XVIII - 75-76 - 1996 nižje ob Lahinji pri Črnomlju je bila v času gnezdenja leta 1990 najdena tudi zlatovranka Coracius garrulus, pozimi leta 1994 pa rdečegrli slapnik Gavia stellata. Zanimivi podatki slučajnih opazovalcev govorijo o ornitološkem pomenu območja, ki ga bo treba še temeljito raziskati tako v gnezditvenem, preletnem kot tudi zimskem obdobju. Neobjavljen vir: G REGOR!, ]., (1984): Ptiči ob Lahinji. Elaborat. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Andrej Hudoklin, Ob Sušici 15, Dolenjske Tbplice Nove knjige Newbooks Janez GREcoru ZAVAROVANI RIBOJEDI PTIČI IN URAVNAVANJE NJIHOVEGA VPLNA NA RIBIŠTVO V SLOVENIJI Narava in človek. Vestnik varstva narave l . Ministrstvo za okolje in prostor. Uprava RS za varstvo narave. Ljub ljana 1995 Spomladi leta 1996 je izšla 68 strani obsegajoča knjižica z naslovom Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Sloveniji, avtorja Janeza Gregorija. Sodeč po 1. številki gre za novo zbirko monografij s področja varstva narave z na- slovom Narava in človek, katere urednik žal ni znan. Že sam naslov knjižice je vreden pre- misleka. Ne gre za uravnavanje ribojedih ptičev; temveč uravnavanje njihovega vpliva, ne na ribe, temveč na ribištvo v Sloveniji. Tukšen premislek odpira vrsto vprašanj, predvsem pa pomeni določen pogled na aktualno proble- matiko, ki jo trivialno imenujemo "čaplje in kormorani". V lični in inovativno oblikovani publikaciji (katere edina pomanjkljivost so v hrbtni zev pogreznjene pagine) je tematika razdeljena na ACROCEPHALUS sedem poglavij : Uvod, Vprašanja ribojedih ptičev v Sloveniji, Pregled ribojedih ptičev, Ogroženost in zakonsko varstvo, Odškodninski zahtevki in Povzetki in sklepi. Knjižica je popestrena z izposojenimi zemljevidi raz- širjenosti nekaterih vrst ptic in z originalnimi risbami varnostnih ukrepov. V uvodnem poglavju je navedena tuja strokovna literatura, ki se ukvarja s ptičjim plenjenjem gospodarsko pomembnih vrst trib. Skicirana sta pojma gospodarske in ekološke škode in navedeni razlogi, "ki govore proti ribojedim ptičem" . Mišljeni so razlogi, ki jih navajajo ribiči in ribogojci, zadevajo pa 1) plenjenje velikih rib, 2) poškodbe rib , 3) plenjenje mladic, 4) stresno stanje, 5) motnje zimskega počitka in 6) priskledništvo neribo- jedih ptic. Začuda, poglavitni razlog, namreč ogromna gospodarska škoda (izražena v tonah ribje mase), ni navedena med razlogi. Pač pa avtor o tem spregovori v naslednjem za knjižico nemara bistvenem poglavju o vprašanjih, to je problematiki ribojedih ptičev v Sloveniji. Navaja vrsto ribiško ribogojnih pretiravanj na temo količine uplenjenih rib in opozori na nepopolne in napačne razlage zmanjšanja donosnosti . Posebej poudari, da se pri tem premalo ali sploh ne upoštevajo naslednji pomembni vidiki regulacije ribjih populacij : intra- in inter- kompeticija (celo kanibalizem), plenjenje sesalcev, bolezni, onesnaženost voda, spre- memba habitata (uravnava), preseganje nosilne zmogljivosti habitata in človeški dejavnik (pretiravanje, malomarnost). Poglavje zaključi z mislijo, da v Sloveniji živi blizu sto vrst sladkovodnih rib in da je jedilnik ribojedih ptičev torej precej obsežnejši, kot navadno mislimo. V ornitološkem poglavju je navedena poglavitna prehrana štiridesetih vrst ptic, pri najpomembnejših ihtiofagih (velikem kormo- ranu, čopastem ponirku in sivi čaplji) pa je opisan tudi način lova (prehranjevanja), življenjski prostor in populacijsko dogajanje. Za ribiče vsekakor poučno poglavje! Poglavje o ukrepih za zmanjšanje vpliva ribojedih ptičev je namenjeno predvsem ribogojcem. Obravnava streljanje, odvračanje (plašenje), postavljanje ovir (zamreženje), graditev varnih ribogojnih obratov in alter- nativne metode. Kot glavni argument proti streljanju ptic avtor navaja neučinkovitost takšnega početja, medtem ko takšne metode moralno ne obsodi in ne pove, da je kratkomalo 91 ACROCEPHALUS preživela. Zelo pomembno pa je, da poudari pomen nadomestnih ribnikov kot alternativne metode, s katero pticam, ki se prehranjujejo z ribami, omogočimo preživetje. V poglavju o odškodninskih zahtevkih avtor predlaga nadvse skrbno oblikovan postopek za ugotavljanje škode, sestoječ se kar iz devetih točk. Za presojo upravičenosti zahtevka so pomembni zlasti podatki o optimalni kapaciteti obrata, o naravni smrtnosti, o zdravstvenem stanju gojenih rib in o varnostnih ukrepih. Pomembno pa je tudi ornitološko poročilo, ki vsebuje podatke o tem, koliko časa dnevno so se ptice zadrževale v ribogojnici, ker je le tako mogoče izračunati količino zaužitih rib. Tu pa je precej nestvarno, saj bi potemtakem vsaka ribogojnica morala zaposliti tudi ornitologa oziroma več ornitologov, ki bi dežurali 24 ur na dan. V poglavju o ogroženosti in zakonskem varstvu ptic, ki se prehranjuje z ribami, se avtor ozira po Rdečem seznamu iz leta 1992, po katerem sta dve vrsti ( črna štorklja in vodomec) uvrščena med prizadete vrste, pet vrst (siva čaplja, mala bobnarica, bela štorklja, čopasta črnica in mokož) pa med ranljive. Po novem Rdečem seznamu iz leta 1995 sta siva čaplja in čopasti ponirek uvrščena med potencialno ogrožene gnezdilke, veliki kormoran pa (za zdaj) tako še ni naš gnezdilec, če se omejimo na najbolj obtoževane ihtiofage. Pametnih sklepov in vzpodbudnih misli v zaključnem poglavju ne manjka. Med sedem- najstimi sklepi je tudi odstavek, ki govori o naseljevanju (vlaganju rib) rek in jezer, to pa je tematika, ki jo v knjižici najbolj pogrešam. Problematika naseljevanja naravnih voda (neglede na to, v kakšni meri so spremenjene) je veliko težja, predvsem pa nevarnejša, kot problematika ribogojnic, kjer je levji delež problema mogoče rešiti z varnostnimi ukrepi. Avtorjev poziv ribičem, naj prisluhnejo pritisku ribojedih ptičev; izzveni romantično. V celoti gledano je knjižica vzor strpnega, na nekaterih mestih celo oportunističnega pisanja (ne zameriti se ribičem, pa tudi lovcem ne). Gregori ribičem in ribogojcem samo ugovarja, nikjer in nikdar pa jim ne očita poglavitne krivde za nastali položaj. Seveda bi bilo treba takšen očitek izreči le s poglobljeno analizo razmerja med naravo in človekom. Biologija ostaja v takih primerih na pol poti. S prispodobo bi dejal, da pobira hrano na površini, medtem ko mu kormorani lovijo ribe v globini. 92 XVlll - 75-76 - 1996 Kot natančen bralec si na koncu dovoljujem kritično premisliti naslovno temo: Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Sloveniji. Gregori ne govori o zmanjševanju, temveč uravnavanju vpliva ribojedih ptičev; torej dopuš~a tudi povečanje vpliva. To je več kot dobro. Ceprav v naslovu govori o vplivu na ribištvo, mu pri povzemanju zmanjka doslednosti, saj v sklepni misli govori o vplivu na ribe(!). Navaja tri vplive na ribe: 1) ekonomski, 2) ekološki in 3) vedenjski. Govoriti o ekonomskem vplivu na ribe je lapsus, saj ribe ne poznajo ekonomije. Ekološki vpliv je seveda obojestranski, zato je pristransko govoriti o vplivu ptic na ribe. Z vedenjskim vplivom je mišljena nekakšna stresna situacija, ki pa je v boju za obstanek nekaj povsem samoum- evnega, tako kot če s~ voziš z avtomobilom po zelo prometni cesti. Ce pa govorimo o vplivu ptic, ki se hranijo z ribami, na ribištvo, drži Gregorijeva ugotovitev; da ihtiofagi vplivajo tudi na vedenje ribičev. Ce kdo, potem je zagotovo ribištvo danes v stresni situaciji. Gregorijev priročnik ima zato proti pričakovanju tudi terapevtski pomen. Iztok Geister v. BEJČEK, K. STASTNY, K. HUDEC ATLAS ZIMNIHO ROZŠIRENI PTAKU V ČESKE REPUBLICE Praha 1995 Atlas zimske razširjenosti ptic v Češki republiki je izdalo češko Ministrstvo za okolje. Izšel je leta 1995, deset let po končanem terenskem kartiranju, v broširani izdaji manj- šega formata na 270 straneh s kratkim an- gleškem povzetkom, iz katerega so razvidne glavne ugotovitve. Čehi so zimsko kartiranje ptic izvedli v treh sezonah, med letoma 1982 - 1985, v decem- brskih, januarskih in februarskih mesecih. Projekt so ko9rdinirali Akademija, Gozdarska fakulteta in Ceško ornitološko društvo. So- delovalo je prek 700 popisovalcev, ki so kartiranje izvedli po podobni shemi kot v drugih evropskih državah v mreži 611 kvadrantov nepravilne oblike in površine nekaj več kot 120 km2. Poleg ugotavljanja vrst so opazovalci opravili tudi pol kvantitativne raziskave po metodi, ki je v besedilu podrobno razložena in podkrepljena s primeri. Nekaj splošnih rezultatov: