roenrnrA rATAAi.m vma. ŠTEV. 2Z. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. - TELEFON INTERURB. 174. LJUBLJANA, DNE 13. JUNIJA 1931. LETO III. „PECARA“ D.D. SISAK UPITAJTE LA CIJENE! Skoro največji moderni mlin v Češkoslovaški na prodaj. Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na Aloma Company, družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg štev 3. Laštilo I“ JlamTHjio I' cipele sa mmejie , npo/jaja na bc^hko h prodaja na veliko i malo. Ma;io. KeMHHKa TproBHHa Kemička tvornica 1 Frant Trefny t and benefit to both countries, England and Jugoslavia. The most characteristic part of tlhis book is the statement that the largest ipartion oif omr import consists in plant and animal raw mate-rials for spinning and weaw’ing and finisheti Products made from them. Of Such raw materials and textiles were imported in the vear 1919 for 2,377.738.615 Dinars (one Pound Sterling about 130 Din.) that is for nearly 18\3 Millions Pound Sterling. In the vear 1920 there were inimported oi such goods for 1,843.353.722 Din. Both these sums give therefore the eolossal amount of 4,221 Miiliards of Dinars or in English value 32-1 Millions Pc und s Sterling. These goods represent in the year 1919 80% ob ciur total import and in 1920 53%. At this import has profited Italy the most, -»then Czecho-SLovalkla and lastly Austria. Linder the.->e textile goods čarne cotton, wooi. flax. stik, divers woven goods, booklbin-dery linen. fdt, clothing, underclothing. millinery articles and veaving refuse. Of cotton was inmported the most; in the year 1919 for 1106.5 Millions of Dinars and in 1920 for 1283 Mil. of Dinars. A remarkabie featt.re is the circums,tance that we import very conis'iderable qiuntities of flar and wooi — natural Products we produce themselves and which rcturn to/us as fmi&hed cammodities. Jt is intendet, and the Governmet will cer-tainty wi'th all its influence Support the idea. of developing as muoh as possible he production of fine wooi. flax etc. on the great and feudal estates widh now belong to the State. At present we have no textille industry of im'portance. For the establishment of such are given favorable conditions in the nonthern part of the State' and in Litorale airid where the natural water powers could be as producers of electrlcity utilized. lt is evident that the textile Products will for a long time remain the main factor of our import and therefore the -main cause which will influence cur mercantile balänce in a negative direction. In Jugoslfavia reign order and tnanquiltity siupreme, Tlie internal and externaF consolidation of the State and Government is takimo the form of" secure stability. Industrial and mercantile enerprise can by impnoved traffic conditions without risk take their normal course of devc-Ipoment. iimiiiiiiiii ONE OF THE LARGEST IN CZECHO - SLOVAKIA FOR SALE I PRICE 4,700.000 CZECHOSL. CROWNS FOR INFORMATIONS WRITE: IL0M1 ■«, L11LIM1,11EČII1II Ne kupujte za drage novce umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije pri tujih neprijateljskih podjetjih ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega ,Ortopedičnega društva voj. invalidov1 Praga, Vyšehrad. tr.-Emanzy, Češko. Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev. Filijalko: H R A DEC K R ÄLO VE-TRIDA NÄRODNIHO VOJSKA. Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekt 1 ii UREDSKI NilflJESTIlJ Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali Pisaće strojeve razniti sustava uz jamstvo doüavija NOIIEKI1KÖD, ZEE8, ILO 1.21 ■ ■ ■ ■ ■ ■ BBHBseiBBeBBBoaeBiieaaEaEBBüBatKeBi Oni trgovci in tovarnarji u Jugoslaviji, ki žele eks-portirati svoje proizvode v Argentinijo, naj sporeče svoje naslove pod Ohh TprOBUH H TBOpHH-napn y JyrocjiaBHjn, Kojn aceae eKcnoprapara cbo-je nponsBoae y APFEH-TMHHjy, Hcaa jaBe cbo-je HacaoBe hoä „F. K. CALLE PANNERO“ na upravo lista. | na ynpasy nnera. Na prodaj: '■■g Prvovrstna trnovska tiiša, banko, lokali prosti za takojšnjo vselitev. Ver trgovskih piostorovv ared:n! mesta inne-Penzija 12 iiil, Posestva, gostilne, hoteli, mlini in vile pod najugodn. pogoji. Pojasnila proti znamki za odg. posr. bližini Maribora. 18 j oho v posestva, z velikim tujskim prometom za K 2,340.000. iRealitetna pisarna „PID“, Maribor, Gosposka ZB. Domača tvrdka. Solidne cene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Itojnevejši kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. TV.orriiti za dolazedu sezonu jednu firmu, ko- 1 raiUU joj potrebuje OVČJA VUNA da joj nabavljam in kupujem u komi-sijon. Reflektanti neka se obrate na Ivana Zavišiča, komisionara u Vel. Bečkereku. najiMljl antiaiiskl pinti tinj UNDERWOOD dobijo se odmah kod THE REX CO., Ljubljana Gradišče štev. le Gradišče it«. 10. Kod Tedih mtrndžaba popast. ADVERTISEMENTS FOR ALL JUGOSLAVIC NEWSPAPERS MANAGES PROMTLY THE ADVERTIS1NG OFFICE .ALOMA COMPANY“, LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA Nov zakon za naše ribarstvo. Pravila za naiše morsko ribarstvo so bila prvič kodificirana 1. 1808. v takazvanem Hand a-lovem pravilniku za letni ribolov. Starejše kdd.i-fikaiofle iz dobe beneške upralve v D.ailmaciiM nisem našel tiskane; toda mogoče je najti v stariti praviMih zapisan kak spor o lovski pravici, kjer bi bila zapisana tudi odredba. Najvažnejša naredba našega ribarskega prava je. da imajo ■člani primorske Občine pravico loviti ribe v Oddelku morja, ki leži pred njih občino in to na daljavo ene pomorske milie (1852 m). Pravica lova In ribolova spada v takozvana jura regalMa minora vladarja, ki je podeljeval to pravico nekaj časa fizičnim, nato zopet iurrdičnim osebam. Iz mlajše dobe so neke pravice ob hrvatskem 'Primorju, po katerih trdijo pogedinci in nekatere občine, da imajo »regatno« pravico ribolova in ne dopuščajo loviti prebivalcem občin na dotič-nem prostoru. V onih delih. našega Primorja, ki so bili pod beneško vlado, imatno takozvano tenminaizioni venete, po katerih so imele fizične in j uri dične osebe nravico ribolova na gotovih mestih, kjer pa niso smeli loviti prebivalci Opčin. Katera vladal pa in kedaj je dal primorskim občinam pravico ribolova v prvi pomorski milji, to ni še dlo danes "historično dognamo. Najbrže poteka ta pravica iz davnih časov; ker pa ie ta pravica prešla tako rekoč že .v kri našega Primorca, jo moramo smatrati za temelj našega ribarskoga prava. Upori starih Nenetvancev m Uskokov proti Benečanom so imeli velik del vzrokov v tem pravu. Naš Primorec ni nikdar dopustil, da bi tujec oral njegovo njivo in najsi ]c bila ta njiva tudi morje pred njegovo hišo. V poteku časa nas ie ta občinska pravica ribolovu branila pred navali tujcev na naiš ribolov; ta pravica nas bo tega tudi v bodoče branila. Drugič ie bilo naše ribarsko pravo kodificirano pod avstrijsko upravo v pravilniku z dne 6. maja 1835. Pravica lova Občinarjev v prvi milji ie ostala nedotaknjena. V oni dobi se je smatral ribolov (kot v sladki vodi) kot panoga kme-fiiistva. Moja zemlia meii na mor je. zakaj bi potem v njem ne ribaril? Teda') ni bil še nojem, morskega brega kot važnega pravnega objekta tako razvit kot danes; posebne morske uprave m bilo in zato so administrativne oblasti razpolagale tudi z morjem, kar ie seveda škodovalo napredku ribolova. Spori so bili na dnevnem retin: uradniki, ki niso bili za to Specijalizirani, niso razumeli ribiča, niti ne njegove terminologije. Čeprav so bili nekateri domačini; ribič ni razumel uradnika in tako se ie kopičila napaka na nanako. Tretjič je bilo naše ribarsko pravo kodificirano 1. 1884.. posebna pravila za letni ribolov pa so bila izdana 1. 1897. Tudi tu ie ostala pravica Občinarjev na ribolov v prvi milji nedotaknjena. Ribiško praivo pa je v prešlo pod pomorsko upravo. kar ie bilo zelo koristno. S tam se šele začne doba novega napredka v našem pomorskem ribarstvu; dobro bi bilo. če tako ostane tudi v naši državi . V teh par letih našega samostojnega državnega življenja so bili izneseni že mnogi predlogi za -napredek našega morskega ribarstva.. Totia ti predlogi so imeli tudi precei napak, vsled česar se niso mogli uresničiti. N. pr. predlog, ti a prenesemo ribolovno tehniko iz drugih držav x nam, se ne more uresničiti, ker ie fauna našega morja drugačna kot pri drugih morjih. Zahtevalo sc ie, da začnemo proučavati naše morje in da se v ta namen postavi poseben bidlog. Biolog je nameščen, biološkega inštituta pa še nimamo (to , ie danes jako drago): sedai pa se lahko tolažimo s tem, da ta biolog vleče že celo leto dobro plačo, a ne dela ničesar, ker mu manjkajo potrebna sredstva. Pri administraciji ne more pomagati, ker ne zna našega jezika In nima potrebne prakse. Onih 100.000 K. ki smo jih zanj potrošili, bi mogli koristneje uporabiti. One, ki so nasvetovali, da se mora iti počasi naprej, da se odstranijo nepravilnosti, se ni poslušalo. Mi bi že 1. 1919.. ko V Čehoslovaški (Košiče) je ceno na prodaj velika množina hrastovih vinskih sodov ogrskega tipa, vsebine 150—300 1. Sodi so razloženi in numerirani tako, da pride na 1 vagon približno 300 kosov. Izvoznica oskrbljena. Ponudbe pod „V. D. vinski sodi“ na upravo lista. Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Telefon št. 539. ) TPA2KHMO arH-ime sacTynHHKe no cbhm BehnM MecTHMa sa nam ahct. IIoHyaöe na ynpasy »JVrOCJIABEHCKE EYP3E« Priporoča se tvrdka josip petelini:. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles. Traži se društvenik za rudnik ugljena u Štir-jancima kod Ormoža. 19 slobodnih traga, ug- I Ijen 4800 kalorija. Po- i nude pod „I. F. 357“ na upravu lista. Trgovci! POZOR! Trafikanti! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko bla£o, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana. Preäer-nova ut t. Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d. Hanpxe sa naanare h peioiaMHe Kapre sa npenopyKy, HaMemeHe sa pasry-paifce npnroaoM I. Bejiecajma y JbyöjbaHH npHÖaBH: AJIOMA UOMHAHY JbyÖTbana, KonrpecHH xpr 3. Lesene žeblje za čevljarje (drvene čavlje za postolare) • i z r a d j u j e Tvornica drvenih čavlja, Im Mg ml., Taten pod imamo goro pri nabijani. 50.000 metrov „Hydrofilgaza“ vel. 5/5, 40/42. 80/82 cm 1 m po . . Kč 2"80 se takoj proda. Ponudbe pod „V. D. gaz“ na upravo lista. Mexapa « Xhap o (J)h Jiras a » bqji. 5/5, 40/42, 80/82 um. 1 m no . . . Ks 2'80 npOAa ce oamćoc. IIoHyae noÄ »B. fl, ras« na ynpaBy mcTa. JVrOCAABEHCKH EKCItOPTEPH, Koj« aceae HHcepupaTH y öepaHHCKHM cxpyvHHM HOBHHaMa „OCX - EKCnOPT“ h to y saceÖHHM öpojeBHMa: 25, jyna Ohhckb (aa H3aox6y y XeaaHHrcjiopcy), 10. jyaa h 10. ayrycxa aaceÖHH 6poj aa HeManay »OcxMece«, 25. jyaa cneuajaano Haaaae aa naaoÄÖy y Phxh, '10. cenxeMÖpa aaceÖHH 6poj aa cajaM y Pesaay, Hena ßeaoÄBaaiHO xpaace npopauyHe koä aacxyn-HHiuxBa: AaoMa KoMnaun, Jby6a>ana, KoHrpecHH xpr 6poj 3. Prah zoper mrčesa (proti muham in bolham) 100 škatlic za pršenje (Spritzkarton) K 350'—. Sprejmejo se zastopniki! ,Herba‘ z. s. o. j. Zagreb, Palmo tičeva 10. NAROČILA za izdelavo plakatov za „Ljubljanski velesejm“ sprejema Aloma Company Ljubljana Kongresni trg 3. Hiša v St. liju, najlepša lega, ob cesti, nasproti pošte, do kolodvora 10 minut, cerkve 50 korakov, z lepim sadnim vrtom, njivami, pod najugodnejšimi pogoji na prodaj. — Ponudbe se prosi na upravo pod „L. Š. Hiša.“ Naravne bruse '/Ä leseno robo: stavbne samokolnice, lestvice, vile za seno, kosišča, grablje, brezove metle, lopate vseh vrst, špilje za mesarje itd. nudi najceneje A. STR NADEL, izdelovatelj HOŠTALKOVA-Moravsko (Češkoslov. republ.) Orion-Maršner akc. spol Praga - Kral. Vinohrady Československo nudi za eksport: čokolado, oriental, bonbone, fine deserte itd. Zahtevajte ponudbe. Hy$>a aa eKcnopx: hoko-jiaay, opnenra;:. bonbone, 4>HHe Äecfepxe h t. ä. XpaÄHxe nonyae. Metle salonske (sirkove) broj 0/750, 1/850, 2/950, 3/1050, 4/1150, Reforma br. 5/1250. Metlice za odjela čistiti po K 600'—. Cijene se razumijo za 100 komada. NUDI NA VELIKO! Pajo Babič, agentura ::: Zagreb. 'smo dobili pomorsko upravo, morali napraviti načrt za novi zakon za pomorsko ribarstvo. Toda ta ideja je bila odbita, češ da še nimalmo ustave. S tem šmo izgubili celo leto dni za kolektivno proučevan]'e predmeta. Toda tudi v nesreči ie sreča, pravi naš narod. Absolutna ustanova je pospešila četrto kodifikacijo našega ribarskoga prava. Dobili smo namreč z ukazom z dne 6. sept. 1920. pomorsko upravo, kateri je bil .poverjen pomorski ribolov. Toda ministrski svet je 9. aprila x 1920. odredil, da spada v upravo pomorske uprave samo red morskega ribolova (t. zv. morska policija), vse ostalo pa naj pride pod upravo ministrstva poljedelstva. Takrat je namreč prevladovala teza. da so vezi med sladkovodnim in morskim ribolovom jačic kot kulturno historične vezi. V resnici pa teh vezi ni, ker so razmere in tehnika različne. Toda ta absolutna ustanova z dne 9. aprila je le priporno-.ula do tega, da pridemo oreie do načrta za« zaton za morsko ribolovstvo. Ministrstvo poljedelstva ie odredilo v novembru 1920.. da se napravi ta načrt, na intervencijo ministrstva za promet pa so končno prišli do tega načrta. To je toraj četrta kodifikacija našega ri,barskega prava in naše Primorje jo je vzelo v «pretres. Pri tej kodifikaciji moramo vzeti v pretres vse nedostatke dosedanjih kodifikacij in privzeti vse one reforme, ki se nam kažejo potrebne. Brez sumnje je, dai moramo potrditi pravico Občinarjev v prvi milji. V novem zakonu maramo reči malo več o porabi morskega brega, da se kolikor mogoče eliminirajo prepiri, ki nikdar ne koristijo napredku ribolova. Uzakoniti se morajo tudi ribarske zadruge. Pravica Občinarjev na ribolov ie izvor njihovega interesa za ribarstvo; ker p., je dana pravica ribolova Občinarjem kot Občinarjem in ne kot ribičem, je logično, da se krog, iz katerega se rekrutirajo člani ribarskih zadrug, proširi na Občinarje: to tem bolj, ker je ribičev sorazmerno malo in zato ne morejo napraviti finančno močne zadruge. Ribarske zadruge onemogo-čujejo spore v ribolovu. Vsi ribiči ne morejo loviti na istem prostoru v istem času, zato je v zakonu urejena organizacija potrebna. Formo zadruge priznavamo kot najboljše sredstvo: toda nad zadrugami mora biti faktor, ki mora neprestano paziti, da se zadrugarski duh ne pokvari. Razlike med ribičem po poklicu ih drugim ribičem ni bilo v prejšnjih kodifikacijah. V praktičnem debi ni bil ta nedostatek dober. Ta razlika mara biti. C e se zahteva, da je tudi ribič oskro-lien v bolezni jn starosti, je potrebno, da doku-upenitarno pokaže natančno zgodovino svojega ri-bolovskega življenja, ker se more drugače državni denar porabljati za orao. kar ne potrebu;c pomoči. Novi zakon mora imeti tudi ostre oa-redbe za zaščito razpolaganja rib in ostre kazni za one. ki se poslužujejo pri ribolovu eksplozivnih. narkotičnih in strupenih sredstev. V pogledu ribarske uprave je truba obdržati institucijo treh inštanc. ker ona garantira za točnaiše proučevanje spornih - vprašani in za večjo objektivnost v presojanju. Upamo, da so vsi primorski krogi prožeti z uverjenjem, da mora novi zakon za naše ribolovstvo vsebovati vse potrebne elemente in da s» odstranijo današnji nedostatki in nepravilnosti in da se napravijo pogoji za racijonalni in met odlični razvoj. Naše ribarstvo mora biti dobro *n praktično urejeno ne samo z obzirom na nas sa- > me. ampak tudi z ozirom na inozemstvo. Potrebno pa je da se za ta važni del naše ekonomi ie zainteresirajo tudi notranji krogi, da se morejo ustanoviti tudi večja ribolovska podjetja. MtsOm, da bi se na politi morskega ribotovstva mogir najti vsi brez ozira na politično barvo. ■ OWDBaBnWDBDBDIDIND DNPBDBOBDBD POZOR! Ljubljanski vel. ^201" vzorčni semenj Ljubljana. 13.—24. avgusta 1921. ■□■□■□■□■aauiaaaiainiDunDBaBDaaa Tuji kapital pri nas. Znano ie. da igrata tuji kapital in tula dc-j lavna moč pri nas veliko ulogo. Tako so n. pr. « vsa večja industrijska podjetja v Vojvodini v rokah tujih dtlžarvljanov; bodo za te kraje več skrbeli oni. ki imajo hiperprodukcijo na živini, in io bedo lahko izvažali. Nopovdljna stran letošnjega izvoza pa ie ta. da inozemski trgi kupujejo živino in deželne pridelke od omega, ki jim jih nudi ceneje. Konkurenca drugih držav nam dela in nam bo delala tudi v bodoče ovire pri izvozu. Da bi se ta konkurenca onemogočila, bi bilo .potrebno, da se da polna svoboda izvozni trgovini. Zato moramo za vsako ceno Odkloniti vso izvozno carino im druge ovire, organizirati promet za izvoz in s povoljnim i tarifi / moramo izvozu pomagati, da se lahko uspešno/spusti v konkurenco. i SEJM-VAŠAR : LIBERCE-REICHENBERG fl (ČEŠKOSLOVAŠKA) ■ AVGUST 1921 M ■ Za domačo industrijo! Dr. Fran Ogrin. Ro tolikih stoletjih smo dosegli Jugoslovani skupno, lastno, neodvisno državo. Toda politična samostojnost v polnem pomenu besede sc da le ohraniti, če se tudi v gospodarskem oziru popolnoma osamosvojimo. V ta namen ie potreba vzajemnega. smotrenega sodelovanja na vsem prostranem polju narodnega gospodarstva in to zasebnih in javnih činiteliev. Zlasti moramo nuditi največ jo moralno in materijelno oporo svoji mladi .industriji, da se razvije v silen, mogočen fautor nalše samostalnosti in samobitnosti. MhäYerpHja-ziiiH h xproBiiH, noju HaMepaBajy h3jio2chth csoje npoH3BO,ae HA JECEHCKOM HPAHIKOM BEJIECAJMY nena ÖTiaroHSBOTie oawax jaBHTH CBoj nacjiOB na „AžioMa Kom nanu“, oaejieifce sa Be;iecajMOBe : : : : : Jbyß^bana, KonrpecHH xpr 3, I. Opora po zasebnih člnltelllh. Trgovec naročal blago domačega Izvora. A^o pa morda še nimamo lastnih Izdelkov dotične vrste, je dajati prednost slovanskim tvrdkam pred drugimi. V tem oziru nam more ravno češkoslovaška industrija postreči z raznovrstnim blagom, kakor: s stroji, tovarniškim Ln poljskim orodijem. keramičnimi izdelki itd. Sicer pa se tudi naša industrija tako naglo in krepko razvija, da imamo zastopane že redkejše stroke: izdelovanje perila, igrač, glavnikov, gumbov, boljše vrste papirna (kuvert) itd. Izgovor veletrgovcev, uvoznikov, da ni dotičnega blaga dobiti v Jugoslaviji, je tore« že zdaj v največ slučajih ničev. Kakršno blago pa dobavlja grosist, tako razprodaja i de-tajllst. - Dopisovanje naših veletvrdk z inozemskimi, vkolikor ie po gorenjem načelu še potrebno, se mora seveda vršiti \ narodnem jeziku, v srbohrvaščini ali v slovenščini. S tam dvigamo ugled naši državi v inozemstvu in skrbimo, da se tudi tujci, ki hočejo z nami trgovati, uče našega jezika oiz. mistavljajo naše ljudi kot dopisnike. To pravilo dobi izjemo, kadar iščemo mi sami v ino-zemistvu kupcev za svoje izvozno blago. Takrat se btido naši izvozniki iposluževali kupčevega ali kakega mednarodno občevalnega jezika. Naš konsument podpira domačo Industrijo s tem. da kupuje po možnosti le pri trgovcih, ki imajo naprodaj izdelke jugoslovanskega izvora. V svrho vsesplošne kontrole naj bi se izdalo geslo aili celo uradna naredba, da morajo imeti vsi predmeti zadevno označbo (glede izvora). Geslo »svoji k svdiLm« naj se tedaj izvaia z vso doslednostjo in neizprosnostjo. 11. Opora industriji po javnih činiteljih Med te činitelje spada razen občinskih in višjih samoupravnih korporacij posebno država. Državna uprava more ščititi in pospeševati razvoj domače industrije pred vsem na trojni način: J. z dobavami, 2. zakonodavnim in naredbeniin potom. 3. z denarnimi podporami. K 1. Državna uprava dobavljaj potrebščine za vsa svoiia gospodarska, prometna podjetja (železnice. pošta, brzojav, telefon), za upravna poslopja itd. izključno pri domačih producentih, trgovcih m to potom javnih ponudbenih razprav. Za te pa morajo seveda obveljati običajni, primerni prödlnisk Pravočasni razpis, ne (sorazmerno! previsoke kavcije in kar je glavno hitra vrnitev kavcij onim ponudnikom, kojih oferte se niso sprejele, oiz. o katerih ie vnaprej raizvMno. da »e ne bodo sprejele. Kajti trgovec, industrijalec rabi svOj Obratiti kapital in ne more pustiti, da mu iaže deset in stotisoči kot kavcije 'neizrabljene po raznih uradih po cele mesece. Načelo dobave raznega blaga doma mora biti tako neomajno, da so sprejeti domači oonudnikj tudi tedaj, ako bi slučajno njih oferte bile mani ugodne, kar se tiče kakovosti ali cen blaga, če ne gre za velike razlike. Ako se ravnamo po tem. smemo pričakovati, da že enkrat prenehajo drage vožnje zastopnikov raznih uradov po inozemstvu za blagom, ki je z lahkoto diobiti doma. Tako postopanje je nerazumljivo. škoduje našemu ugledu in industriji, obenem pa Obremenjuje naše železnice, d očim bi sc iste porabile lahko za druge transporte. Denar gre po nepotrebnem v inozemstvo, kar drfži našo valuto trajno na nizkem tečaju. Pri investiciji 2 mdjafdnega notranjega posolila. namenjenega v prvi vrsti za železniške zgradbe (izboljšanje proge Beograd-Sisek). Ima držalvna uprava prekrasno polje, pomoči s premišljenim načrtom in pravočasnimi ponudbenimi razpisi domači industriji Kar velja glede državnih dobav, velja seveda tudi glede dobav javnih uradov, zavodov ln naprav sploh. Ni pa dovolj samo predpis, da je upoštevati domača produkcija, treba ie tudi. da se la predpis resnično izvaja in to od najmam j šega urada pa gori do ministrstva. V ta namen I)? se izdale lahko razne kavtele. K 2. V Jugoslaviji, ki er šele ustanavljamo lastno narodno gospodarstvo, je treba ne samo inicijative s strani državne uprave, ampak tudi direktnih predpisov, pametne gospodarske oosta-vddalie. kote namen ie pospeševanje domače ’n-dustnije. Odvišnlm množinam domačega blaga, bodisi agrarne ali industrijske vrste, ie zagotoviti izvoz, inozemskim surovinam .potrebnim za našo industrijo, ie not v Jugoslavijo olajšati, otežkočiti pa onim tujim izdelkom, ki lih nudi ali more nuditi domača Industrija. Regulator izvozne in uvozne trgovine oa je carina. Njen za-šoitn? ali naravnost prohibitivni učinek se dg poljubno uporabiti. Temu namenu bo služila tudi nova carinska tarifa. Sicer pa so v zaščito domače produkcije in kom suma tudi fonnetiie izvozne in uvozne jjrepovedi. vsaj začasno, umestne. Tako so morale n. pr. naše solarne v Bosni svoj obrat izdatno omejiti, ker niso mogle več razpečavati svojih zalog radi uvoza tuje soli. Kar se tiče uporabe soli. lahko dvignemo, upoštevajoč tudi morske soline, produkcijo, da nam je vsak tuj uvoz nepotreben. Čemu torej mečemo denar ven? V očigled temu dejstvu bo vlada z junijem prepovedala uvoz tuje soli. prepoved uvoza češkega piva v zaščito naših pivovaren in vin pa ie že izšla. Enako dvignemo lahko sladkorno produkcijo v nekaj letih. Potrebna je le pomnožit e v nasadov s sladkorno peso Ln faktično podelovauje vse 'pridelane pese doma. za kar bi bile zgraditi nove sladkorne tovarne. Sicer pa že zdai tožijo naši sladkorni obrati, da jim dela tuji sladkor preveliko konkurenco, in zahtevajo Obrambo. Tudi naša tekstilu a' industrija _ se lepo razvija, diočim strojna industrija še deli časa ne bo mogla zadovoljevati vsem potrebam. Kardinalno načelo v prospeh domače industrije ie. da podelujemo vse svoje surovine sami, da izvažamo i agrarne i industrijske predmete v takem stanju, da se ne dajo več praviloma naprej podelavati v inozemstvu. To veli a tedaj i za živino, meso, i za žito, moko. les, lesne izdelke itd., četudi ni samo od nas odvisno, kaj in kako ir/aij izvažamo, ampak ima pri tem tudi važno bes Ud o kupujoče inozemstvo in tula konkurenca. V gotovi meri pa moremo i to naičelo uveljavljati po principu. Na izvoz naših fabrikot >v nizka izvozna carina, na izvoz surovin visoka; na uvoz tuijih nam potrebnih surovin nizka, na uvoz tuj m fahr «kat ov visoka uvozna carina. 3. Razvoi naše industrije, posebno važnejše ali šibkejše panoge, odnosno šibkejše pa vzgledne, merodajne podjetnike 'oodipirai državna uprava z brezobrestnimi posojili, z denarnimi subvenc,-jami. z dalvčnimi olajšavami itd. Vsestransko podpiranje domače industrije pa seveda ne sme biti producentom povod za izrab-Ijenie konsumentov tako glede cen. kakor glede kakovosti blaga; marveč to nai bi jim bilo le v spodbudo k nopolnjevaniu. sicer bi zahtevali porabniki odpomočl. zlasti večji uvoz tujega blaga. TURISTI! PENZIJA „GRINTOVEC“ v grajščini „Preddvor“, pošta Tupaliče pri Kranju :: :: Slovenija nudi svojim gostom izborno in ceno prehrano, krasne izlete, kopeli na prostem in druge zabave. — Po naročilu pričakuje vsakega gosta voz na kolo dvoru v Kranju. ' * Anončna ekspedicija in reklamni zavod Al. Matelič v Ljubljani v Ljubljani ie likvidirala, (prevzela nai je vse njene posle novoustanovljena tvrdka Al orna Company, družba z o. z., ki se bavi s posli, «razvidnimi to oglasa na zadnji strani današnje številke. Vodstvo novega podjetja je prevzel «gOsp. Alojzij Matelič. Novost v urarstvu. Firma Henrik «Budin, Stankovy «v Češkoslovaški republiki je prinesla lepo in praktično novost s svojo zakonito varovano zrcalno uro »Saturnus«. To ie urai s cifre-nikam iz steklene plošče v mnogih lepih vzorcih. Nihalna ura, ki ima namesto običajnih lesenih okraskov celo sprednjo stran iz ene saime zrcalne plošče, okrašene z okusnimi Izrezljanimi ih posrebrenimi orhalmeuti. Ta ura ostane vedho snažna in obdrži zmerom svojo krasno zunanjost ter je zaradi svoje elegance povsod jako priljubljena. OlpozatPjamio na Inserat v današnji -številki našega lista. Likvidacija bivše kranjske deželne banke. Sklep deželne vlade za Slovenijo z dne 29. 4. t. 1 o tem sc glasi: 1. Kranjska deželna banka v Ljubljani se likvidira 2. Ustanovi nai se hipotekarna banka v obl ki delničarske družbe, ki naj prevzame vsa aktiva in pasiva kranjske deželne banke ter nai se predvsem bavj s hipotekarnimi posli. 3. Ustanovitev hipotekarne banke naj se poveri proponetskemu odboru petih članov. kj naj izdela načrt Statuta delniške družbe. Te člane imenuje deželna vlada za Slovenijo. 4. Poroštvena zaveza bivše vojvodine Kranjske napram upnikom kranjske deželne banke vsle-d likvidacije tc banke nikakor ni tangirana. 5. Imovina bivše vojvodine Kranjske, zastopana sedaj po deželni vladi za Slovenijo. 3'obi toliko delnic po nominalni vrednosti, kolikor bi znašal čisti presežek imenovane deželne banke. Iste tvorijo del imovine bivše vojvodine Kranjske. Ostale delnice dobi sindikat regulativnih hranilnic, ki jih «plasira poljubno. 6. Imovina bivše vojvodine Kranjske mrt n biti zastopana v naravnem svetu hipotekarne banke z naimanj dvema članoma in enim revizorjem. ki jih imenuje za vso poslovno dobo upravnega sveta zakoniti zastopnik »Imovine bivše vojvodine Kranjske«, začasno pa predsednik deželne «vlade. 7. Prepustitev delnic, označenih pod točko 5, drugemu činitelju, se sme izvesti samo. ako se bivša vojvodina Kranjska- istočasno razreši poroštvene zaveze glede Kranjske deželne banke s tem. da prevzame jamstvo za obveze kranjske deželne banke drug enakovreden činitelj enakovredno samoupravno telo ali država). Odškodnina Nemčije v blagu. Kakor znano, nam ima izročiti Nemčija gotovo število razne živine. Jugoslovanska borza «ie opetovano predlagala. da sprejmimo namesto živine industrijske predmete, kakor stroje itd. To je slednjič tudi sklenil ministrski «svet lin «določeno je bilo tudi že število vagonov in lokomotiv, ki nam Uh da Nemčija v zameno. Sedaj se pa zopet čuje. da bomo prevzeli živino, to oa naložili kar v vagone z lokomotivami. ki so bili svoj čas ugrabljeni v Srbiji. Ali bi ne bilo vendar stokrat boljše naložiti v te vagone predmete (stroje, orodje itd)., ki jih mi ne izdelujemo ali ne v zadostni množini. 2 kolo državne razredne loterije se prične. Opozarjamo na prilogo Mednarodne banke d. d. Zagreb. Vso reklamo za Ljubljanski veliki semenj oskrbi najtočneje ALOMA COMPANY d. z o. z. (preje ačonč. eksp. Al. Matelič) LJUBLJANA Kongresni trg 3/L Telefon 174. kupiti dobrog domačeg paškog i no-valjskog sira na malo i na veliko, neka se obrati na Vjekoslava Bodena — Otok Pag — Dalmacija. Šaljem pouzećem ili novac u napred. PRODA SE DOBRO OHRANJEN Češko - slovenska tvornica vijakov išče za razpečavanje svojih izdelkov v Jugoslaviji direktne zveze s konzumenti ali potom dobro vpeljanih zastopnikov. — Tozadevne ponudbe se prosi pod „V. D. Vijak" na upravo lista. HecKOCAOBencKa TBopmma mapama X p a ac h sa npoaajy cbojhx npo-H3Boaa y JyrocJiaBHjn ÄHpeKTHe CBese ca koh-SyMCHTHMa H JIH floöpo yBeaeHHX aacrynHHKa. /toTHHHe noiiyae ywojba-Bajy ce noa «B.JJ.BnjaK» na ynpasy jincra. KORDBARŽUNI v raznih barvah in kakovostih, baržuni za obleke, Chiffon i. t. d. nudi najceneje Huttendorfer. mehanična tkalnica Rudolf Miller::: Huttendorf-Hoheneltie, ČehoMko. Galerist vešč v žaganju vsakovrstnega blaga, in „1 _ * _ ■ vešč brušenja žag, se pod ugodnimi po- CirKUiariSt goji takoj sprejmeta. — Ponudbe pod „Gaterist“ in „Cirkularist“ na upravo. ZASTOPNIKI za razpečavanje kemičnih izdelkov se sprejmejo. — Prednost dobro vpeljani. Ponudbe pod „LABORATORIJ“ na upravo lista. I “irÄoui“ ima - gipsa za vso kraljevino SHS. TVORNICE : Stanz, Kindberg, Semmering, Scottwien, Puchberg, Ausee-wiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun — KOSTA NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Židovska ulica 1. Z VSO OPREMO IN ! STEKLENICAMI. ! NASLOV V UPRAVI LISTA. Iščem delavce ki so popolnoma izvežbani v izdelavi roženih plošč (Hornplatten) in sicer na najmodernejših strojih. — Ponudbe z zahtevo plače je staviti pod „Togig“ na Aloma Company, Ljubljana. Družabnika s kapitalom 300—500.000 kron išče prvovrstni izdelovalec kotlov. Dopisi pod „KOTLI" na upravo. Tehnična moč, tehnik samostojen v visokih stavbah, išče v Ljubljani primernega mesta. Dela ev. lahko tudi doma. Cenj. ponudbe se prosi pod „Takoj H. K." na upravo lista 7000 sifonskih steklenic, ne montirane, 1 literske, znamke „Slanina" iz čistega gladkega kristalnega stekla, se pod ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod 7000 na upravo lista. 7000 CH(jx)HCKHX 6oua ne MOHTiipane, jmiap-CKe, napite »Cjiaiimia« na HHCTor rjiaTitor kph-cTannor ciaitJia, npofla-jy ce ys noBOJiiie ycjio-Be. IIoHyfle no/i »7000« na ynpaBy jmcra. Šramel kvartet (2 violine, kitara in chro-matična harmonika) sprejme za čas od 1. julija do 15. septembra pod ugodnimi pogoji angažma v kakem letovišču. Cenj. ponudbe se prosi pod „Šramel kvartet" na upravo lista. Firme, ki bi dobavljale iz Nemčije, oziroma bi prevzele zastopstvo za Jugoslavijo za počinjeno kuhinjsko posodo, tehtnice, mlinčke za kavo, meso itd., pomizje, konve (kangle) za mleko, posrebrnjeno luksuzno posodo, ognjišča itd., naj vpo-šljejo svoje ponudbe pod „W.A.Haas“ na upravo lista. Katera konkurenčno močna tvrdka bi založila solidno redno tvrdko na deželi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom na mesečni obračun, ali mogoče kdo finansira proti 15°. o polletnim obrestim ? Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Dobička-nosna trg. 100“._______________ Opekarna v Račju, Slovenija prodaja najceneje zarezno in drugo STREŠNO OPEKO zidake, cevi za drenaže najbolje vrste. npoaasa HajjecJjTHHHje yxopene upene h ocxä/ry KpoBHy OHEKY SHÄane, uenn sa Ape-naace Haj6o^>e spere, Bakreni kotli domači izdelek i. s. za kuhanje žganja, krme za prašiče in za perilo, brizgalnice za vinograde na prodaj. — Naslov v upravi lista. Trpežne trakove za čevlje, (Eisengarn), in stremena (Schuhstrupfen) nudi točno po najnižjih cenah FR. DOSTAL, veleizdelovalnica trakov za čevlje in stremen. TROPAVA. Čehoslovenska. KOVAČKA RADNJA Joče J. Rajnića u Kragujevcu, Balkanska ulica broj 11, izradjuje mehove za kovače i bravare najboljeg kvaliteta v ceni od 300—600 din., u isto vreme primam stare na opravku Mehovi su stabilni i najbolje konstrukcije kao i koža na nima. Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za pisaće strojeve, naročito bojadisane vrpce za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood. ŽELEZNIŠKE PRAGE hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem KUPIM. Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16. Telegram: „Epidaurus". 1 Tovarna električn. aparatov za jaki tok SCHEIßER & KWAYSSER d. z o. z. Wien XIII/2 AL, Linzerstrasse 16 APARATI ZA NIZKO IN VISOKO NAPETOST. Ročni menjalnik s zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov. Ceniki in ponudbe brezplačno. Najfinejše ultramarinovo v krogljicah in prahu SAMO ENGROS NUDI lastna izdelovalnica plavilo F. Turin, Celje Proda se parni kotel stoječ, visok ca 152 cm. Ceni. ponudbe pod „J. C. K. Kotel“ na upravo lista. Išče se družabnik za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „I. F. 357“ na upravo lista. Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča J. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8. Ustanov. 1898. Ustanov. 1898. Anončna ekspedicija AL Matelič Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174. (Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.) Na prodaj: 47. Mala grajščina na Gorenjskem z 9 orali zemljišča. 59. Enonadstropna v obliki vile zidana hiša z vrtom, pritiklinami, stavbnimi parcelami in trgovino v bližini kolodvora v manjšem 48. Enonadstropna hiša tik pred vojno zidana, s štirimi stanovanji na periferiji Ljubljane, mestu Slovenije, se proda. Kupec dobi tudi stanovanje, obstoječe iz 4 sob in pritiklin. 49. Hiša v Ljubljani (Trnovo) s prostori za obrt. 60. Hiša na Dolenjskem, s prostori za mesarsko in gostilniško obrt, zamenjam za malo hišo v Ljubljani radi potrebe stanovanja za šoloobvezne otroke 50. Hiša v Spodnji ..iški z 9 stano-, vanji, hlevom i. t. d. 55. Hiša v Ljubljani s trgovskimi prostori. Kupi s^: 51. Srednje veliko posestvo v okolici Ljubljane. 56. 500 parov možkih, ženskih in otroških čevljev radi opustitve trgovine ceno na prodaj. 58. Dve lokomobili 6 HP na bencin ena popolnoma nova, druga nekoliko rabljena, najboljše in najmodernejše konštrukcije, uporabljive za obrt ali kmetijstvo, s priklopljeno cirkularno žago, na prodaj. 52. Hiša v Ljubljani, ki bi se dala preurediti za kavarniško obrt. 53. Vila, kjer bi se dobilo stanovanje. 54. Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da se dobi stanovanje. TproBijH y CpÖHjH Koju jom ne ÄOÖHnajy becnaarno »JyrocjiaBeHCKe öypae«, neica npujase CBoj nac/iOB ynpaBH. JaBHxe h Hac^OBe cBojnx Kolera! OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstn-h vrednostnih pap;r:ev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakayila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Da'e predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduie številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. IuubljanaEd. Z rELEGRAMI: .ALOMA SPREJEMA anonce za vse jugoslovanske in inozemske liste. ALOMA COMPANY O.pK0NGRES.T. 3| Z. ITELEF-INTERURB. 174 'OSREDUJEI pri prodaji in nakupu 'rea-litet. ■'.■.'.■.iiKiiv.v.v.iv.iHiaiKiHii'.iinHHiiimimiiiimil OSKRBUJE^preie anon. ekspedicija al m ateii«AR A N ŽI RA |reklamo vseh vrst, pla-| katiranje L t. d. IZDELUJE načrte za umetniške pia-f kate, ovojnino in drugo. vsakovrstne koncertni prireditve. REVZEM. lakup in prodajo blaga ter zastopstva prvih inoz. firm.1 »»mmiiin