in zanimanje do petja; in če pomislimo, da je še razven imenovanih pevskih zborov še mnogo druzih izvrstnih pevskih močij, katere bi ob času potrebe javnega nastopa gotovo rado voljno se pridružile, kakor n. pr. tenorist g. Josip Mayer in baritona gg. Karol Mayer, oba iz Vipave, in Alojzij Špacapan v Pallj, potem smo si gotovi tacega zbora, ki bi združen delal čast vipavski dolini in bi vabil tujce v naše kraje.
Morda se s časom posreči, da bode ta beseda — meso postala.
Pevovodji g. Rustiji pa naj bode zaslužena javna pohvala in celemu njegovemu zboru.
Po tomboli preselili smo se iz prostega, kjer se je igra, tombola in petje vršilo, v gornje prostore, kjer je lahkonožni svet vztrajno plesal dolgo v noč.
Pri tej veselici smo tudi zapazili, da je bilo društvo „Edinost“ v Vipavi skorej kompletno zastopano, lahko pa rečemo, da je bil tu ua mestu ves „Edinostin" odbor, izvzemši samo jednega člana. Mi bi tega slučaja ne omenili, ko bi ne bil „p rožni list kar" Prostoslav Kretanov v svojem poročilu v „Na-rodu" dnč 11. t. m. trdil, „da so opravili tudi brez gostov iz „vinorodne" Vipave in „po-nosne" Ajdovščine, kakor tudi iz „svetle“ Po-stojine, katerih ni bilo 8. t. m. pri prvi slavnosti, in ko bi ne bil on „svojega užalenja izpovedal, da se častiti stan, kateremu je pri
padal vzgledni svečenik Matija Vertovec, svečanosti ni udeležil".
Da se je opravila slavnost 8. t. m. tudi brez imenovanih gostov, je res, a da ni tiralo Prostoslava Kretanova 15. t. m. potovanje Bog v6 kje križem domovine, videl bi bil, kako je izpala slovesnost 15. t. m., ko je bila iteli-genca iz Vipave in Ajdovščine tako mnogobrojno zastopana.
Izmed čest. gg. duhovnikov smo videli pri veselici župnika št. vidskega, g. Tomažiča, in vikarja iz Vrabč. Da drugih ni bilo, je najbrže vzrok nedelja, ko posamezne gospode zadržujejo cerkvena opravila doma in da to ni res, da bi se svečeniški stan ne bil vde-ležil slavnosti, sledi tudi iz tega, da si je baš č. g. Tomažič za Vertovčevo slavnost za-dobil neprecenljive zasluge. Čast in hvala torej g. župniku Ivanu Tomažiču, izbornemu govorniku, možu izbranega okusa v vseh zadevali in finega salonskega nastopa — in čast in hvala celemu slavnostnemu odboru!
Razne vesti.
— (Dragocene risarije.) Monakovski an-tikvar je kupil te dni zvezek starih risarij za 110 mark. Znan kupec slutil je, da so risarije nekaj posebnega in prevzel jih je za 300 mark od svojega kolege. Monakovski bakrorezni kabinet je povprašal za nje in ponudil — 8000 mark. Srečni lastnik jih je takoj z veseljem oddal. Sedaj so liste progledali in našli, da so risarije k bakrorezom necega slavnega sovremenika Albrehta Durerja in da so unica, ki so vredna vsaj 40 000 mark.
— (Žrtve reke Temzo.) V Temzi našli so 1. 1882 v Londonu 284 mrličev, 1. 1883 pa 260. 242 vtopljencev se je ponesrečilo, drugi pa so skočili sami v valove.
—r (Morilčeva glava.) Dr. Laborde v Parizu je napravil z glavo nedavno usmrtenega morilca Campija zanimive poskuse. Zvezal je glavno žilo pri vodnico s kavčukovo cevjo z žilo odvodnico krepkega, živega psa. Kri je šinila v morilčevo glavo in takoj je zginila bleda barva, polt je postala rudeča, ustna polne in trepalnice so se premikale. Električni tok, katerega je potem dr. Laborde napeljal na obraz, provzročil je, da so se nekatere mišice zdatno jele gibati. Vender se je poskus predolgo po smrti vršil, in zato ni podal zaželjenih rezultatov.
— (Dosti doživel.) Čuden človek je umrl to dni v Pensilvaniji v starosti 75 let, z imenom Sltep Tinker. Znal je po polnem na pamet Sha-kespearja, Miltona, Byrona in Homera. Mimo tega se je pa ponašal s tem, da je vkradel v svojem življenji 400 konj in da je sedel v desetih različnih posiluih delavnicah. Pred 40 leti jo bil vodja zloglasni četi, ki jo strahovala celo Pensilvanijo, Ohio, Kentuky in Indiano. Časi se je bavil tudi s ponarejanjem. Enkrat so ga priprli, kor so našli pri njem ponarejenih bankovcev v vrednosti več tisoč dolarjev. Jetnišničarjeva hči se je zaljubila vanj ter mu je k begu pripomogla. V prvič je bil po nedolžnem zaprt. Dolžili so ga, da je ukral konja 95 milj od tod, kjer se je mudil v resnici. Ko jo zadobil prostost, se je pa trudil postati to, česar so ga dolžili, namreč konjski tat. Bil je jako spreten in previden, in imeli so ga povsod za jako pobožnega človeka. Bil jo ob jednem četovodja in pridigar. Med tem ko jo kmetom razlagal božjo besedo, so krali prijatelji njegovi ravno onim kmetom konje. Ko so ga spustili iz raznih jetnišnic v Jowa, Illinois, Wisconsin in Indiana, šel je v svojo domačijo v pokrajino Ohio, tor se tam potezal za mesto sodnikovo v domačem kraji, ob jednem pa pretil, da so vrne k svojemu staremu poslu, če ga ne bodo zvolili. To se je tudi zgodilo, in postal je celo tako predrzen, da jo napal javno predsednika sodnega dvora, mu uzel denar in konja. To mu je neslo novili deset let posilno delavnice. Ko jih je prestal, je vnovič kandidoval za sodnijsko mesto v domačem kraji in bil tudi izvoljen, akoravno službe ni smel nastopiti. Zadnjih 20 let je preživel „v miru".
— (Roklama na pravom mostu.) Kot je znano, so v tej zadevi Amerikanci nedosegljivi, in je tudi uže „Ljubljanski List" prinesel par posebno originalnih slučajev v tej stroki. Časi so pa, kot kažo naslednji slučaj, merijo v tej zadevi
lahko tudi Angleži v materi zemlji s sinovi novega sveta. Te dni namreč je jezdil postaran mož proti londonskemu Hydeparku. Na poti sreča prijatelja, se vstavi ter začne ž njim daljši pogovor. Ta trenutek porabi mimogredoč raznoševalec plakatov, koji so priporočali dober Arnež za konjsko opravo. Urno prilepne dva plakata na obe plati zadnjega dela života, ne da bi bil jezdec to zapazil. V tem položaji jezdi mirno naprej ter postane še le pozoren, ko se mu vsakdo, ki ga sreča, na ves glas smeja.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Vis. c. kr. ministerstvo notranjih zadev je imenovalo minist. podtajnika Karla Truxo okrajnim glavarjem pri tržaškem namestništvu.
— (Imenovanje.) Poljedelsko ministerstvo imenovalo je gospodarskega adjunkta v Gorici, gospoda Karla Schwabeja, in gospodarskega asistenta v Černovicah, g. Pr. Donnerja, gozdarskim nadzorniškim adjunktom na Kranjskem, in sicer prvega za Postojino, druzega za Kudolfovo. Za gozdarsko - tehnično službo v Litiji določilo je ministerstvo g. Josipa Lašiča, ki je ob jednom imenovan gozdarskim asistentom gozdarske direkcije goriške.
— (Karol Treo), 19 lot star fabriški delavec, ki je z ročno sekiro umoril 11. novembra 1883 v Ljubljani v hiši blizo botaničnega vrta ljubčeka svoje sestre Julije, čevljarskega pomočnika Rajmunda Boškoviča, bil je od porotne sodnije včeraj, ko so porotniki prvo vprašanje, stavljeno na umor, z 9 proti 3 glasom zanikali in vprašanje na uboj jednoglasno potrdili, zatožbe hudodelstva umora oproščen, bil pa obsojen od sodišča zaradi hudodelstva uboja na tri leta teške ječe, poostrene z postom vsaki mesec. Treo izjavi, ko mu je bila sodba prebrana, da, ako ga sodnija ne da obesiti, obesil se bo sam. Sodišču je predsedoval deželne sodnije predsednik g. Kap ret z. Državno pravd-ništvo zastopal je g. Schetina, zagovornik bil je pa g. dr. Suppan.
— (Tatvine.) Matevžu B., posestniku v Trnovskih ulicah, bili ste 24. t. m. po noči ukradeni iz hleva 2 kosi, 2 grabijo in brusni kamen. Tatvino je izvršil delavec Tomaž Smole iz Goričice; jedno koso je zastavil pri branjevki, drugo pa imel pri sebi. Policija ga je prijela, a izgovarjal se je, da je dobil pri g. Breskvarji premalo plačila in si je hotel z vzetimi stvarmi plačo poboljšati. Policija ga je izročila sodniji. — Včeraj v noči bila je pušica pri znamenji na polji blizo sv. Petra cerkve od neznanega tatu okradena. — Pred kratkim zaradi tatvine opek kaznovani bivši hišni posestnik P. bil je včeraj od policije zopet zasačen, ko je kradel opoke.
— (Poskušena goljufija.) K tukajšnjemu hišnemu posestniku g. J. prišel je neznan človek s pismom njegovega znanca in z zlato vratno verižico. V pismu prosi prijatelj g. J., naj mu posodi 50 gld. na zlato verižico, ker potrebuje novcev, da plača sedaj o sv. Petru in Pavlu najem-ščino za stanovanje. Gosp. J. je rekel, da bode uže sam s svojim prijateljem govoril; na to jo neznani človek odšel. Pokazalo se je, da pisma ni pisal prijatelj g. J. in da tudi verižica ni bila njegova, še manj pa zlata, nego pravo ^talmi-1-zlato brez vsako vrodnosti. Ko bi no bil g- J. previden, bi se bil slepar okoristil s petdesetakom.
— (Nagiorna umrl) je včoraj popoludno proti 4. uri pred hlevom gospoda Matevžeta (gostilnica „pri Nr. 1“) 431etni delavec Anton Železnikar. Na nogi mu je počila žila, in da si je bila precej zdravniška pomoč pri roki, mu je ven-der kri odtekla, ko so reveža nesli v bolnico.
— (Znorel) je na sv. Petra cesti delavoc Jurij G. iz Zadobrove št. 20. Policija ga je odvedla v norišnico.
— (Mandat) tržaškega deželnega poslanca in mestnega odbornika odložil je g. Burgstaller vsied nezaupnice, katero je prejel od svojih slovenskih volilcev.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Pariz, 27. junija. Posadka v Hanoi-ju imela je dvadnevni boj; 10 je mrtvih a 33 ranjenih. V Lang-Son in Bacle dospelo je 10000 mož redne kitajske vojske.
London, 27. junija. V spodnji zbornici izjavil je Gladstone, da vse vlade s Turčijo vred odpošljejo svoje zastopnike k konferenci. Posvetovanje zaradi nezaupnice določeno je na ponedeljek.
Budimpešta, 26. junija. V pravdi zaradi lanskih antisemitičnih nemirov bili so vsi za-toženci oproščeni krivde vpora; 26 zatožencev je zaradi posilnosti proti privatnim osebam obsojenih na jednoletno ječo do zapora 3 tednov; 19 je oproščenih.
Berolin, 26. junija. V državnem zboru potrdil je Bismarck o priliki obravnave kup-čijske pogodbe s Koreo, da so odnošaji Nemčije s Francosko tako zaupljivi in prijateljski kakor z vsako drugo deželo; oba dela zaupata po polnem na vzajemnost in poštenost.
Pariz, 26. junija. V zbornici je izjavil kupčijski minister, da kolera v Toulonu nema rapidnega značaja; zdravniki zatrjujejo, da je sporadična in ne azijatska kolera; vlada je vse potrebno ukrenila, da se bolezen ne bode širila; če bode treba, vporabila bode izvan-redna sredstva. — Ferry izjavlja, da je dobil Patenotre ukaz, takoj odriniti v Peking in tam terjati zadostenja.
TouIon, 26. junija. Do 7. ure zvečer pobrala je kolera 6 osob.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 27. junija.
KIU.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80 ■ 10
»	»	»	»	srebru.....................81'10
Zlata renta..............................................102-15
5°/0 avstr, renta.........................................95-60
Delnice ndrodne banke................................. 857- —
Kreditne delnice.........................................301-60
London 10 lir sterling...................................121-85
20 frankovec.............................................. 9-69
Cekini c. kr.............................................. 5-77
100 drž. mark.............................................59-60
Uradni glasnik
z dne 27. junija.
Eks. javne dražbe: V Krškem zemljišče Franceta Zdravje iz Straže (80 gld.) dne 19. jul., 20. avg. in 20. sept. — V Metliki zemljišča Nike Predoviča v občini Dule in Draščici (617 gld.) dne 2. avg., 3. -ept. in 3. okt.; zemljišče Martina Golobiča dnč 22. nov. (prenos); zemljišče Jurija Kumpa iz Rese dne 8. avg. (3. prenos); zemljišče Bare Težakave iz Gor. Lokvice (600 gld.) dne 26. jul., 27. avg. in 27. sept.; zemljišče M. Pašiča iz Draščic dne 4. jul. (3. narok); zemljišče Petra Lukaniča iz Cerkviš (3. narok); zemljišče Bare Bukove iz Bubnarc (3. narok); zemljišča Jan. Stara-šiniča iz Podzemelja (220 gld.) dnč 13. avg., 12. sept. in 11. okt.; zemljišče Jur. Fritza iz Rakovca (775 gld.) dnč 13. avg., 12. sept. in 11. okt. — V Litiji zemljišče Jan. Sotlarjevo iz Klanca (200 gld.) dnč 23. jul., 22. avg. in 23. sept.; zemljišče Jakob Pivčevo (1553 gld.) v občini voljavski dnč 23. jul., 22. avg. in 23. sept. —
V	Vipavi polovica posestva Fr. Novaka z Griča dnč 6. avg., 6. sept. in 7. okt. — V Zužemperku posestvo Jan. Žitnika z Fužin (5765 gld.) dnč 8. jul., 8. avg. in 9. sept. — V Novem Mestu posestvo Jos. Turka z Brezovice dnč 30. jul. — V Trebnjem posestvo Fr. Janežiča iz Medvedje Doline (665 gld.) dnč 15. jul., 16. avg. in 16. sept.
Dnč 25. junija.
Pri Maliči: Kirchhof, Wintzel, Rosenbaum in Weil s soprogo, trgovci, z Dunaja. — pl. Schiwitzhofen, c. kr. svčtnik dež. namestništva, iz Gradca. — Loy pl. Leichenfeld, c. kr. kontrolor, iz Gradišča. — Petsche, trgovec, iz Kočevja.
Pri Slonu: Steiner, trgovec, z Dunaja. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. — Roullet, zasebnik, iz Izla. — Jordan, zemlj. posestnik, iz Varaždina. — Gaspari, c. kr. okr. živinozdravnik, iz Postojine. — Klemen, župnik, iz Smelednika.
Pri Bavarskem dvom: pl. Knorring, graščak, iz Ruske.
—	Gadel, lektor, s rodbino, iz Švedske. — Goljev-šček, lesni trgovec, iz Kanala. — Vetrih s soprogo iz Zaplane.
Pri Avstr, carji: Ravnicher iz Gradca. — Mercher, nadkletar, iz Zagreba. — Harich iz Ljubljane.
TTmrli so:
Dnč 26. junija. Anton Železnikar, delavec, 40 1., Križevniški trg št. 2, vsled krvavenja. — France Kladnik, ponočni čuvaj, 75 1., Poljanski trg št. 1, starostno oslabljenje.
V	bčlnici:
Dnč 24. junija. Jakob Novak, hlapec, 18 1., za ostrupljeno gnojino po tifuzu.
Dnč 26. junija. Ana Zunič, soproga kramarja, 32 1., pljučna tuberkuloza.
Srečke
z dnč 25. junija. Praga: 40 37	71	14	4.
Meteorologično poročilo.
S o	Čas opazovanja	Stan jo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
a • £h*	7. zjutraj	739-26	-(-13-4	bzv.	mgl.	010 dež
3	2. pop.	737-56	+24-3	svzh. sl.	d. js.	
CD (M	9. zvečer	738-24	+18-2	bzv.	obl.	
Nek samcati gospod išče k sv. 3\zEilxel-u.
celoletno stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje ali jedilne.
Natančneje iz posebne dobrohotnosti v knjigarni Kleinmayr & Bamberg.
Pri
Ig. v. Kleinmayr Fed. Bamberg
T7- XjjTa.Tolja,ril
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
m tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičili po 20 kr. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld, 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., ele-v gantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 7B000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ig. v. Kleinoiavr & Fed. Bambern-ora
knjigarna v Ljubljani.
^	-____________5
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.