„Gorioa* ihaja vsjiki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poproj. ürednistvo s<> nahaja v .NarodniiTigkarni*, ulica Votturini št. 9, kamor je iiasl.ivljati pisma. Nefrankirana piHma so nc sprojomajo, eiiako Be ne uvažujejo pißnia brez podpisa. Rokoptai dopisov se ne vračajo. GORICA TBLEFON it. 201. staue na leto 10 K, za po! let» b K, za četrt leta 250. llpravnifitvo be nahaja v „NaiOuiii Tisiiafni" uliea Vetturini St. 9. Lk »giant 4. se plačujc od čvetprostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoMameznt* ttevilke sianejo 8 vin. in se proda)ajo v raznih goriških trafikah. St. 26. V Gorici, v soboto dne 5. aprila 1913. Leto XIV. Občni zbor „Centralne posojilnice". V cetrtck zjutraj sc je vršil zclo u<>- bro obiskaui obcui zbor "Ceutrahie !'<»- soiiluicc», katereinu jc predsedova! p<>- sojilnieni predsednik u. pros. lierbuč. Uvodnina sc je predsednik spoiuinial velikili zaslug iinko.inega svctnika \<>- dopivca, ki je hil odbornik posojilnicj, odkar sc jc ustaiiovila. \' znak so/alja so vsi zborovalci ustali s sedežcv. I »alii1 se je sponiinial L. predsednik tudi za- slug :4. dr. /i:^un;i, ki je \estiio izpolnie- val dolzuosti odbornika. dokler ni \ ^k\l odloka Sv. Stolicc bil priiiiorau odMopi- ti. Občni zbor urn je za svojc uciiinoruo delovauje izreklo iskjrno zalivalo. l'Tedsednik je podal poslovno |-• >-- ročiln /a I. l()l_\ i/. kalercga izha.ia. da deiiarna kri/.a. ki je vladala \r 1. V)\2, üi vplivala na razvoj > Cciitraluc posojilni- cc<<. I/ poslovncga r-ot<>0i!a pov/.aiuemo sledečc kralke podatkc. ki ilusirujcn moc "Centralne posojilnice ¦: Pro me; 1. \l>\2 znasa K \(>(>n.4W.i>h. h r a n i I- n i li v I o g je hilo koiieein leta krou 2,252.i)\\'<*i), \ sell posojil sknpaj u:i Mieiiici) in na vkiiii/bo K J.M'J.^l.^.do, od tell ii a v k ii i i / b o k _;.!mi.>oo.M. I'm in el v t e k o Č e in r a Č u n u je /nasal K 5.7Jl .(>7(>.5_;, stauje pasi\ nili ukocili raciiuov k 71.\I(n.l\ akti\iiia Pit K 151.01 I.Ni. ttr z e rv n i / a k I :: A je koncciu leta 1 *>I_? /nasal K 17. NU^. Iv' a / |; o I o / ii i z a k I a d je /nasal K (>M5.U.\ posebni rc/ervni lond/a izgu- bo pii nieiiieab K .U()\.W, posebni r,:- zcrvni iond /a osigiiranje dividcnde K 5.0.\=i.2ll. I' o s o i i I ii i e n e s t a v b e so izka/.ovale vrcdnosl K _. Nato je v imeiiii nad/orstva poro- eal g. svetnik Samel, ki je povdarjal, da je nadzorstvo večkrat v leln pregledo- valo poslovauie vscstransko in na-'o isto razmi nebistvenili nialenkoMi no- polnonia v redu. Nadzorstvu je pri svojein delovanju stal na strani s svoio strokoviu: i/\-e/banostjo ^. lačnnski niviiatcli PirieNee, katereinu se je za to i/.rekki zahvaht lie le nadzorstvu, mar- vee \seli, ki jim je e\ rsto iispexanie in napreddvanie tey;a koristne^a /a\oda pri srcn. Obeni zbor je vzel na /nanie poro- čili načelstsa in iiail/.orstva ter potfdil sotflasno predlnzeni račuiiski sklcp za i. ]()\2. Pri tej iiriliki je tf. iiredsednik onienil z ozimin ua zaostanke dolžiiikov na ohrestili, da posoiiluiea strode) opo- minja dolžuike, da pa ima ž njinii potrp- Ijenjc do skrajnosti z oziroiu ua \ kula- joeo dcuanio krizo. vsled katere kinetic čutiio \e!iko poiiiaiijkanje denaria. Cisti dobicck, ki po odbitkn 2' < za stiivbo zuasa v K 14.018.82, sc po sklc- pu občiic^a zbora in po odbitku dixiden- de, dalje po odbitku MY", pripisa rezerv- ncnm fomlu, razdeli v dva dela. I'rvi J{rc v fond za kritjc eventueliiili zjjub pri menieali, druga i>olovica pa x raz- polo/Jjivi zaklad Divideuda za leto 1912 se je cloločila soRlasno na 6%. Nato prečita g. predsednik poro- čilo o reviziji, katero je izvršila »Za- dnizna zvcza« v IJubljani tekoni 1. 1912. PoroC'ilo vzainc obeni zbor so^lasno in brez ugovora na znanje, na kar zakljuei predsednik obeni zbor, zabvaljujoe so članoni za obilno ndeležbo. Skader — Evropa. ()d onili eaM)v, ko ^ta se bila sprla ino^oeni lev in borna iniska, se ni bilo \'ideti kai take:ssa ko! te dni. Iri. štin e\ ropske dizaxe so se postavile pi'Cvl Cino^oio in zalitcvajo izročite\ Skad- i a. ki jl pa v leni časn šc tiirški. Naj bi ^e raie \clc\lasti obruile na I určiio. ker ta je pra\zapra\' Se kistnka tc^a inesia. četudi lie vce dolvjo, kakor ka- /uo do^odki zadniili dni. Marsikaj ¦-') sieer zayiresili 'srospodje diplomatic v balkanski \ojski. a da bodo nazaduie za- '.•;i'ali še ta Miicšeii krik. te^'a pa veuda1' ni nikdo pricakoxal. I'.\ ropa proti Crni- :ikoiiMi ^c u^aiika. Kai liojejo do- keči prav/aprav vcle\'lasti? Pokoriti L'rnovi'oree? /ato bi ne bilo trel'a tolik'i boiiiili ladij. ker s km ^nio s-,: !e osuieši!'. Toliko lirupa za euo jajee! Sieer Nikita pr;i\ i dokai do>ledno. da on iiinia / \ e- Icviasuiii uikakeu'a opravka. ()n bojuie ^ rnrei.'o boi do koiica in to niko^'ar uic ue bri;4a. Ako sc pa kdo \ inesuic \' nic- .^ove zadeve. tedaj to ni \ eč iic\ tral- nost. kiikor je bila /ajaiučena. Na\>j- /adn.ie ima mo/ pra\'. k:aiti \ojska TurC'ijo se ui koiičana in ^t\a'"i y tcin oziru Se ui^-o določcue. Se\eda to -;o- ^podoui diploiuatciUi ni pra\ in /ato lo- liko lioli lajiuiiio na vspeli pomorske deiiKMistraeiie. ki pa kaže biti eisto ja- io\ a. \ /aeelkii se je uamrej reklo. da i^redo \ se velevlasli kakor e n mo/ pro- testirat pred Cnioiioro. a ^edaj je stvar že nckoliko drn^aC'iia. I'einek eele kW- nioiistraeije je tedaj ze uuieen, ker ia demonstraeiia ui ciiotna. In inalo čudno je tudi to de.istvo, da u'redo velevlasti delat red in mir \- Cruo^oro. med scboj so pa eisto \' uax'skrizjii. Najxccia morska moe, t. j. Angles- ka. je poslala le par liianjšib ladij. ker ¦vl' Pae ni nio^la druy,aee iz^ovoriti. l"'raueozi pa so lioteli eelo osrati douia. ker ue \ idijo pra\ nobeue i^otrebe. da bi vozili lad.ie na spreliod po .ladran- skein niorju. Tudi nasa uaj/.vestejša /a- \e/niea Nemeija se ni izkazala, aiupak je odposlala le eno saiuo hojno ladijo na ta zaniniiv »dciiionštraejon«. Riisi so sicer liili takoj \- >>priTicipu<« za deiuou- stracijo, a so seveda ostali lepo do.nn. I'ako ostane pied CruoR'oro le iiaše brodovje in od ostalib držav i/\zemsi Rusijo 1c poedine ladijc, katere pa uiso prišle uani pomajjat, kakor bi kdo mis- lil, ampak so bolj zaradi kontrole, da bi morda mi kaj brez njili ne storiii. V tein sliieaju tedaj skoro ne ino- remo Kovoriti o kaki kooperaeiji, ampak druge ladije so le paradno spreinstvn iiašili .Števiino je sieer naše brodovi? tako moeno, da bi pravzaprav samo za- dostovalo za tri Crne^ore. Kdo stoji fe- daj osamljcn v akciji, to je sedaj drugo vnrnSnnio Dnnp^ hi nptn^ki listi ki >;o

kili dipl()i:uuo\- in brez diploma- tic t i i! i na^vetov -e bo tudi končala. Po^odki so sli >voio trdno železno pot. diplomatic \k\ m> capliali /a niimi. Tako bo vletjji lcl!1 bojem tudi lo^icen. /cle- zeu /akliujek brez ozira na diplomate in iiiih bre/pnineiubue naerte. Kafoliški Slovene! in Hruati! (Ko'ieeJ .le pa še en razloL Letos obliajn katoliska Cerkev slu- vesni jabilej svoie /mage natl pogan- stvom tudi v iavneni /.ivljenju. 1.. .^12. je preinaiial cesar Konstantin \eliki za- stopnika po^aust\a, eesarja Maksenci- ja. Premaual Si'a je pred vrati vecne^.i niesta \- /naineiiju sv. kri/.a. 1.. M,\ pa je Konstantin javno proiilasil svobodo Cerkve. Ali ni prav. da se tudi katoliški na- rodi spominjajo te^a jubileia? Zakaj svoboda Cerkve s\oboda narodov! In zlasti \ naših dneb! \li ne vstaja wo- vo pojranstvo. ki izkusa spet zasu/.njiti Cerkev in narode ter jih izročiti samo- silju brezverskih držav? Tudi v nasi Avstriji se dannadaii bolj družijo silo teme, ki je njih nameu: iniieiti svobodo Cerkve. Zaliteve »loeitev Cerkve in dr- žave«, »svobodna solan, »eiviliii zakotv . »scžiganje inrlieevu imajo samo nameu nje zapovedi in prepovedi. Rias vere. Rlas bozjega cvangelija o pravicah tla- eeiiih in zatiranih. Zato iiiorauio danda- nes bolj kkor s plameneeo ljubeznijo Iju- biti svobodo Cerkve! Katoliški shod bodi slovcseti izraz te nase ljubezni in odloeiia izpoved naše volje, da hočcino katoliski Cerkvi priboriti in oliraniti ti- sto svobodo, ki je nje sveta pravica! — M:iv- iiihiifMiii k;itn1i5ki \<) Ijubezen m novo na\dušenje za sv. Cerkev. lo na\du^cnje naj se kaže tudi \ apostolstvu. v diilui za edinstvo Cerk\e. za razširjenie božje^a kralje- st\ a med narodi. To delo bo najlepsi ^poniin xelike^a Ictosnie^a jubileja! Naj bi združil katoliski sJiod '»es na> narod \- živi zavesti. da ie znamenje s\ . križa, \era naša. edino resnično po- roštvo pra\e hla^injc in da veljajo tudi liasemu narodu tiste besede. ki jib je zrl Konstantin planieneče na nebn pod ziiamenjem sv. kri/.a: \ icm znanietiiu boš zniagal! \ tütn /naniLMi'u \a» \ahimo na k a t o I i š K i s h o d, ki b<> 2 1.. 25.. 2U in 27. avgusta \ Ljubliani. Kaioliški Hrvati! Tudi vas vabimf) na katoliski shod \ Liubljano. tir\ati in Sloven J smo eminentno katoliski narod. Taki sino bili. taki hoCenio ostati. A prav ie. da to v sedaniih resnih dneh tu- di javno. slovesno in solidarno izpove- Hiit. Naj \e zapad. naj ve vzhod: Chri- stianus mihi nomeii. eatbolicus cogno- men! Kristjan; smo. katolieani smo! Slo- \ enei in Hr\ ati nismo zdru/.eni pod bab- sburškini žezlom le po naravnili vezeh krvi in iezika. tcitneč vsled milostivega z\ania bozie previdnosti tudi po edin- st\'u \-ere in Cerkve. Y dtibu tega edin- stva bmno zborovali ob slovesiiili dueh liublianskega katoliskega shoda. polni navdušenja za prevzvisene resniee na- se s\ ete vere in za naso milo hrvatskt»- sloN'ensko doiuo\'ino. Katoliski Slovenci in Hrvati! Izre- kla sc je tudi prelepa misel. naj bi se ob lotosTiiem katoliskem sbodu slovensko in hrvatsko liudstvo slovesno posvetilo Brezmadezni. In zares! Ali bi mogli lepše i/raziti svoie težnie in svoje že- lje? Nasa /clia je. da bi se mislienje na- se dobe ue zatopiio \' svetu, \r svetnem pob'epu in u/ivanju. Nasa z.elja je. da bi se nioglo ohraniti nase liudstvo neoma- deževano. eisto in verno \dano Cerkvi in i?o;4'ti. Nasa /clia je. da bi kršcanstvo \edno bolj /nia^xnalo nad inočnii teme in da bi zavladal \- narodib Kristus Zve- liear s\ eta. A kje je močnejša zavetniea teli nasili težeui in /eli kot je Brezma- de/na? I^reziuade/.na je ^veliko zname- nje na nebiiu nase dobe. ki s svoio cisto 1lp Pripravljalni odbor z;i Katoliski shod v I jiibljani. Vojna na ßalkanu. FLOTNA DhMONSTRAClJA OB CR- NOGORSKI OBALI. Velesile so torej že sklenile pomor- sko demonstraeijo z blokado Crnogor- skega obre/.ia. V ta nainen dolocene vojne ladije vclesil so že odpitiie. - Pred črnogorskim pristaniščeni se na- haja sedaj že deset voinih ladij. in sicer: dve angleski, dve italijanski, ena nem- ška in pei avstrijskih. Kako je prišlo do sedanjih težkoč. Minoli teden se je v londonski kon- ferenei velesil sotrlasno sklenila pomor- Zaradi potvarjania vina jc bil ob- obsojcn dr. Ivan Ikider na sn K «lobe ali .1 dni zapora. »Jaz hocem mnreti«, tako je upila siiioči v svojem stanovanju v ulici Bar- zcllini JS-lctiiii Frančiška Vojska onio- zena z Jakoboni Vojska, paznikom v bolnisnici usiniljeiiili bratov. Sostano- valci so prihiteli «ledat, kaj sc jc zgodilo. Kmalii nato jc prisel tudi zdravnik dr. Morpurtfo in našel ženo v čudnem stanu. Frančiška Vojska sc jc hotcla nanireč zastrupiti in izpila jc iz stcklcnicc neko tekouno, o katcri jc mislila, da jc kar- bolna kislina»V steklcnici pa in bila kar- bolna kisliiia, inarvcč ncka desinfekcij- >ka tekocina, katero rabijo v bolnišnici in katcro jc princsel men inoz domov. rraneiško so spravili v holiiišiiico, kjer so ii izprali želodec in sc dancs že do- bro pocuti, omcuiti moramo šc, da je bi- la jjrozno pijana. Porotno sodišče. V torek se je mo- ral /a;;o\arjati pred tukajšnjiin porot- iiim sodiseein Milia Martha, pristojen v St. h'crjan, a staiuijoč za Ražoncrji v (lorici. V noči od lctošnjega pustncKa torka na pcpclnico sta sc poslavljala od pusta on in njegov znanec in soscd Ant. Pcrtot. Bilo jc krasno, ko sta prišla iz kreiue domov. Pcrtot se je podal k po- C-itku, dočiin jc začel Marcga doma raz- saiati. Streljal jc skozi okno in lotil sc jc tudi zeiic. la jc zbežala k Fcrtotu tcr iCa jc prosila. naj grc tola/it njcney;a mo/.a. Pcrtot je uslišal njeno prošnjo, podal sc jc na stanovanjc k Maregu tcr .ga začcl tun: miriti. Marcga pa sc jc spravil tudi uad Pcrtota, zalitcval jc od nicna. naj nm takoj vrnc goldinar, ka- tercga "Hi jc isti večer posodi! tcr inu žutfal. da ga ustrcli, čc tega ne stori. Pcrtot 11 i uiogel ugoditi Maregovi za- litcvi. kcr ni imd noldinarja. Marega k ustrclil trikrat na Pcrtota. Pcrtot sc jc inrtcv zgrudil na tla. Vspcli sodnc prci- skavc jc bil ta. da jc državno pravdni- stvo tožilo Marcsio zaradi zločina uino- ra. Marcel sc je sklicaval na svojo po- pohio pijanost tcr tudi trdil, da ga jc hotel Pcrtot napasti in da je torej izvr- šil svojc dejanje v silobi ami. Zaslišanc price pa so vsc take trditvc ovrgle, vsled česar se je glasil pravorck poro- nikov: Marega ni sicer kriv uniora. pač pa ubojstva, na kar ga jc sodni dvor obsodil na trilctno težko ječo. V sredo pa jc sedel na porotni kloni Siletni Valentin Jazbcc iz Sv. Tilha pri Komnu. Ta stara pokora nakuliala jih je v svojem življenju vse polno in vsako- vrstnih. Kazuovi'.n je bil Jazbec že v Kopru, v Trstu, v Ljubljani, v Ajdov- ščini, v Komnu, in sicer zaradi goljufij. tatvin, razžaljcnja Veličanstva, zaradi potepuštva in tudi zaradi tega, ker sc jc izdaial na drugo hue. V sredo ga je to- žilo državno pravdnistvo zopet zaradi goljufij in zaradi tat vine. Nabrisal jc namreč lvana Doplikar, posestnika, kr- cmarja in mesarja v Doruberguza KMK) K, katere je izvabil od njega, ker inu ie obljubil, da bode zanj kupoval klavno živino. Pod pretvezo, da bode nesel dc- nar visoke obresti, izvabil je Fraucctu Mozetiču v Biljah 800 K. pod enako pretvezo dobil je od Josipa Vovka iz Bilj 300 K, na kar je izginil. V Trstu pa jc zmaknil vinskeinu trgovcu Matevžu Savronu iz Topolovca, katcrega je iz- vabil, da sta šla v ncko Ijudsko prcno- čišče skupaj spat, 1400 K. Stari grešnik, ki je pred preiskovalnim sodnikom, ko je bil večkrat zaslišan, vsakikrat dru- gače govoril, je hotel v sredo, kakor ie on rekel, vsc po pravici povedati; in zato je na dolgo in široko pripovedoval, da je od gorcinieiiovanili res dobil dc- nar, pa tic toliko, kolikor oni pravijo, marvee manj, in sicer da pojde ž njim v Videm ter dobi tain od nekega gospoda za ta pravi denar veliko vee ponareje- nega denara, katerega bi jim potern pri- ncsel. Dostavil pa jc, da ni bil nikdar pri kakem takein gospodu in da ni tudi nik- dar niislil kaj takega storiti, ainpak da je na ta način lc hotel priti do denara. s katerini bi si pri svoji kupčiji poinagul, katerega pa ue bi bilo treba vrniti, ka- dar bi oni lioteli, ainpak lc tcdaj, kadar bi on hotel; kajti vsi štirje bi sc bali to- žiti ga, kcr bi morali biti kaznovani tu- di oni, kcr so mu v označcni namen dali dcuar. A porotniki niso hotcli verjeti ti Jazbcčcvi »pravični in resnični« »šlo- riji«, marveč vcrjcli so opcharjenim pri- čani in na podlagi njih pravoreka je pri- sodil sodni dvor .lazbeui tri leta težke jcčc, poostrenc z cniin postoni vsaki mesec. Jazbcc jc bil arctiran v Solkanu due Jr>. januvaija 1.1. Dan poprcj jc na sol- kanskein poštncm uradu vložil v postuo hranilnico 1400 K. I »rugili 400 K je hnel sliranienili pri neki Mariji Kanclcr \ Solkanu. Osleparjen in ukraden denar znaša 3500 K. Opcliarjeni si pa zamore- jo razdcliti le 180» K. V četrtek sc jc vršila porotna ob- ravnava proti 2(>letneniu Avgustu Ba- tan iz Konnina zaradi posilstva. Batan je bil oproščeii. Včeraj sc je imcla vršiti zadnja po- rotna obravnava v teni porotnem za- scdanju in sicer proti voditclju goriških socijalistovAlfredu Callini, katcrega to- ži mazziniaiisko društvo »Camera Oi Lavoro" zaradi razžalienja časti potoni tiska. Razprava sc ni inogia vršiti, ker jc bilo izžrcbanili šcst slovcnskih porot- nikov, ki nc razimicjo italiiauskega je- zika. Spoiuin na skladatelja Josipa Ko- ciančiča. V «Slovencii« čitaino: 10. .t ni. bo 35 let, kar je mm! izredno nadarjem skladatclj Josip Kocjančič. Bil je rodom iz Kanala pri (inrici. Kocjaneie jc bil '/.- borcn pevovodja. ki jc, rekel bi, suge- stivno vplival na svojc pevee, da so peli zarcs krasno. Kot uotarski koucipijent v Kanalu jc imcl kvartet, ki mu ga takr.it ni bilo para na Slovenskcni. Sodni ad- jimkt Wallenhoft (I. ten.), nadučitelj Mi- ha Zcga (11. ten.). Josip Kocjančič (I. bas), trgovec Honig (II. bas). Olasbenik dr. (iojmir Krck je naprosil g. Janka U- bana, Kociančiccvcga ožjega rojaka, da jc napisal nckaj črtic o Kocjančiču, ki izidejo v ..Novib Akordih«. Najboljša Kocjančičeva skladba jc .OblačekK (be- sede Stritarjeve), o katcri ic j)csiiik sain pisal, da jc »dull pesnii uiiietnik čudovi- to pogodil«. Rcsuica je pa tudi, kar jc isti Stritar pisal o Kocjančiču: »Siro- niaštvo jc zatrlo, zadušilo mlado moč, ki je toliko lepega obctala svoji domo- vini'.'t Kocjaneie je bil krasen mlado- nie, visokostascn, slok, dolgih las, ki so se mu \- obilili kodrili vsipali po tilniku. Ker je imcl vsa svojstva, ki cloveka dclajo v družbi prikupnega. ui enda. da jc povsod imponiral. Dasi je v svoji mla- dostni lahkomisclnosti storil inarsikaj, čcsar ue odobravamo, jc vendar mnn ves vdan \- božjo voljo. Sv. zakramentc za umirajoče mu ic podelil nj.egov prija- telj in sosolec vie. g. Ivan Kodre. scdanji župnik pri Sv. Križu, takrat podniznik (kaplan) v Kanalu. Kocjančiča je pobra- la ncizprosua niorilka človcštva j c- tika! Vozni red, veljaven od 1. maja 1.1. izda prvc dni prihodnjega meseca znani nianiifakturaiit g. Teod. H r i b a r v (lo- rici. Vozni red bo priložen »Gorici« kot brezplačna priloga. Vozni red bo še ob- sežnejši od zadnjega. Velik požar v pdpirnici. \ cctrtek jc izbrulinil v papirnici družbc Leykam- Josefstlial v (lratwcinu na ^tajerskem ružar, ki je napravil za 700.000 kron skodc. Tatvina v vojaškem arzenalii na Dunaju. Kakor poroeajo duuajski listi, je uprava vojaškega arzeuala žc vee easa o|)azovala, da izgiucvajo prav vclike količine bakra, medi in drugih dragil kovin. Dolgo so zaslcdovali zlocince, ; šele pred kratkim se je posrečilo iil zajeti. S pomočjo policije so tc dn vlovili ravno pri »dcliiu vec civilnih de- la veev in celo vrsto podčastnikov, ki so kot straže imeli ključc do livarnc. P( noči so nosili cclc ccntc bakra v nck( klct in čcz dan so spravljali nkradeuo blago k uekeiuu trgovcu z zeleznino. Seveda so tudi tega trgovca zaprli. \ kolikor se je do scdaj dognalo, znas-. škoda Cez 12.000 K, a bržkone bo še večja. Delavce in podčastnike so spra- viii takoj na varno. Začasno odpuščanje na dopust pre- kinjeno. Uradni listi poroeajo: Kcr ob- stajajo zelo slabc razmcre glede na sta- iijc vojaških čct, se moštvu lctnika 1910 prcdčasno ne bo dovoljeval dopust in se tisti vojaki Ictnika 1910, ki so na do- »iistii, vpokličejo zopet pod orozje. Centralna komisija za obrtno šol- >tvo jc imcla tc dni na Dunaju svojo 51. sejo. Poleg raznili strokovnih poročil sc jc obravnavalo posebno vprašanje o vzgoji novih učnih moči za obrtne sole. Drobtinice. Truplo kneza Windisehgrätz, av- strijskega poslanika v Rimu, ki se jc u- smrtil, so položili k vcčnemu počitku v četrtek v Pragi. Obsojena sufragetka. Oospa Pan- (luirst, ki je izvršila bombni atcntat na hišo Llo>d (icorga v Londonu je bila v cctrtek obsojena na tri lcta ječe. Gospodarsko. Zadružni k( ngres v Ljubljani. \ sredo popoludne sc je vršil v Ljubljani v dvorani »Ljudskega doma« prvi za- družni kongres. katerega se je udeležilo veliko štcvilo hrvaških in slovenskih zadrugaricv. Shodu je predsedoval dr. Laginja. Prvi rcferat ie podal dr. Krek o vr- linah in napakah vladnega načrta o no- \cni zadruzneiu zakonu. Koncem refe- rata se jc sprcjcla sledeča resoluciia: xKongres želi. naj bi Zadružna zve- za v stiku s splošno zvezo vse potreb- no ukrcnila, da se uveljavijo v novein zadružnem zakonu načela, podana v po- rocilu.'( Drugo poročilo jc podal nadrevi- zor g. VI. Pušenjak »o načinu vračeva- nja posojil«. Pri tej točki se je razvila jako živahna in dolgotrajna debata. Koucein debate so se sklcnile sledeee rcsoluciie: 1. \se Raiifeisenovke naj skrbe za to. da bodo njih sredstva likvidna. 2. Xsc doscdanje izkusnje nas učc. da je ueobhodno potrebno nacelo denar- ne centralizacijc stroso izvajati. X Oospodarska povzdiga kmečke- ga stanu, napredek in nadalini razvoj Ruitfcnscnovk ter dobrobit posamezmh posojilojemalccv zahtcvajo, da se vpelje redno letno vracevanjc posoiil. Tretji referat o »Zadružni osrednji blagajni« jc podal državni poslanec dr. Laginja. (llcde tega vprašanja se je vspre- jela resolucija, s katero se pozivlje vla- da. naj se cimprej ustanovi namerava- na osrednja zadružna blagajna. Ako bi se to nc moglo izvršiti za vse v držav- neni zboru zastopane kraljevine in de- želc, naj se pa ustanovi tak centralni kreditni zadružni zavod vsaj za južne dežele, in sieer s čim izdatnejšo dotacijo od strani države. V četrtek je kongres tudi zloroval. Kot prvi jc poročal nadsvetnik zader- ^kcJ>ia nadsodišča Miho Obuljen o tern! «Zadružništvo in skrb za javni biagor«. Stavil jc resolucijo: Zadruzni kongres v Ljubljani daje kongrcsnemu predscdniku nalogo, da dogovorno z vsenii gospodarskimi, za- družnimi, kulturnimi in podobnimi or- ganizacijami in korporacijami Hrvatov, Slovcnccv in Srbov oživotvori skupno zvezo, kot socialno rnatico južnih Slo- \ anov, kjcr bo središče za organizirano delo za napredek narodnega blagosta- nja in domačcga duha, s scdežem na obalah Jadranskega morja in v smislu referenta na kongresu. Ing. \. Rcmec, ravnatelj Zavoda za pospeševanje obrti. ie prcdaval o »Obrt- ncm kmctijskem zadružništvu«. Prcdlagal jc tudi vec tozadevnih re- solucij. Kot zadnji govornik se je bavil go- spod I. .lovan. ravnatelj »Oospodarske zvczc" s komcrcialnim vprašanjem na- ših gospodarskih organizacij in stavil primcrne rcsolucije, po katerih naj se uredi komercialna stran zadružne orga- nizacije. Jadranska banka v Trstu je imela 30. marca svoj obeni zbor. Denarnega prometa je imela v minulem letu 1.457.379.SS2.5S K. Cistega dobička 680.346.22 K. Dividenda se je določila na 6r4''. Jadranska banka ima svoje podružnice v Dubrovniku. Kotoru, Ljub- ljani, Metkoviai. Opatiji. ^ibeniku, Splietu in Zadru. Naznanja se da se toči pivo mestne plzenske pivo- varne ..Pilsner Urquell" v Gorici v sle- dečih javnih lokalih : Hotel -Pri pošti", Hotel „Tri krone", kavarna „AI Cörso". Nadalje se to pivo vsaki dan sveže lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. PEČENKO Corso Verdi St. 26, kjer ima tudi veliko zalcgo vsakovrstnih vin. — Gene nizke. JADRANSKA BANKA • 4 ObČni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 30. marca . 1., je sklenil izplačati za 1. 1912 Ä1 0 M dividendo. Vsled tega se bode izplačeval kupon Št. 7 počenši od 1. aprila t. 1. pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Met- koviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru s K 25. Trst, dne 31. marca 1913. Upmvni svet. Trgovsko- obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neoinejenim jamstvoia v likvidaciji vabi svoje p. n. gg. člane na izredni občni zbor, ki se bo vrsil v nedeljo, IZ. aprilo t. 1. ob 10. uri predp. v zadruginih prostorih. Dnevni red: 1. Odobritev poravnave s poroki Mizarske zadruge. 2. Odobritev doplačilnega računa v smislu § 38. pravil. 8. Slučajnosti. V G o r j c i, dne 3. aprila 1913. LlkvldaclJskl odbor. ska demonstracija, ker je Crnagora na- sproti demarsi velesil zopet pričela bomhardiruti Skader. "fa skiep se jc na - znanii ciotienim vladatn, ki naj bi odre- dile potrebnu za izvršitcv demonstra- cije. Rusija je privolila v demoustracijo, ker je mislila, da bo Črnagora odnehalu in da ne bo demonstracija potrebna. Ko so pa Crnogorci z nova pričeli bom- bardirati Skader, je Rusija prieela delati težkoče. \ sled tega so se minoli ponde- ljek /opet zbrali poslaniki, a brez vspe- ha. Konferenca se je «dgodila na sredn; pa tudi v sredo se ni mogla vršiti. Ru- sija sedaj ni botela privoliti v demon- strucijo. rrancoska je tudi izjavila, da ie prapravljena dati na razpolago svojc vojne ladije le. ako privoli v demonstra- ciio Rusija inakoseje udeležite Italiia in Angleska. Hue 2. t. in. ponoči pa je pri- se! v London poluradiii komunike, da ie Rusiia privolila v demonstracijo in takn se je flotna demonstracija in iiic dru- gega tudi sklenila. Na podlagi tega sklepa se ima blokirati le črnogorsko obrc/.je in v najskrajneisem slučaju sc imajo zasesti nekatere toeke ob erno- gorski obali. Albansko obrežje inora biti nenadlegovano. Tripelententa pa je tudi zahtevala. naj se postopa s skraino potrpežljivostjo. Za vsako nadaljnje po- stopanje bo treba torcj novih posveto- vanj in novih sklepov velesil. Nove tež- koee pa nastanejo gotovo, ako pade medtem, ko se izvršiiie flotna demon- stracija. Skader. Srbi se izkrcaii pri Sv. Ivanu Medn- vanskem. Potuiki iz Bara v Kotor dospelega parnika »Albania« pripovedujejo, da so nied vožnjo zagledali dvajset grških parnikov, katere je spremijala ena voj- na ladija in dve torpedovki. Oovori se. da se je iz teh ladij izkrcala v Solunu ukrcana srbska ekspedicija za Albanijo. obstoječa iz 12.000 mož, 800 konjev. 600 volov ter velike množine živeža in municije. Nevarnost sedanjega položaja. Resnost sedanjega mednarodnega polo- žaja je evidentna, ako se pomisli, da so se pridružile evropske velesile flotni demonstraciji le z obotavljanjem in bi rekli iz kurtoazije do Avstrije. Velesüe so spoznale, da ie Avstrija z umešavn- njem v vojne operacije Crnegore prelo- mila nevtralnost in da bi ji prištedile blamažo, da bi ostala osamljena (kot velesila), udeleže se flotne demonstra- cije, toda le v oni meri. ki jo zahtevajo pogoji, stavljeni od londonske poslani- ške konference: Blokada edino-le črno- gorske obale in eventuelno zasedba ka- „. ke točke edino le ob črnogorskem obre- žju. To bi seveda prav nič ne oviralo črnogorske vojne operacije pri Skad/u, katerega padec se pričakuje dan na dan. Vprašajmo se pa, kaj bo doprinesla ta- ka flotna demonstracija, katere obseg je striktno označen od velesil? Nie in zo- pet nič. Zato se nam usiljuje neh^te lni- sei, da so nameni Avstrije drugačni in njeni cilji večji, nego ena pasivna flotna demonstracija brez najmanjšega vspeha ali upanja na vspeh. Crnagora ne » feklaniujeta gospodični Cek in Brcsea. Ceue sedc/ev: 1. l\'. \rsta1 2.50 K; V. Vlll: 2 K; IX. Xll. 1.50 K. edeži na galeriji: 1.20 K. Stojišča: 1 K. Predprodaja vstopuic v trgovini gosp. Pallicha. Na dau koueerta se odpre Ma- gajua ob 4h popoldne. Besedila pesmi po 20 h. Ker je eisti dohodek uamenien IHvJpornemu skladu za gojenke zavoda, se preplačila hvaležuo sprejeiuajo in se potrdijo v goriških easopisih. — Odbor. Qospüdinjski tečaj na sioveuskeni oddelku dezeine kinetijske sole se pri- ene prihodnjo sredo. (iojeuk za sprejein se je oglasilo 36. Sprejetih je 2(). Deželua vojaška bulnišnica v Gorici se odda vojaskini oblastim due 19. t. tu. Izpit za zidarskega mojstra so na- pravili pri c. kr. dezelni vladi v Ljublja- ni sledeči gg.: Ivan Štepančič iz Rene, Anton Valič iz Skrilj, Vinko Štrukelj iz Ozeljaua in .losip Jurca iz Volcjega grada. »Trgovsko in obrtno društvo« v Gorici si je izvolilo sledeci odbor: pred- sedtiik .1. Kopač, podpredsednik .losip Kerševani, tajnik M. Douieuis, blagajnik .los. Ivaučič, gospodar Ivan Kravos, tajuikov nainest. Anton Černigoj. blag, naiiiestnik Rudolf Drufovka, nainestni- ka (iašpar Hvalie. Radi» Lenard, pre- glednika racunov I. Dovgan in 1. Kodri:. Odprti lekarni. Od 6. do 13. t. m. hodete imeli ponočno službo lekarni: C r i s t o f o 1 e 11 i - 0 I i u b i c h. Sankcijoniran zakon. Cesai1 je san- kciioniral dezelni zakon o obcinskih po- sredovainih tiradih. Kmetijska podružnica za vnovee- vanje živine v Gorici. lJeželni odbor po- knežene grofoviiie (loriške in üradiske sodelujoč s centralo za vnovčevanje ži- vinc na Dunaju je ustanovil kmctijsko podruzuico za vnovečevanje živine. — Namen te podružnice je olajšati speča- viinje živine za rejo in klavne živine kmetijskih zudrug in društev, kakor tu- di posameznih kmetovalcev in poma- gati tistim, ki žele neposredno pri živi- norejcih kupiti potrebne živali. Kmetijska podružnica za vnovče- vanje zivine je neodvisna organizaeija domačih kmetovalcev. Ona more po- polnoina izpolnovati svojo nalogo samo tedaj, če ji vsi kmetovalci redno zgla- šajo, kadar imajo potrebo kaj živine kupiti ali prodati. V vseh večjih srcdiščih zadružnega ozemlja ima podružnica svoje zaupnike, ki morajo sprejemati zglasila za nakup ali prodajo zivine in jih pos'ljati podruz- uici v namen, da se potem dogovorno ž njo začne pogajanje neposredno z do- tičnimi kupei in prodajalci. Pozivljajo se vsi kmetovalci, naj se vedno poslužujejo podružnice, ki se je ustanovila samo v njih kor ist; to bode ojačilo njeno prizadevanje in izboljšalo kupčijo z živino. Zglasila nabav in prodaj naj obse- gajo: Ime in naslov zglasilca; koliko glav živine je na prodaj ali se namerava kupiti; pasmo in starost živine; rok prodaje ali nakiipa in ceno. Pet dezerterjev na en dan. V pon- deljek so ujeli v sosednjem kraljestvu pet avstrijskih vojaških beguncev. Dva sta ušla iz Kobarida, eden iz Tolmina in dva iz Ooriee od 47. polka. Nemska sola v Gradišču ob Soči. Nemci nameravajo ustauoviti svoio ncmško šolo v Oradišču ob Soči. — Furlanijo so dosedaj Nemci pustili na mini. Kakor se pa iz tega vidi, njih zeljice segajo sedaj tudi v Furlanijo. V Koprivi v Furlaniji so čč. ss. ur- šulinke ustanovilc v četrtck sirotišee za Racunski sklep ..Centraine posojilnice" v Gorici za 12. upravno leto 1912. Denarr\l promet v letu 19»2 S P R E J E M K 1 Kron vin. 1 Z D A T K 1 Kron vin. 1 Račun blagajne: gotovina 1. januarja 1912 .... 4~85 75 Ivačun glavnih deležev.......... 2490 glavnih deležev......... °600 ¦— %< opraviluih dele/.ev......... 32 — opravilnih delezev......... 154 — ^ liranilnili vine: .... ..... 1067113 78 pristopnin.......... 77 ^ obresti hraniinih vlog......... 9215 58 .. hranilnih vlog.......... 914902 43 „ posojil na menice......... 73695 29 posojil na menice......... 105257 28 ti obresti na menice......... 52 70 obresti posojil na menice....... 29223 96 ^ posoiil na vknii/.bo ... ..... 264313 03 posoiil na vknjižbo......... 18M42 68 ^ obresti na vknjižbo......... 629 09 obresti na vknji/.bo......... ^l^J^ 1^ <• tožbenih stroškov......... 5107 17 zamudnih obresti.......... Ö6A4 62 -Kroj. zadr.«..... KJ412 4(l •• razpolo/.nega /.aklada........ 4810 80 hipotekarnih izposojil......... 13440 <( dividende.......... 3781 82 posoiil na mesecna odplacila...... 25803 84 t< zemljišč.......... 743 30 obresti na mesečna odplacila...... 4446 28 t< posoiil na mesecna odplacila...... 3800 stavbene uprave......... 10004 70 4< stavbene uprave........ 4°57 64 stavbe.......... 22616 15 blayiajne: tfotovina M. decembra 1012 . . . . 37388 40 * 4348944 n3 4348944 03 Račun bllance 1912 i ...... j _ I M 0 V 1 N E Kron vin. D 0 L (5 0 V 1 N E Kron vin. Racun eiektov.......... 1~S4 — Racnn liranilnili \lou': stanie.....2,160.575.77 ,, inventaria......... 1934 50 „ kapitalizovanc obresti . . . 92.107.32 2252683 09 prem. inver -Central« . ¦....... 393 27 tekoci- stanje . 684.590.51 posojil na -lice........ 455542 68 " pripisanc obresti ' . . 28.574.67 713165 IS .. posojil na oižbe......... 218083b 84 ^laviiih deležev.....T" . ".' . . 54200 ~ .. posojil na mes. odplac......,• ¦. • ^93° 14 „ opravilnih deležev......... 3806 ¦-,. tekoci: Manie ......14oL&U ^1O11 rn .. reservnega ionda......... '47483 f .. pnpisane obresti....._ _. _ j-.94b.43 ioi911 60 ^ posenneßa rcserv. forida za izg. pri men. . . . 3368 39 obresti posoiil na men. zaost....... 147/8 21 ^ poseb. reserv. ionda za osig. divid..... 5935 20 obresti posoiil na vkni. zaost....... 5d280 25 ^ obresti posoiil na menice: predpl...... 2278 4o obresti posoiil na mes. odpl. zaost..... ^26 95 ^ obresti posoj. na vknj. predpl....... 11863 ]p knjig in tiskovin .......... 1579 Oö „ obresti posoi. na mes. odpl. predpl..... 8/0 .. stavb.......... 20o311 ^6 ^ razpoložnega zaklada......... AH)5 }•" stavbene uprave: zaost. najem...... 116 74 ^ dividende: nedvigiijenega dividenda .... 903 -I tožbenih stroskov......... 3246 . 40 ^ st'avbene uprave: predpl. najemnina .... 858 -^^ zemljišča......... 7S 3o « hipotečnih izposoiil......... 1344° ~ uravnavnih stroskov: predpl. pridob. davek . . 1^07 13 ^ zgube in dobička: dobiček....... 14018 -'' blagaine: gotovina 31. decembra 1912 .... 37388 40 3126016 63 3126016 l>3 1 . i 1 Račun zgube ir\ doblčka Z (SU B A Kron vin. D 0 B 1 Č E K Kron j vin. 1 i ! Racun inventaria: r>''> odpis.....101.84 ! Racun obresti nakupljenih deležev »Kroj. zadr.« . . . 265 78 premičnega invent. »Central« 10^c odpis 43.70 145 54 „ upravnega prispevka........ 2495 70 ., kniiK in tiskovin: 20% odpis . ". • • • • 394 76 » pristopnin ......... 71 \ -„ obresti hranilnih vlo«: kapitaliz. . . 92.107.32 ,. zamudnih obresti......... ö