CELJSKI TEDNIK
OLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   CELJSKEGA  OKRAJA
^ IVISVEČANEM PRIČAKOVANJU
Od razpisa volitev sem
je bilo poslopje Ljudske
skupščine Slovenije brez
svojih od ljudstva izvo-
ljenih obiskovalcev. Ko
pa so v petek izvolili zad-
nje poslance v zbor pro-
izvajalcev kmetijske sku-
pine, je naša republika
dobila novo predstavniško
telo.
10. aprila pa se bodo
novoizvcoljeni poslanci
zbrali k prvomu zaseda-
nju, na katerem bodo ve-
rificirali mandate, iz-
volili funkcionarje obeh
zborov, po končani seji
pa bodo sedli k skupne-
mu zasedanju, kjer bodo
izvolili funkcionarje
Ljudske skupščine LRS
in člane Izvršnega sveta,
skupne odbore ter komi-
sije, končno pa tudi stal-
ne odbore v obeh zborih
in 10 poslancev-delegatov
za Zvezni zbor Ljudske
skupščine FLRJ.
JASNE NALOGE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
PRI NADAUNJEM RAZVIJANJU DRUŽBENIH PROBLEMOV
v soboto se je v Ljubljani začel republiški občni zbor Zveze sindi-
katov Slovenije, ki je nadaljeval delo tudi v nedeljo. Poleg delegatov se
je letnega obračuna udeležilo tudi precej gostov, med njimi sekretar
CKZKS, tov. MIHA MARINKO, član ZIS, tov. FRANC LESKOSEK-
LUKA in podpredsednik Centralnega odbora ZSJ, tov. RUDOLF CAR.
V soboto dopoldne so na občnem zboru poslušali referate, popoldne pa
so se razdelili v tri skupine in v teh komisijah obravnavali posamezna
vprašanja, v nedeljo pa so razpravljali in sklepali o poročilih in izvolili
nov republiški sindikalni svet, na čelo katerega je bil ponovno izvoljen
tov. STANE KAVCIC.
Referat tov. Staneta Kavčiča obrav-
nava družbeno vlogo in naloge sindi-
katov pri nadaljnjem razvijanju druž-
benega in delavskega samoupravljanja.
V začetku je obrazložil štiri poglavitna
družbenopolitična dejstva, ki odrejajo
vlogo in naloge sindikatov, kot načela
borbe za pravilno oceno in razumevanje
vloge in nalog sindikatov v naši se-
danji družbeni stvarnosti. Omenil je
materialno preobrazbo, oziroma mate-
rialno graditev novega družbenega si-
stema, dalje graditev in razvoj sociali-
stičnih odnosov, boj proti raznim druž-
benim nasprotjem in protislovjem in
končno boj za kulturno ijMjbrazbo de-
lovnih ljudi. Seveda je ta dejstva širše
obravnaval, poiskal njih vzroke in na-
kazal oblike, kako na teh področjih
uspešneje zaorati v ledino.
Potem je tov. Kavčič govoril o vlogi
sindikalne organizacije v našidružbi.
Dejal je, da marajo biti sindikati bor-
bena in množična delavska politična
organizacija, katerih rnetode dela mo-
rajo biti politične, ki jih mora bodriti
posluh za dogajanja in katerih vpliv
se mora čutiti na vseh področjih poli-
tičnega, gospodarskega in kulturnega
življenja.
Nadalje je tov. Kavčič poudaril, da
m.orajo biti sindikalne organizacije
predvesm borbene vrste delavskega
razreda in da zgolj vzgoja, propagand-
ne naloge in podobno niso njih prven-
stvena skrb. Da pa bi te naloge v tem
smislu lahko v bodoče bolje opravljali, i
je potrebno najprej v lastnih vi'stah iz-
koreniniti zmotna mišljenja, da so sin-
dikati spričo delavskega in družbenega
upravljanja postavljeni na stranski tir.
Odločno je treba obrniti v pravo smer
tudi tiste organizacije, ki obračajo svo-
je lice od problemov družbenega in ko-
munalnega upravljanja. S komuno in
v komuni se je moč boriti za širše in
enotne interese, vsaka druga prizade-
vanja pa se izrodijo v cehovske inte-
rese ali pa v pridiganje o višjih inte-
resih družbe.
V svojem referatu jc tov. Kavčič
ostro napadel »sindikalizem«, kot iz-
razito obliko birokratizma v sindikal-
nih organizacijah. Sindikalizem se skri-
va za bučnimi himnami, je dejal, si s
frazami gradi kuliso, za katero žalostno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Deset let napredka v zdravstvu
7. APRIL — SVETOVNI DAN ZDRAVSTVA
V teh dneh se spominjamo desetletnice dela Svetovne zdravstvene
organizacije, ki je bila ustanovljena 7. aprila 1948 kot poseben organ
Organizacije združenih narodov. Od takrat praznujemo ta dan po vsem
svetu kot svetovni dan zdravstva. Letos ga proslavljamo pod geslom
»Deset let napredka v zdravstvu.«
Ob desetletnici obstoja lahko ta organizacija, v kateri je vključenih
81 držav, s ponosom gleda na opravljeno delo. Dosegla je, da se je iz-
boljšalo zdravstveno stanje prebivalstva v skoraj vseh deželah sveta.
Tudi v najbolj zaostalih državah se stanje popravlja in približuje drugim
visoko razvitim. Najvidnejši uspehi zdravstvene službe so znatno po-
daljšanje življenjske dobe, manjša umrljivost, zlasti dojenčkov, močno
zmanšanje števila nalezljivih in ostalih obolenj.
Tudi Jugoslavija je članica Svetovne zdravstvene organizacije in
je ves čas od njene ustanovitve sodelovala pri njenem delu ter prejela
od nje precej koristnih pobud in pomoči. Naši zdravniki hodijo s pod-
poro te organizacije na specializiranjev inozemstvo, tuji pa k nam.
Razvoj zdravstvene službe in dvig ljudskega zdravja je po osvo-
boditvi dosegel pri nas velik vzpon. S podporo ljudstva, ki je vložilo
v zdravstveno službo visoka sredstva, in z vztrajnim delom vseh zdrav-
stvenih delavcev se je zdravstveno stanje pri nas popravilo tako, da smo
se že močno približali najbolj razvitim državam.
Tudi celjski okraj je doživel v zdravstvu lep razvoj. Na vsem
področju imamo vrsto zdravstvenih ustanov: moderno bolnišnico v Celju,
2 bolnišnici za tuberkulozo, 7 zdravstvenih domov, 28 zdravstvenih po-
staj, 6 obratnih ambulant, polikliniko, 62 ustanov za zaščito matere
in otroka, 5 protituberkuloznih dispanzerjev, 27 zobnih ambulant in 10
lekarn. Poleg teh so še tri zdravilišča in ostale preventwne zdravstvene
ustanove. V teh ustanovah dela 120 zdravnikov, 24 farmacevtov, 155
srednjega medicinskega kadra, 56 babic in večje število nižjih zdrav-
stvenih delavcev in pomožnega osebja.
Delo, ki ga vsako leto opravijo te ustanove, je veliko in bi ni-
števanje opravljenih storitev, uspehov in problematike daleč preseglo
okvir tega članka. Vsa prizadevanja same zdravstvene službe pa ne bi
dosegla svojega cilja brez podpore ljudske oblasti, sodelovanja množičnih
organizacij in prosvetne službe.
Zdravstvo in zdravstveno stanje prebivalstva v celjskem okraju
je v letih po osvoboditvi toliko napredovalo, da je sedaj med prvimi v
Sloveniji. Nalog pa je še kljub temu veliko. Preveč je še raznih obolenj,
prepogoste so nesreče pri delu, tuberkuloza pada prepočasi, tudi zdrav-
stveno stanje in razvoj šolske mladine ni povsod zadovoljivo.
Svet za zdravstvo pri Okrajnem ljudskem odboru, občinski sveti
za zdravstvo in organi družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah
imajo še veliko nalog pri vodenju zdravstvene politike.
Te misli naj nas ob proslavi dneva svetovnega zdravstva spom-
nijo na važno in odgovorno delo zdravstvene službe, na njene uspehe in
probleme. Vzbude pa naj tudi čim širšemu krogu naših delovnih ljudi
zanimanje za zdravstvena vprašanja. Vse je končno odvisno od zdravja:
napredek, uspeh pri delu in osebna sreča.
Tostran Krke
Na velikem mitingu v Novem mestu, ki je bil 1. aprila ob otvoritvi glavnih del
na avtomobilski cesti »Bratstva-enotnotnosti«, je glavni štab mladinskih delov-
nih bripad razglasil za udarne vse brigade, ki so se udeležile pripravljalnih del;
brigado »Dušana Finžgarja« iz Celja pa za najboljšo! (Več na str. 3).
Pred razprafo o osnutku družbenega načrta celjske občine
Letos še večji poudareli družiienemu standardu
Sveti pri občinskem ljudskem odboru
v Celju so dalj časa razpravljali o osnut-
ku občinskega družbenega načrta za
letošnje leto. Plod teh razprav je izde-
lan predlog družbenega načrta, o kate-
rem so pred dnevi razpravljali sekre-
tarji organizacij ZK in predsedniki or-
ganizacij SZDL celjske občine.
Iz besed podpredsednika celjske ob-
čine tov. Rupreta, ki je na sestanku tol-
mačil vsebino osnutka, povzemamo, da
bo letošnji družbeni načrt še bolj kot
lansko leto zastopal težnje za povečanje
družbenega standarda, kar bo eno od
glavnih nalog gospodarske politike ob-
čine. Razpoložljiva sredstva občine bo-
do potemtakem usmerjena v tiste de-
javnosti, ki neposredno vplivajo na pro-
izvodnjo, prodiiktivnost dela in splošne
življenjske razmere delovnih ljudi. Z
drugimi besedami daje osnutek druž-
benega načrta poudarek obrti, trgovini,
gostinstvu, stanovanjski in komunalni
izgradnji,, šolstvu, zdravstveni preven-
tivi itd.
Za stanovanjsko in komunalno gradi-
tev je namenjeno letos iz sredstev ob-
čine 578 milijonov, lani je bilo v ta na-
men namenjeno 462 milijonov. Tako ta
sredstva v dveh letih znašajo 1 milijar-
do 40 milijonov din, kar je že lepa šte-
vilka.
Stanovanjska in komunalna graditev
se bo letos povečala za 24 % v primer-
javi z lanskih letom. Od vsote 578 mili-
jonov je namenjeno 493 milijonov za
gradnjo stanovanj, 41,5 milijonov za ko-
munalne objekte, za potrebe prosvete
in kulture 25,5 milijonov in za počit-
niški dom otrok v Baski 8 milijonov
din. Razen teh sredstev bo podjetje Pli-
narna-Vodovod uporabila 14 milijonov
din lastnih sredstev za ureditev vodo-
voda v Zagradu.
Lani je bilo v gradnji 653 stanovanj,
od tega je bilo izgotovljenih 233, tako
da ostane v letošnjem letu 420 stano-
vanj, ki jih bo treba izgotoviti. Za do-
vršitev teh stanovanj predvideva osnu-
tek družbenega načrta v stanovanjskem
skladu 403 milijone din, investitorji pa
bedo morali razen tega prispevati 120
milijonov. Za novogradnje bo ostalo še
90 milijonov din. S tem denarjem bodo
začeli graditi 120 novih stanovanj, ki
bodo dograjena prihodnje leto. Vsega
skupaj bo letos na razpolago za stano-
vanjsko izgradnjo 613 milijonov din.
V osnutku je razvidno, da je občina
letos posvetila posebno skrb razvijanju
tistih gospodarskih strok, ki posredno
vplivajo na družbeni standard in živ-
ljenjsko raven prebivalstva. Vsa sred-
stva občinskega investicijskega sklada
v višini 85 milijonov so razdeljena za
obrt (52,2 milijonov), za trgovino (25,5
milijonov) in za gostinstvo (7 milijonov).
Razen tega pa bo dobila občina za te
panoge še 40 milijonov din iz sredstev
okrajnega investicijskega sklada. Mimo
tega bodo gostinska podjetja uporabila
za izboljšanje svojih obratov 30 milijo-
nov lastnih sredstev, ki so jih ustvarila
lani.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Več kritične presoje pri analizi
dela organov delavsicega upravljanja
Ker je bilo rečeno, da bi se naj voli-
tve v delavske svete zaključile v mesecu
aprilu t. L, so nekatere gospodarske or-
ganizacije v našem okraju skoraj kar
preveč pohitele z volitvami in pri tem
pozabile na važne gospodarsko-politične
priprave. Veličastni vzpon ljudske za-
vesti, ki se je iix>kazal pri nedavnih
splošnih volitvah, nikakor ne bi smel
dovoliti, da bi se volitve v delavske
svete vršile v senci veličine splošnih vo-
litev. Toda dogaja se ponekod vsaj —
da so gospodarske, pa tudi politične or-
ganizacije v pripravah za volitve v DS
utrujeno obmolknile in nekako dolž-
nostno, na hitro roko, v zelo pavšalnih
analizah opravile volitve. Gradiva za
kritične razprave in analize notranjih
problemov podjetja pa je bilo več kot
dovolj, saj je obdobje med današnjimi
in zadnjimi volitvami v DS postavilo
nekaj nadvse važnih mejnikov. Da
omenimo samo dva: Kongres DS in
Pismo CK ZKJ. Naše gospodarske or-
ganizacije je OSS dovolj zgodaj opozo-
ril, naj v pripravah za volitve v DS tem
vprašanjem posvetijo prvenstveno po-
zornost.
Kakih 20 sindikalnih podružnic v na-
šem okraju je volitve v DS izvedlo že
v mesecu marcu, ostale gospodarske or-
ganizacije pa jih bodo opravile v tem
mesecu. Da ne bi bili krivični, moramo
priznati, da so se po nekaterih občinah
za volitve v DS dobro pripravili. V Šo-
štanju na primer, je občinski sindikalni
svet sklical sestanek z vsemi predsedni-
ki DS, člani organizacij Zveze komuni-
stov, zbora proizvajalcev in zastopniki
množičnih organizacij, kjer so se teme-
ljito pogovorili o pripravah za volitve
v DS. Imeli so 3 sektorske sestanke (v
Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Pa-
ki), kjer je predsednikom in članom DS
najboljši predavatelj tolmačil teze Reso-
lucije Kongresa DS. Na vsaki seji je bil
navzoč tudi zastopnik sveta proizvajal-
cev. Dobre p>osledice vestnih predpriprav
so se tudi pokazale pri volitvah v DS
pri tovarni usnja, kjer so referenti pri-
pravili dobra poročila in je bila tudi
razprava zelo pestra in stvarna.
Razveseljivo pri letošnjih volitvah v
DS je tudi dejstvo, da si gospodarske
organizacije zelo prizadevajo vključiti
v organe delavsikega upravljanja več
mladih ljudi in žena. Prav tako kandi-
datne liste pri letošnjih volitvah v DS
kažejo, da bo nov DS .pomlajen z večjim
številom kvalificiranih in polkvalificira-
nih delavcev, medtem ko so nekvalifi-
cirani delavci zastopani v manjšem šte-
vilu.
Okrajni sindikalni svet Celje je imel
te dni sestanek s predsedniki občinskih
sindikalnih svetov, da so sikupno obrav-
navali pozitivne in negativne strani, ki
so se pojavljale pri letošnjih volitvah v
DS. Predstavnikom sindikalnega foru-
ma je bilo znova naročeno, naj z vso
vestnostjo in odgovornostjo spremljajo
priprave in potek volitev v DS in da naj
k temu delu prtegnejo vse množične or-
ganizacije (Socialistično zvezo, organiza-
cijo ZK, sindikat, ljudsko mladino, zbor
proizvajalcev itd.). Cas jih ne bi smel
priganjati, da ne bi v podrobnosti anali-
zirali razne negativne pojave, obenem
pa ukrenili vse potrebno za odpravo po-
manjkljivosti.
STRAN
2
4. APRILA — STEV. 13
POGLED PO SVETU
Fridrich Meinecke, znamenit nemški
zgodovinar, je napisal knjigo o »držav-
niških razlogih«. Te dni so se ga Nemci
večkrat spomnili, tudi tisti, ki so hoteli
s figovim peresom modrovanja pokriti
in zatajiti akt nasilja v nemškem Bun-
destagu. Tri dni je trajalo dramatično
prerekanje, ali naj se Zapadna Nemčija
oboroži z atomskim orožjem ali ne.
Nemški listi priohČujejo cele strani o
tej zgodovinski debati, v kateri je na
obeh straneh vzkipelo ogorčenje in če-
stokrat šlo čez rob. Poslanci so se zmer-
jali z bedaki, vsaka stran je opravi-
čevala svojo politiko s koristmi Nem-
čije, vsaka trdila, da je samo njena
pot prava. Adenauerjevi pristaši, ki se
ves čas po vojni vpregajo v ameri-
kanski bojni voz zoper komunizem, so
na vse načine prepričevali parlament
in nemško javnost, da je nemška svo-
boda ogrožena, da je njena varnost od-
visna od učinkovitosti NATO pakta, da
pa učinkovitost zavisi od nemškega pri-
pomočka k paktu, in končno, da so in-
teresi »svobodnega sveta« neločljivo
povezani z interesi Nemčije. Ce bo Nem-
čija vodila tako politiko, bo ostali svet
politično in moralno podprl Nemčijo
pri urejanju nemškega vprašanja.
Nemški vladni poslanci potr ju je jo ^ti-
sto, kar piše Hans Speier o današnji
Nemčiji in njeni ponovni oborožitvi.
Speierjeva knjiga je izšla v Ameriki
pri and-Corporation in z mrzlo analizo
priznava in oznanja, da povojna Nem-
čija doslej nobene večje zunanjepolitič-
ne odločitve ni sama doprinesla, mar-
več da ji ameriška politika v Evropi
veže roke in diktira.
Tako je treba gledati tudi zadnjo važ-
no odločitev o atomski oborožitvi. In
vendarle ne samo tako! Zgodovinsko
naključje je menda hotelo, da je do te
odločitve prišlo skoraj natanko ob pet-
indvajsetletnici prav tako usodne od-
ločitve, ki je postavila Hitlerja na ob-
last. Hitlerjeva politika je Nemčijo pri-
peljala do njenega največjega poraza v
zgodovini. Straussovi argumenti za to,
da se Nemčija kot prva kontinentalna
evropska država opremi z atomskim
orožjem, so posegli močno v Hitlerjev
slovar moči, nasilja in vere v zmagovito
poslanstvo Nemčije. Kaže tako, da bi
Straussovi pajdaši morda drugače go-
vorili le v primeru, če bi prva in dru-
ga atomska bomba padli na Berlin in
Dilsseldorf, ne pa na Hirošimo in Na-
gasaki. Morda! Tako pa so s svojo od-
ločitvijo povzročili, da so zabrneli mo-
torji premakljivih ramp onstran Labe,
da bi bliže Berlinu primaknili sov-
jetsko atomsko orožje, ki verjetno ni
slabo, sodeč po strahu, ki govori iz ust
revanšno orientiranih bivših nacistov
in drugih gorečnežev.
Nemški narod, ki je že dvakrat za-
čel in povzročil svetovno vojno, pa po
svojih zastopnikih v parlamentu ni po-
kazal volje, da bi popravil pred očmi
človeštva svojo zgodovinsko krivdo in
krivico nad človeštvom. Težko, težko
bo ta vtis popravil Ollenhauer s svoji-
mi izrazi protesta, težko bodo to storili
nemški delovni ljudje s svojimi enour-
nimi stavkami, ki so prav tako izraz
provincialne ozkosrčnosti nemške po-
litike, kakor je atomska oborožitev iz-
raz nepopravljive nemške ošabnosti.
Teror, ki so ga s tem aktom zagrešili
nad svetom, ni nasledek »atomskega«
terorja, marveč pomanjkanje etičnih
načel v politiki, načel, ki jih v nemški
politiki riismo vajeni videti. Videti je,
da ameriški politiki ni bilo težko najti
primernih ljudi. Nemška karta v Dul-
lesovih rokah je zdaj močnejša, obenem
pa tudi jasnejša slika, kam drži taka
politika.
V Evropi tega nemškega koraka go-
tovo ne more odobravati nobena država,
ki ji je do mirnega razvoja. Anglija si-
cer tiho pritrjuje, čeprav ji nemška moč
že raste čez glavo. Sandys, angleški
obrambni minister, je bil pravkar v
Bonnu, da bi ss s Straussom pomenil
o pravični razdelitvi oborožitvenih bre-
men. Nemci pri tem niso kazali pri-
jaznega obraza. Pripravljeni so plačati
Angliji še 47 milijonov funtov vojne
škode, ji dati kredit za oboroževanje,
nikakor pa ne prevzeti stroškov za kon-
tigent angleške vojske v Nemčiji. Fran-
cija molči, ker se boji kakršnekoli za-
mere že zaradi svoje Ahilove pete —
Alžira. Italija ima sama slabo vest, če-
prav na drugi strani kaže voljo po bolj
samostojni politiki. Nek milanski list je
nedavno zapisal, da se bo treba otresti
neumne miselnosti, češ da je za Italijo
samo tisto dobro, kar počno Amerikan-
ci. Hruščev, ki je postal ministrski
predsednik, je tem tendencam po sa-
mostojni politiki nastavil primerno va-
bo s tržiščem, ki ga italijanska indu-
strija tako potrebuje.
Vrhunski sestanek, se zdi, postaja
vedno višji. SZ pravi, da je način, ka-
ko ZDA govore o programu sestanka,
naravnost žaljiv. Dullesova politika na
vseh koncih sveta je totalitarna, ne-
strpna in napadalna, prav po jezuit-
skem geslu, ki ne trpi nikogar razen
sebe: Kdor ni z nami, je zoper nas. Ra-
zume se, da se je s takim zopernikom
težko pogovoriti. Tak zopernik ne ra-
zume koeksistence, ker ne prenese, da
bi bil kdo močnejši ali vsaj tako močan
kot on. Taka miselnost pa gotovo ne
utira pot k miru, soglasju in sodelo-
vanju med narodi. T. O.
Potpošnišhi sveti noj bi doiiili večjo samostojnost
Pred kratkim je bila pri okrajni ko-
misiji za družbeno upravljanje v Celju
širša razprava o dosedanjem delu in
bodočih nalogah potrošniških svetov v
okraju. Splošna ugotovitev o doseda-
njem delu potrošniških svetov je že več
ali manj znana, saj so ti dosedaj le
malokje v celoti zaživeli. Del krivde
za to leži seveda tudi v tem, ker niso
prav vedeli, kako delati in kje začeti,
to se pravi da njihovo mesto še ni bilo
dokončno določeno. Zato je razumljivo,
da je večji del razprave bil usmerjen
v to, kako te dosedanje pomanjkljivosti
odpraviti in tako omogočiti tem druž-
benim organom aktivno poseganje v to
tako važno področje celotnega gospo-
darstva.
Ob tej priliki je prevladovalo mnenje,
naj bi potrošniški sveti bili voljenp na
teritorialnem pHncipu. Nj/ihovo pod-
ročje, predvsem v večjih krajih naj bi
se ujemalo z bodočo stanovanjsko skup-
nostjo. Njihovo področje dela pa naj bi
se razen trgovine razširilo še na me-
sarije in vsa uslužnostna podjetja. S
tem bi bila podana možnost široke druž-
bene kontrole za vsa tista področja, ki
so za vsakega potrošnika najbolj in
življenjsko važna. Iste naloge bi seveda
imeli tudi potrošniški sveti v manjših
krajih in na podeželju. Večina navzočih
je tudi zagovarjala stališče, naj bi po-
trošniški svet sodeloval zlasti pri re-
ševanju tistih vprašanj, ki se tičejo
ureditve in razporeditve sredstev za
obnovo trgovinskih obratov, kjer naj
bi ti obvezno dali svoje soglasje, prav
tako kot delavski svet podjetja. Prav
tako pa bi ti sodelovali pri določanju
cen in ostalih problemih, ki se pojav-
ljajo. Potrošniške svete naj bi volili na
zborih volivcev na podlagi predlogov
političnih or-ganizacij, ki bi skrbele za
dober sestav teh organov, dokončno pa
bi njihovo izvolitev potrdili ustrezni
sveti pri občinah. Tem bi ti organi da-
jali svoje predloge in pripombe o iz-
boljšanju tržišča, istočasno pa bi se-
veda morali poročati od časa do časa
na zboru volivcev o svojem delovanju.
V razpravi so se dotaknili tudi po-
trošniških svetov pri grosističnih pod-
jetjih. Prav z ozirom na to, da včasih
že grosistična podjetja narekujejo cene
maloprodajni trgovski mreži, je bilo
osvojeno stališče, naj bi določen del
članov potrošniškega sveta za taka pod-
jetja izvolili potrošniški sveti pri trgo-
vinah na drobno. Tako bi spremljali
določanje cen od proizvajalca preko
grosista pa vse do trgovine na drobno
in- seveda do potrošnika. S tem pa bi
potrošniški sveti mnogo pridobili, saj
bi imeli dosti večji in širši pregled nad
formiranjem cen.
L. V.
Zakaf je hilo v Tovarni emailirane
posode 245 neveljavnih glasovnic?
z ozirom na kritike glede »visokega«
števila neveljavnih glasovnic pri volit-
vah v DS v Tovarni emajlirane posode
smo se obrnili na posebno komisijo pri
OSS, ki je proučila to vprašanje in nam
dala naslednja pojasnila:
Sindikalna podružnica in organizaci-
ja ZK sta z nenačrtnim delom pristo-
pili k pripravam za te volitve. Ker so
bili med prvimi podjetji v celjskem
okraju, ki so izvedli volitve v DS, je
bil rok za politične priprave zelo kra-
tek. Zato so bila tudi poročila zelo ozka
in niso kritično prikazala gospodarske
analize svojega podjetja. V poročilih so
se zadovoljili s splošnimi gospodarskimi
uspehi, ki so bili obravnavani na se-
stankih za splošne volitve. Na število
neveljavnih glasovnic je brez dvoma
\T3livalo tudi dejstvo, da so v podjetju
lani zaposlili precej novih delavcev
(529), predvsem s podeželja in so s temi
vse premalo delali. To pomanjkljivost
v podjetju tudi sami priznavajo.
Volilni rezultati 1666 veljavnih in 245
neveljavnih glasovnic (od tega 88 po-
polnoma praznih, 157 pa črtanih) nas
tembolj presenečajo, ker pri tem kolek-
tivu o nezavednosti članov nikakor ne
moremo govoriti. Poleg mnogih drugih
okolnosti (izredni uspehi v proizvodnji!)
to izpričuje tudi dejstvo, da se je ne-
davno velikega predvolilnega zborova-
nja v Celju udeležilo preko 1500 nji-
hovih delavcev, ki tisto popoldne niso
bili v delovnem razmerju. Pri volitvah
v zvezni in republiški zbor pa so med
1999 volilnimi upravičenci imeli komaj
2 človeka, ki nista volila.
Prav tako je mladinski komite TEP
nedavno razpisal anketo, na katero se
je kar 36 mladincev prijavilo za vstop
v organizacijo ZK.
Zanimivo je tudi, da so pri volitvah
v DS dobili največ glasov člani ZK.
Naš komentar
Premija za redne
dolžnosti?
v nekem manjšem celjskem
podjetju (namenoma ga ne ime-
nujemo, da ne bo v kolektivu še
več trenja, kot ga je že) so si v
laseh tudi zaradi premijskega
pravilnika. Kolektiv sicer dobro
dela, toda vmes so ljudje, ki
zmanjšujejo skupni delovni uči-
nek z nedisciplino, izostajanjem,
zamujanjem, nerodnostjo, slabim
varčevanjem itd.
Zaradi premijskega pravilnika
so si ponekod enotni vsi, da je
dober, ponekod pa se razhajajo,
češ, da je tudi slab. Toda, ko je
prišel nekdo in opozoril kolektiv,
da ni prav, če so premije na raz-
polago že samo zato, če nekdo
ne zamuja, če nima izostankov,
so planili po njem, češ, proti de-
lavcem je. Tisti pa, ki so bili jez-
ni že prej, ker zaradi svojega ne
preveč vzornega odnosa do služ-
be niso dobili premij, so se naj-
prej razveselili, češ, zdaj bo šlo
pavšalno (pasli se bomo na sa-
tovju pridnih oebel). Pridni so
se spuntali, še bolj pa nediscipli-
nirani in slabi delavci, ko so vi-
deli, da gre tu za princip, stimu-
liranja boljše organizacije dela,
večje storilnosti dela, boljše kva-
litete, štednje z materialom itd.
Zanimivo je, da v tem kolek-
tivu niso vse doslej spregledali,
da je zelo iiarobe, če nekdo prej-
me nagrado že samo zato, da ne
zamuja, da ne izostaja od dela,
da opravlja svoje, rekli bi pogod-
bene dolžnosti. Ta kriterij naj bi
veljal za delitev dobičkov, ne pa
za premije. Tudi ni prav, če nek-
do dobi premijo zato, ker delo
na njegovem mestu nemoteno in
dobro poteka. Dobiti bi jo moral
zato, če to delo poteka bolje in
se zaradi tega dviga splošna de-
lovna storilnost, kvaliteta itd.
Vsak, ki prevzema neko služ-
beno mesto, delovno mesto ali
odgovorni položaj, je za to delo
tudi plačan. Plačan je za dobro
delo, nikakor pa ne za slabo
opravljanje službenih dolžnosti.
Za M milijonov din premoženjo so rešili
Skupščina gasilcev Celju
v nedeljo je bila v Celju skupščina
Okrajne gasilske zveze Celje, ki se je
je udeležilo 56 delegatov, podpredsednik
OLO, tov. Miran Cvenk, poveljnik Ga-
silske zveze LRS, tov. Miran Spicar in
drugi.
Po uvodnem referatu tov. Miloša Vol-
ka o gasilstvu in požarnovarnostni služ-
bi je prišlo do živahne razprave, katere
osrednji problem je bila gradnja in ob-
novitev domov, orodje in oprema„ fi-
nančne težave in vzgoja članstva.
Okrajna gasilska zveza Celje združuje
dvanajst občinskih gasilskih zvez s 154
društvi in 5597 člani. Te zveze posedu-
jejo 122 gasilskih domov, 201 motornih
brizgaln. Oprema, zlasti vozila in mo-
torne brizgalne pa so ponekod v takem
stanju, da jih bo treba zamenjati.
V zadnjih dveh letih so gasilci celj-
skega okraja pri 158 požarih rešili 362
milijonov dinarjev ljudskega premo-
ženje. Obe številki sta visoki in po-
vesta marsikaj, kljub temu, da raz-
mere v Okrajni gasilski zvezi Celje
niso docela urejene.
Razprave Se je udeležil tudi tov. Mi-
ran Cvenk, ki je izrazil mnenje, da bo
ta položaj treba izboljšati.
Na zaključku so bih za požrtvovalno
delo odlikovani s priznanjem I. stopnje
tov. Suc ter tov. Šmit in Jordan. Iz-
volili so tudi 33-članski plenum Okraj-
ne gasilske zveze in nadzorni odbor.
Plenum pa je izvolil za predsednika
tov. Pozniča, za poveljnika pa tov.
Krumpaka.
M razpravo o osnutku družbenega načrta celjske občine
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sredstva namenjena gostinstvu se bo-
do uporabila predvsem za potrebe druž-
bene prehrane. V bivši kavami Merkur
bodo uredili ekspresno restavracijo, kjer
naj bo tudi mlečna restavracija, v ka-
teri bodo pripravljali tudi cenene eno-
lončnice. Razen tega nameravajo letos
urediti še gledališko kavarno,, restav-
racijo v Ljudskem kopališču in obnoviti
gostilno Petriček.
Sredstva namenjena trgovini bodo
potrošena za soudeležbo pri natečaju
za gradnjo -skladišča za živUa in kolo-
nialno blago (10 milijonov), za gradnjo
trgovinskega paviljona »na otoku« (14
milijonov) ter za povečanje poslovnih
prostorov podjetja »Avto-Motor« (1,5
milijona).
Na področju obrti so perspektive še
lepše. Za gradnjo nove pekarne je
namenjenih 30 milijonov, za ureditev
mlekarne 6 milijonov, za gradnjo ke-
mične čistilnice 6 milijonov, za dokonč-
no ureditev predelovahiice mesa pn
podjetju »Planina« 4,5 milijona ter za
povečanje in izboljšanje ostalih obrtnih
obratov 6 milijonov din.
V cestnem skladu predvideva pred-
log družbenega načrta 12,9 milijonov
din, ki se bodo uporabili za razširitev
Mariborske ceste (5 milijonov), za ka-
nalizacijo Skalne kleti (5 milijonov) ter
za priključke za most na Hudinji in v
Liscah (2,9 milijona).
Negospodarske investicije iz rednih
proračunskih sredstev znašajo 61,7 mi-
lijonov. Za potrebe prosvete in kulture
bodo 4,5 milijonov din uporabili za na-
črte za kulturni dom in za glasbeno
šolo, za ureditev celjskega muzeja 6 mi-
lijonov, za gradnjo šole na Sp. Hudinji
15 milijonov, za počitniški dom v Baski
pa 8 milijonov din.
Pri komunalnih investicijah bodo upo-
rabili 4 milijone za asfaltiranje Lesko-
škove ulice, 3,2 milijona za most čez
Savinjo pri Liscah, 4 milijone za grad-
njo ceste Store—Svetina, 1 milijon za
cesto Pečovnik—Svetina,. 3 milijone za
ureditev Ul. 29. novembra in Oblakove
ulice, 5 milijonov za ureditev Štor, 1
milijon za popravilo ceste v Šmarjeti,
4 milijone za nabavo posod za smeti
ter 3 milijone za potrebe kopališča.
Osnutek predvideva, da bodo letos
znašala skupna sredstva občine 1 mili-
jardo 60 milijonov in 400 tisoč din. Od
tega odpade na proračun 477 milijonov,
na občinski cestni sldad brez dotacije
4,9 milijonov, na stanovanjski sklad
493,5 milijonov ter na občinski investi-
cijski sklad 85 milijonov din.
V prihodnjih dneh bodo o osnutku
družbenega plana razpravljali volivci na
zborih volivcev in v podjetjih. Prav
gotovo bodo temeljito pretresli postavke
družbenega standarda in dali svoje
predloge in pripombe o najbolj smotrni
in koristni uporabi razpoložljivih sred-
stev. Po zborih volivcev se bo občinski
ljudski odbor verjetno še ta mesec se-
stal in sprejel družbeni načrt za letoš-
nje leto, upoštevajoč mnenje in pametne
predloge volivcev. -ma-
Pomlad v Veleniu
Se nekaj dni in v Velenju bodo prijeli
za krampe in lopate. Prostovoljno delo
je v Velenju postalo že tradicionalno.
Prebivalci Novega Velenja so zadovolj-
ni, da je njihova okolica lepo urejena.
Ta pa ne bi bila taka, če ne bi bilo prid-
nih rok. Doslej so tod opravili že nad
90.000 ur prostovoljnega dela. Delali so
ljudje vseh stanov.
Stab za prostovoljne delovne akcije
pri SZDL Velenje je letos pripravil na-
črt za regulacijo Pake v dolžini 250 me-
trov. Uredili bodo tudi park, ki bo med
najlepšimi v okraju. Ker Velenje, ki ima
več tisoč prebivalcev, nima kulturnega
doma, bodo pričeli z gradnjo; zgradili
bodo tudi telovadnico, v kateri bo lahko
mladina čez zimo koristno uporabila
svj prosti čas. Prepričani so, da bodo
lahko izvedli in izpolnili prav vse na-
loge.
Tudi Šoštanj bo zaživel. Zgraditi na-
meravajo pokrit bazen. Priprave so v
teku.
Važno sporočilo našim naročnikom
Kakor vsako leto, tako tudi le-
tos pobirajo naročnino pismonoše.
Naročnike prosimo, da plačajo na-
ročnino pismonošem in naj ne za-
vrnejo položnic, ker bi s tem za-
virali naše redno poslovanje. Na-
dalje naj označijo na odrezku po-
ložnice, če je priimek in ime ter
hišna številka pravilno navedena,
da bomo lahko pri pisanju novih
naslovov izvršili popravek naslo-
va. V bodoče prosimo, da naroč-
niki vsako spremembo javijo ta-
koj z navedbo prejšnjega naslova.
Skoraj vsem naročnikom smo
označili na položnici 500 din, to je
naročnina za vse leto, to pa zato,
ker je naročnina plačljiva vna-
prej in nam tako ne bo treba v
juniju ponovno pisati položnic.
Torej izpolnite svojo dolžnost
do lista in plačajte brez zaviranja
naročnino pismonošem.
Uprava Celjskega tednika
KVARTET
Tale »pompardon« se prereč sliši t našem kvartetu...
Jasne naloge
sindikalnih organizacij
(Nadaljevanje s 1. strani)
frazami gradi kuliso, za katero žalostno
životari odmaknjen od naše stvarnosti.
Ukvarja se s problemi, ki bi jih nikoli
ne bilo, če bi ne bilo sindikalizma sa-
mega.
Nato je tov. Kavčič govoril o nalo-
gah sindikatov kot zaščitnikov dejan-
skih interesov delavcev in pri tem živo
orisal zastarele oblike take borbe, ko
dostikrat ne gre za interese delavstva,
temveč za interese slabo mislečih in
izkoriščevalskih posameznikov, ki se
dejansko borijo za primitivnost, ne-
kulturnost in zaostalost. V zvezi s te-
mi ugotovitvami je poudaril, da je po-
trebno sindikalnim organizacijam in
sindikalnim aktivistom vcepiti več sa-
mozavesti, jim okrepiti hrbtenico. Naše
organizacije in posamezniki morajo po-
stati v svojem naprednem in konstrulc-
tivnem mišljenju tako samostojni, da
bodo brez obotavljanja izražali taka
svoja mnenja tako navzdol, kot na-
vzgor.
V nedeljo je delegatom na občnem
zboru govoril tudi sekretar CK ZKS,
tov. Miha Marinko, o nalogah sindika-
tov in o njih ustvarjalni vlogi,, ki jo
od njih celotna družba pričakuje. De-
jal je, da je pred nami naloga spre-
meniti sindikat v organizacijo, ki bo
obvladala našo celotno družbeno pro-
blematiko. S pravilnimi političnimi me-
todami in pravilnim pojasnjevanjem
smo dosegli že tako velike uspehe, da
lahko spravimo v življenje vsako od-
ločitev, ki je koristna za družbo.
Ob koncu svojega govora se je tov.
Marinko dotaknil nekaterih teženj, ki
se kažejo ob razpravi o pismu Izvršne-
ga komiteja CK ZKJ. Omenil je preti-
ravanja v uravnilovskih tendencah, po-
tem pa zgrešena mnenja, da je to pismo
povzročilo trenutno akcijo, jx)tem pa bo
šlo vse spet po starem. V pravilno tol-
mačenje in dosledno izvedbo programa,
ki ga pismo nakazuje, je treba v prvi
vrsti vključiti sindikalne organizacije.
Močno se je zavzel za sistem sproščene
kritike, za katero ne sme biti nihče
preganjan, ne sme pa dajati niti potuhe
jadikovanju, nenačelnemu in destruktiv-
nemu kritikastrstvu.
4. APRILA — STEV. 13
3
STRAN
Natočili so si čistega vina
v sindikalni dvorani celjske Cinkarne
so se pred dnevi zbrali komunisti. Se-
kretar Franc Bricman predlaga edino
točko dnevnega reda: Analiza dela v
tovarni v zvezi s pismom Izvršnega ko-
miteja CKZKJ.
V poročilu je sekretar med drugim
povedal:
Ko ugotavljamo slabosti in napake
našega dela, nam to ne sme zamegliti
naših uspehov, ki smo jih dosegli v
preteklih letih. Prav tako nas tudi uspe-
hi ne smejo premotiti, da zaradi njih ne
bi videli napak. V zgodovini Cinkarne
je bilo lansko leto najbolj uspešno, saj
smo lani dosegli res velik napredek,
predvsem na področju metalurgije cin-
ka. Topilnica je dosegla tak uspeh, kot
ga imajo cinkarne v Evropi s takšnim
sistemom peči. Ravno tako smo do-
segli dobre rezultate v proizvodnji tu-
di na ostalih področjih. Vsi ti uspehi
se kažejo tudi v zvišanju produktiv-
nosti dela, saj se je lani povečala de-
lovna sila za 1,59%, proizvodnja pa kar
za 17,38% v primerjavi z 1956. letom.
O uspehih bi lahko še veliko govorili,
vendar je namen konference, da obrav-
nava predvsem nepravilnosti in na-
pake pri našem delu.
V tovarni treiiutno nimamo poslov-
nika (dosedanji je bil zastarel in so ga
ovrgli), zaradi tega vodilni ljudje v
Upravi in delavskem svetu, obratovodje
in mojstri niso na jasnem do kam se-
gajo njehove kompetence. Posledica te-
ga so razna trenja, negodovanja in ob-
čutki zapostavljanja.
Štednja. Temu vprašanju posvečamo
premajhno pozornost. Koncentrat je
vskladiščen okrog pražarne, po njem
hodimo, po njem vozimo, ob nalivih
ga voda odnaša v kanale in nihče se
zaradi tega ne vznemirja, čeprav vemo,
koliko stane. Ce bi bila moka na teh
kupih, ki ima skoraj enako ceno, bi se
vsi zgražali in pazili, da se ne dela ško-
da, koncentrat pa gledamo kot blato ...
Podobno je v valjarni s surovim cin-
kom. Izmeček pri predelavi je prevelik.
V obratih gorijo luči sredi dneva, če-
prav ni potrebno, motorji se vrtijo več-
krat prazni, čeprav niso priključeni na
stroje.
Pri vožnjah z osebnimi avtomobili bi
se dalo veliko prištediti posebno na re-
lacijah, ki imajo dobre zveze, kot n. pr.
v Ljubljano, Zagreb in Maribor. Sicer
je uprava podjetja že izdala okrožnico,
ki pa naj bi ne ostala samo v predalu.
Tudi potovanj je preveč, zlasti v ino-
zemstvo, četudi gre za nekatere na-
bave v zvezi z novimA pražilnimi napra-
vami. Marsikaj bi se dalo urediti tudi
pismeno ali telefonično. Razen tega pa
ponavadi potuje več ljudi za eno stvar,
kot da en sam človek že ne more ni-
česar več opraviti zunaj naših meja.
In naši kadri? Kadrovska politika ni
dobra. Mladi inženirji in tehniki nas
bodo počasi zapustili, ker jim ne damo
konkretnega dela. Čutijo se v tovarni
odveč in ne vidijo perspektive.
Odnosi med ljudmi so večkrat nehu-
mani. To velja za predpostavljene do
podrejenih, pa tudi obratno. Ljudi več-
krat obravnavamo kot predmete. Ne-
kdteri mislijo, da lahko delajo, kar ho-
čejo in ne trpijo reda, ki mora vladati
v vsaki družbJ in delovnem procesu.
Odnosi se bodo popravili, če bodo šli
vsi, ki imajo opravka z ljudmi, skozi
PIV tečaj, ki se je v tovarni pred
kratkim pričel.
Imamo pa še nešteto drugih napak.
Mojstri popivajo z delavci v obratu,
kot je bil pred kratkim primer v valjar-
ni. Dogaja se tudi, da se nekateri pu-
stijo podkupovati, da jim delavci pri-
našajo razna darila. O avtoriteti in di-
sciplini ne moremo govoriti.
Naši člani so na raznih položajih in
v različnih sektorjih dela, vendar gre
vse to mimo njih, kot da niso za vse
te slabosti soodgovorni. Posamezni čla-
ni najraje kažejo s prstom drugam, na-
mesto da bi obravnavali probleme v
svojem obratu. Ce nastopi problem, kot
je bil primer pred kratkim v mehanični
delavnici, kjer je 11 ljudi preveč v
obratu, ni hotel nihče te stvari obrav-
navati, najmanj pa osnovna organi-
zacija, ki bi morala biti prva za to po-
klicana. Nekateri člani ZK najraje ča-
kajo odločitve višjih forumov — tovar-
niškega komiteja, češ on to zahteva,
mi pa si bomo oprali roke. Na sestankih
teh problemov ne obravnavajo, ukvar-
jajo pa se z raznimi osebnostmi, kot
n. pr. da je bil nekdo okajen ali pa
je preveč prijazno govril s kakšno žen-
sko, ne vidijo pa tistih napak, ki zares
zavirajo našo pot razvoja.
So tudi primeri, da so komunisti ne-
enotni .Njihova mnenja se križajo. Na
sestanku osnovne organizacije sklenejo
eno, v drugih forumih pa zagovarjajo
drugo stališče. Premalo se še nekateri
zavedajo načela demokratičnega cen-
tralizma, da je sklep večine obvezen
tudi za tiste člane, ki so bili v raz-
pravi sicer drugačnega mnenja. To je
prišlo predvsem do izraza, ko je sin-
dikalna podružnica na pobudo tovarni-
škega komiteja predlagala ukinitev
skrajšanega delovnega časa ob sobotah
za nameščence.
To so ugotovitve poročila, ki ga je
podal sekretar.
Razprava od začetka, ni stekla, ven-
dar ko je prvi diskutant prebil led, so
se oglašali k besedi. Beseda je stekla
sproščeno.
Podobne ugotovitve kot v poročilu,
ali bolje rečeno, ilustracija le-teh. —
Slabosti v valjarni. Protekcija. Koline.
Stanje se je izboljšalo, ko je prišel
mojster Stajner, Storilnost je večja,
zadovoljstvo, protekcij ni več, zavestna
disciplina. ..
Razmere v elektroslužbi. Ko so od-
slovili človeka, ki je intrigiral navzgor
in navzdol, se je stanje izboljšalo. Ce
bi bili člani ZK enotni, bi ta pojav v
kali zatrli že v začetku, saj so ga vsi
poznali. Tako pa je prišlo do dvotir-
nega vodstva v organizaciji in seveda
posledice...
Slabosti v mehanični delavnici. Za-
radi slabega odnosa mojstra do ljudi
so štirje vrnili partijske knjižice. Trpe-
lo je delo v Ljudski tehniki.
Odnosi med ljudmi. Te bo treba iz-
boljšati. Osrednja točka vsega doga-
janja v proizvodnji je človek. Njemu
naj velja največja skrb. Zadovoljstvo
sili človeka k boljšemu delu. Ce kad-
rovska politika koristi gospodarstvu,
je dobra, sicer je slaba,
dovolj.
V Cinkarni smo veliko investirali za
higiensko-tehnično zaščito. Vendar
uspehi še niso takšni kot bi želeli. Ukre-
pi ostajajo često na papirju, merodaj-
ni po obratih se premalo zalagajo za
njihovo uresničitev.
Lani je bilo izrečenih 172 disciplinskih
kazni. Vsi razen enega primera so de-
lavci, kar kaže, da se predpostavljeni
izmikajo odgovornosti ter vso krivdo
zvračajo na najnižje. Za majhno škodo
se po navadi napravi velik hrup, za
večjo škodo pa se večkrat ne zmenimo
Iz poročila in razprave je razvidno,
da so si komunisti v celjski Cinkarni
natočili čistega vina, čeprav brez ugo-
tavljanja vzrokov in brez konkretnej-
ših zaključkov. Vtis s konference je
izzvenel prav tako, kot sekretarjevo
poročilo. Zgolj ugotavljanje napak, še
ne pomeni vsega.
Važnejše je, da se bodo komunisti
v Cinkarni poglabljali v odkrivanje
vzrokov. Ce pa bodo komunisti te vzro-
ke tudi odklanjali, ne bo več toliko
napak. Seveda bo treba najprej po-
mesti pred svojim pragom in z vzgle-
dom kazati pot ostalim. Komunisti bo-
do morali biti bolj enotni, iskreni, dis-
ciplinirani. Reševati bodo morali stvari
konkretno na svojem delovnem mestu,
brez bojazni, da bi se zamerili, prepri-
čevati ljudi s svoji7n zgledom in s pre-
prostimi besedami, ki se morajo tudi
vsklajevati z dejanji. Glede kompetenc
in razmejitve med delavskim svetom
in upravo podjetja bi ne smelo biti
nobenih nejansnosti. V kolikor so stvari
nejasne, je to slabost, ki izvira vsled
premajhne vloge komunistov. Tu ne
gre za to, da bi se moral delavski svet
vtikati v vsako podrobnost uprave, kar
je stvar operative, temveč je bolj važno,
da delavski svet pravilno usmerja ce-
lotno gospodarsko politiko podjetja, da
skrbi za človeka, za boljšo organizacijo,
storilnost dela, večjo štednjo, za pra-
vilne odnose med ljudmi itd.
Komunisti v Cinkarni se bodo morali
spoprijeti z lastnimi slabostmi in iz-
boljšati delo. Da bi to dosegli, se bodo
morali predvsem usposabljati in širiti
svojo razgledanost, ker edino tako bodo
lahko kos nalogam, ki so v našem hi-
trem družbenem razvoju vedno težje.
-ma-
Zagotovili si bodo najboljši kader
TOVARNA NOGAVIC NA POLZELI JE MED PRVIMI PODJETJI V JUGO-
SLAVIJI, KI JE ORGANIZIRALA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE
V zadnjem času po naših kolektivdh
zelo izstopajo težnje, ki prehajajo že v
dolžnostne parole: vso skrb in pozornost
' delovnemu človeku! Tovarna nogavic na
Polzeli tovrstno prizadevnost stopnjuje
iz leta v leto. Mimo gradnje stanovanj,
športnih objektov, ustanavljanja menz,
pralnic itd., so v zadnjem času posvetili
prav posebno skrb strokovnemu uspo-
sabljanju svojega kadra. Poleg »Planike«
v Kranju, so Polzelani drugo podjetje
v Jugoslaviji, ki so odprli Center za iz-
obraževanje. Že prvi začetki delovanja
tega Centra kažejo uspehe in dajejo
upanje, da se bo v »lastavičjem gnezdu«
vse delo ter ves proizvodni proces te-
meljito poglobil. Lahko bi dejali, da si
je Polzelska lastavica mojstrsko spletla
gnezdo. Najprej so uredli notranje pro-
store, da so lahko sprejeli 32 novih, mo-
dernih strojev. Nadalje zagotavljajo so-
dobna stanovanja svojim ljudem, skrbi-
jo za razvedrilo (športno, kulturno-pro-
svetno), mnogo je storjenega za razbre-
menitev zaposlene žene in končno r—
Center za izobraževanje. Tako bodo lah-
, ko jutri postavili k novemu stroju za-
dovoljnega, spretnega, strokovno v vsa-
I kem i)ogledu dobro podkovanega člo-
veka.
Že preteklo leto se je proizvodnja v
Tovarni nogavic v odnosu na prejšnje
leto znatno dvignila (po količini za 17,5
odstotka, po vrednosti pa za 43%). Toda
podjetje se s temi uspehi še ne zadovo-
ljuje. »Mi si hočemo zagotoviti tak ka-
der, ki bo z lahkoto dosegel norme in
dajal najboljšo kvaliteto iz rok, pravijo.
Tak kader pa jim bo brez dvoma zago-
tovil novo ustanovljeni Center za iz-
obraževanje.
LEP SPREJEM NOVINCEV IN
SMOTRNO UVAJANJE V DELO
Tovarna nogavic je prekinila s staro
prakso, da sprejetega novinca prepusti
na milost in nemilost obratnemu moj-
stru. Ne bi mogli osporavati, da ti moj-
stri niso dovolj prizadevni in da ne bi
hoteli novinca čimprej in čim bolje
usposobiti za delo. Toda često tudi naj-
boljši mojstri ne znajo podajati znanja,
ker ne delajo sistematično. Tako se pri-
učitev v raznih fazah dela zavleče in o
kvaliteti dela posameznikov še dolgo ne
moremo govoriti. V Centru pa je za vsa-
ko delo napravljen točen učni načrt, ki
je izdelan in prodiskutiran po najboljših
strokovnjakih tovarne.
Sicer pa sledimo sprejemu novincev v
polzelsko tovarno nogavic: obrati so
sporočili organizacijsko-kadrovskemu
oddelku potrebe po novih delovnih mo-
čeh. Na razpis se je oglasilo več mla-
dink. Povabili so jih v podjetje in imeli
z vsako posamezno kandidatko intervju.
Ko so tako po psihotehnični preizkušnji
ugotovili splošno inteligenco kandidatk,
ročno spretnost, razločevanje barv, kon-
centracijo itd., so po priporočilih stro-
kovnjakov in posvetovanju komisije za
sklepanje delovnega razmerja odbrali 9
kandidatk, ki so se določenega dne zbra-
le na dvodnevnem seminarju za uvaja-
nje. Prvi dan jim je direktor izrekel
dobrodošlico in jih seznanil s pravicami
in dolžnostmi članov delovnega kolekti-
va. Potem so si kandidatke ogledale to-
varno, poslušale predavanje o razvoju
in proizvodnem procesu podjetja, sezna-
nili so jih z vsemi vodilnimi uslužbenci
podjetja, poučili jih o varnosti pri delu,
o delovnih odnosih, disciplini, o nalogah
DS in sindikalne podružnice, o načinu
nagrajevanja itd. Tako so novinke v
dveh dneh dobile vpogled v delo in živ-
ljenje kolektiva.
Potem so stopile v učilnico trenaž-
nega centra. Prijazna mojstra, tovariš
Herodeževa jih uvaja v praktično delo,
za teoretski del poučevanja pa skrbijo
posebni inštruktorji. Novinke bodo ab-
solvirale več faz dela, ki je sorodno. Ko
bodo v Centru normo 100 odstotno iz-
polnjevale, bodo šle delat v obrat.
CENTER BO SKRBEL TUDI ZA
PREKVALIFIKACIJO
Center za izobraževanje odnonso tre-
nažni center ne bo skrbel samo za stro-
kovno usposabljanje novih kadrov, tem-
več bo slednjemu zaposlenemu pomagal,
da bo z lažjim delom prišel do večjega
zaslužka. V Center bodo šle vse tiste
delavke, ki" danes še slabo delajo in ne
dosegajo norme. Nekatere bo treba mor-
da že iz zdravstvenih ozirov (delo pri
stroju jih preveč utruja, opešal jim je
vid in podobno) prekvalificirati in po-
slati na drugo mesto. Center bo razisko-
val tudi vzroke, zakaj posameznik ne
dosega norme. Kolektiv smatra, da so
norme realne, zato bo trenažni center
vztrajal na stališču, da jih bodo dosegali
(če že ne presegali) prav vsi zap>osleni.
Trenažni center pa bo končno tudi pK)-
rok, da se bo v najkrajšem času kvali-
teta polzelskih nogavic do maksimuma
dvignila.
RAZVESELJIVE SPOMLADANSKE
NOVOSTI
Polzelska lastovka bo v prihodnjih
dneh prinesla zlasti za ženski svet ne-
katere prav razveseljive novosti. Origi-
nalne ženske mrežaste nogavice, ki bo-
do imele to prednost, da zanke ne bodo
puščale. Ženski svet bo to pridobitev go-
tovo z navdušenjem pozdravil, saj pri
nas doslej takih nogavic skoro niti ni-
smo poznali. Te nogavice bodo paikirane
v okusnih, vsakobarvnih vrečkah in bo-
do nosile ime »Sonja«. Ravno tako bodo
v prodaji tudi mrežaste nogavice brez
črte (imenovale se bodo »Bojana«) ter
mrežaste dokolenke »Zdenka«. Nogavi-
ce, ki ne bodo puščale zank bodo stale
1150 din, mrežaste nogavice brez črte
880 din, m^režaste dokolenke pa 660 din.
Za moške je tovarna preskrbela prav
lei>e svilene nogavice (trobarvne z nor-
veškimi vzorci). Sortiman vzorcev bo ze-
lo pester in bo zadovoljil slednjega po-
trošnika. Letos bodo v tovarni izdelali
550.000 parov teh novih nogavic. Z ozi-
rom na veliko povpraševanje bodo ver-
jetno v kratkem morali pristopiti k tretji
izmeni.
Komunisti v Zgornji Savinjski
dolini razpravljajo
Te dni imajo osnovne organizacije
ZKS v mozirski občini sestanke na ka-
terih analizirajo nedavne skupščinske
volitve. Na vseh sestankih razpravljajo
kako bi tudi v bodoče imeli stalni stik
z volivci.
Na sestankih razpravljajo tudi o pi-
smu Izvršnega komiteja CK ZKJ. V tej
razpravi ocenjujejo svoje dosedanje de-
lo in sprejemajo sklepe za delo v duhu
omenjenega pisma. Mimo tega razprav-
ljajo tudi o načrtu statuta ZKJ, ki je
dan v razpravo vsemu članstvu, organi-
zacijam in vodstvom ZK. V kratkem
bodo začele osnovne organizacije raz-
pravljati tudi o osnutku programa ZKJ.
TOSTRAN KRKE
(Beležke z obiska v celjski mladinski brigadi)
Karteljevo, 26. marca
Dolenjsko. Pokrajina sonca in dobrih
ljudi. Dežela nizkega položnega gri-
čevja, gozdov in kraških planot in polj.
Brigadirji so se namestili ob vhodnih
vratih ktihinje. Kranjske klobase z vlo-
ženo papriko po delu pač teknejo ...
Sredi med njimi je Novo mesto, eno--
najstarejših slovenskih mest. Prestol-
nica Dolenjskega. In Krka. Zelena ka-
kor smaragd. »Tiha in nema se vije
krog mesta in ga objema kot ljubica
zvesta.. .« Tu je nekoč živel Kette.
Pesnik, ki je zelo mlad umrl v ljub-
ljanski Cukrarni. V mračnih dneh naše
preteklosti, v dobi kmečkih uporov in
ljudske vstaje, so tudi tod umirali ljud-
je za svobodo. Danes jih ni več, mnogi
spomeniki pa pričajo, da so bili. Da so
živeli in da še živijo. Bili so ljudje,
dobri kakor zemlja, ki jih je rodila
in sprejela vase.
Iz Novega mesta pelje v Karteljevo
ozka vijugasta pot. Tu se ustavi. Med
pobočji, na katerih čepi nekaj hiš in
šumi v dolino razvejan potoček. Nebo
je prostrano, megleno. Zima se je umak-
nila na Sever, zemlja pa je mokra in
težka. »Rodi že,« pravi stara ženica,
ki ima rada brigadirje in brigadirji njo,
»toda denarja ni, da bi jo gnojili, de-
narja nam zmerom zmanjka.« Hiše so
stare, brez luči in vode. Zvečer, ko pade
tema, prižgo petrolejke in okna bledo
zažarijo v noč. Vsako noč, kakor pred
desetletji. Toda samo še nekaj dni.' Po-
tem bo tod svetlejše. Drogovi so že po-
stavljeni; tudi vodovodne cevi so po-
ložene. Prvega aprila, ko bodo pričeli
z gradnjo avtomobilske ceste, bosta tu
stekla električni tok in voda. Delo bri-
gadirjev.
Mladinsko naselje »Sutjeska« leži pod
vasjo. To so barake, okusne in lepo iz-
delane, druga poleg druge. Ena izmed
njih je celjska, ostale so še prazne. V
poletnem času bo tu 1200 mladincev.
Zdaj jih je samo 110. Deset jih je zbo-
lelo in so jih morali poslati domov. (Bri-
gade, ki bi bila morala priti, zaradi bo-
lezni in snega ni bilo.) Brigadno živ-
ljenje še ni urejeno. Delajo dopoldne
in popoldne, po devet ur dnevno, pro-
stovoljci pa gredo celo ob eni po pol-
noči v Novo mesto razkladat kamione.
Za fizkulturo zato ni dosti časa. Tudi
za kulturnoprosvetno delo ne. Toda med
brigadirji vladata dobra volja in zani-
manje: v počastitev volitev, ko so ves
dan delali, jim je uspelo izvesti še dvo-
umi program pesmi, recitacij in ske-
čev. Vaščani so bili zadovoljni. Po raz-
govoru s kulturnoprosvetnim referen-
.tom Jožetom Svetino nameravajo usta-
noviti folklorno skupino in pevski zbor.
(To seveda potem, ko se bo brigadno
življenje šele pričelo in bodo delali
šest ur na dan.) V dogovoru so tudi z
društvi Svobod, ki jih bodo obiskala z
več gostovanji. Mimo tega ustanavlja
ljubljanska univerza kulturno skupino,
ki bo v vseh brigadah na avto cesti pri-
pre jala predstave. Celjani so sestavili
svojo brigadno himno, pišejo pa tudi
kroniko.
V brigadi razsaja gripa. Zaradi zim-
sko spomladanskega vremena. Nič ne
prizanaša. Komandant Franček Bučar
si je, namesto da bi se podvrgel zdrav-
ljenju, s šalom zavil vrat; njegov glas
je hripav in slaboten. Tako tudi bolni-
čarka Sonja Perličeva (bolniška se-
stra z otroškega dispanzerja v Celju)
komajda še »klepeta«. Kakor pravi,
oboli dnevno okrog 20 brigadirjev.
Zdravljenje ni niti dolgotrajno niti do-
volj dolgo, ker požrtvovalni brigadirji
je tudi tole. Nek brigadir je obolel.
Morali so ga prepeljati v Novo mesto
v bolnišnico. Bilo je ponoči, in ko so
prišli v Novo mesto, jim nihče ni vedel
povedati, kje bi utegnila biti ta usta-
nova. Naposled so obstali pred zgradbo,
ki se je zdela njej še najbolj podobna.
Vstopili so in se znašli v mračnem hod-
niku. Nikjer ni bilo nikogar. Iskali so
vrata in glejte, nenadoma se je pred
njimi prikazal napis »Mestna hranil-
nica«. Ni treba posebej omenjati, da
jih je to spravilo v smeh in dobro voljo
in da je bolnik skorajda ozdravel. Bol-
nišnico so potem vendarle našli. Ker
naselje še ni dokončno urejeno, so jim
dobrodušni vaščani odstopili bolniško
sobo. Stalnega zdravnika še nimajo;
bile pa so tudi težave okrog medika-
mentov.
Kuhinja. Del kmečke hiše. Prostor
sicer ni svetel in tla niso lesena, vendar
hrana zato ni nič slabša. Brigadirji so
z njo nadvse zadovoljni. Saj je prvo-
vrstna in je je v izobilju. Zaslugo za to
ima prav gotovo v največji meri ku-
harica sama, ki je pravi mojster kuli-
narične obrti. (Doma je iz Ljutomera,
sicer pa je končala gostinsko šolo v
Ljubljani.)
Iz pogovora z namestnikom koman-
danta, inženirjem Ivanom Velikanjo je
letošnja trdovratna zima močno ovirala
potek dela. In ne samo to. Bilo je mrzlo
(barake so bile mišljene za toplejši čas)
in brigadirje je, razumljivo, zeblo. Toda
Komandant Franček Bučar je med mla-
dino priljubljen. Morda zaradi svoje
skromnosti, razumevanja in lepega od-
nosa do svojih brigadirjev, morda za-
radi požrtvovalnosti — saj mu niti
gripa ni mogla omajati dobre volje...
I
predčasno vstajajo. Sicer pa njena lju-
beznivost in skrb zelo blagodejno vpli-
vata na bolezensko počutje. Povedala
Okrajna zadružna zveza v Celju in po-
sebej njen predsednik, tov. Franc Lu-
bej sta jih izdatno podprla. Mladinci
so dobili toplo spodnje perilo in no-
gavice, mladinke pa trenerke, za kar se
iskreno zahvaljujejo.
Za zaključek pa še dva, tri podatke.
Najboljša četa je tretja s komandirjem
Rudijem Kmeclom (to je njegova de-
veta delovna akcija); najboljša briga-
dirka Terezija Pogačnik; prvo celjsko
brigado tvorijo brigadirji iz 72 kme-
tijskih zadrug. Poleg tega velja ome-
niti še prvo desetino prve čete, tako
imenovano letečo desetino, ki opravlja
najmijnejša dela.
Med brigadirji in vaščani vladajo
topli in lepi odnosi; s prvim aprilom
se bo življenje v brigadi normaliziralo.
Ob priliki našega obiska v Kartelje-
vem je celjsko mladinsko delovno bri-
gado obiskala skupina dijakov celj-
skega učiteljišča, ki jim je pripravila
kratek, a lep program: pesmi, recita-
cije, solo točke. Sodelovali so tudi bri-
gadirji. Po proCramu so celjski učite-
Ijiščniki skupaj z brigadirji zaplesali.
Brigadirji si takih prireditev še želijo.
Njihova gostoljubnost in požrtvovalnost
to tudi v polni meri zaslužita.    dhr
Ugled in praktična vrednost obenem
KAJ PREDVIDEVA NACRT ZA REKONSTRUKCIJO IZKOPANIN V ŠEMPETRU
IN KDAJ BO URESNIČLJIV?
V pretekli številki smo pisali o ve-
likem pomenu rimskih izkopanin v
Šempetru. Sedaj pa posredujemo na-
šim bralcem, kako si prizadeva Odbor'
za rekonstrukcijo arheoloških spomeni-
kov v Šempetru te redke zgodovinske
dragocenosti očuvati pred nadaljnjim
propadanjem ter jih hkrati izpostaviti
javnosti, kar bi dvignilo ugled naše
ožje domovine. Domači in inozemski tu-
risti pa bi prav gotovo pustili pri ogle-
du teh znamenitosti nekaj denarja in
bi se stroški rekonstrukcije v nekaj le-
tih vsekakor ix)plačali.
Sedaj leže izkopani predmeti naloženi
eden vrh drugega v leseni lopi na zem-
ljišču, kjer so izkopavali. Takšno sta-
nje ne bo moglo trajati v nedogled, saj
so vsesplošne koristi restavracije izko-
panin več kot na dlani. Strokovnjaki
se tega dobro zavedajo. Zato je to vpra-
šanje reševala že vrsta konferenc in ko-
misij, na katerih so strokovnjaki bili
mnenja, da bi se naj izkopanine v do-
glednem času pravilno zaščitile ter
hkrati v najbolj ustrezni obliki izposta-
vile javnosti.
Arheološki, tehnološki, estetski in ur-
banistični vidiki so narekovali, naj bi
izkopanin ne restavrirali na mestu, kjer
so jih našli, temveč je v tem pogledu
najbolj prikladen prostor ob avtostradi
med postajo v Šempetru in mestom,
kjer so spomenike našli. Prostor, kjer
bi naj stal ta majhen muzej, bo odku-
pila žalska občina, načrte za zaščitne
zgradbe pa je že izdelal arh. inž. Milan
Cemigoj iz Maribora. Po predračunu
bodo vsa ta dela veljala 57 milijonov
din. Številka na prvi pogled izgleda ve-
lika, vendar če upoštevamo pomembnost
izkopanin, ugled, ki bi ga s tem prido-
bili, ter praktično vrednost te rekon-
stnikcije, kaj lahko pridemo do za-
ključka, da se ta investicija izplača in
bo treba na gradnjo misliti, čim bodo
dane možnosti. Za rekonstrukcijo šem-
petrskih spomenikov kažeta veliko za-
nimanje Okrajni ljudski odbor v Celju
in Občinski odbor v Žalcu, vendar žal
zaenkrat zaradi drugih nujnejših potreb
ne moreta nuditi občutne j še podpore.
Kakšna dela so v programu? Po mne-
nju strokovnjakov bi bilo treba 4 do 5
ediikul. ki so ohranjene nad 70 %, v ce-
loti rekonstruirati. Ker je večina izko-
panih kosov iz pohorskega marmorja
in peščenca, ki v sedanjem stanju ne
preneseta brez škode eksponiranje, bi
bilo treba izkopanine po stopnji ogro-
ženosti postaviti povsem v zaprte pro-
store, nekatere pa vsaj pod streho. Ne-
kaj manj ogroženih in m.anj važnih ko-
sov pa bi lahko postavili v odprte lapi-
darije.
Prostor, kjer so bili šempetrski spo-
meniki izkopani, ne pride v poštev za-
radi stisnjenosti, neprimerne konfigu-
racije terena ter bližnjih hiš, ki kvari-
jo okolje, čeprav bi bilo to najbolj za-
želeno. Vendar to ni prevelika škoda,
če upoštevamo, da spomeniki dejansko
niso bili najdeni na njihovih prvotnih
mestih, ker jih je Savinja s svojim to-
kom, odplavila. Izbran prostor za loka-
cijo je v estetskem pogledu zadovoljiv,
razen tega pa ima še to prednost, da
leži tik ob cesti, kar je važno za tujski
promet.
Projektanta inž. Cemigoja je pri iz-
delavi idejnega osnutka tega antičnega
muzeja vodila misel, da bi bili pred-
meti primerno zavarovani, da bi tvorili
organsko celoto ter da bi bili hkrati ob-
dani s sodobno arhitekturo. Zaščitna
zgradba bi imela razstavne prostore in
stranske prostore. V razstavnih prosto-
rih bi bil tudi poseben prostor, v ka-
terem bi bila zbrana dokumentacija,
modeli, in načrti nekdanje situacije.
Stranski prostori pa bi obsegali vhodno
vežo z blagajno in malim bifejem, štu-
dijsko sobo za znanstveno delo, umi-
valnico za obiskovalce ter hišnikovo
stanovanje.
Ce bo ta zamisel uresničena, bo obi-
skovalec stopil iz veže, kjer bo kupil
vstopnico, odložil prtljago in se okrep-
čal, v prostor za dokumentacijo, od tod
pa neposredno v prvega od treh pro-
storov, ki bodo prekriti s tanko železo-
betonsko lupino, na stran atrija pa do-
cela odprti. Ti trije prostori bodo de-
loma namenjeni rekonstruiranim edi-
kulam, deloma drugim eksponatom.
Preko odprtega hodnika ga bo vodila
pot od tod v galerijo za plastiko s stran-
sko lučjo ter nato v dvorano z nadsvet-
lobo. Ta dvorana je namenjena najdra-
gocenejšim in najobčutljivejšim ekspo-
natom. Od tu bo vodil prekrit hodnik
vzdolž lapidarija na zeleni trati pred
ograjnim zidom. Prekriti hodnik se na
koncu lapidarija pravokotno obrne in
obiskovalec bo stopal vzdolž lapidarija,
ki bo prekrit, vendar ga bo od njega
ločila zelena trata in bazen. Razen no-
tranjščine velike dvorane, hišndkovega
stanovanja, sanitarij, blagajne in štu-
dijske sobe bodo zidovi neometani. Zi-
dovje bo zidano z opeko rumenkaste
barve po posebnem naročilu pri ope-
karni v Košakih. Okoliš zgradbe pa bo
po načrtu na kulturen način urejen in
zasajen z drevesi.
Kot vidimo je to zelo lepa zamisel, ki
ni preveč razkošna in ne predraga ter
je v skladu z našim kulturnim in turi-
stičnim razvojem. Čeprav je to šele
načrt, ki nima zaenkrat materialne pod-
lage, ga ni podcenjevati, kajti zgodo-
vinska važnost šempetrskih izkopanin
vsekakor zasluži, da te redke dragoce-
nosti obvarujemo propadanja v leseni
lopi ter jih izpostavimo javnosti. Sodeč
po dosedanjem razumevanju merodaj-
nih forumov, bo ta načrt postal stvar-
nost v nekaj letih, čim bodo v ta na-
men na razpolago potrebna sredstva.
II. mladinski pevski
festival okraja Celje
Široko zasnovana Ijudskoprosvetna
tekmovanja so več ali manj že vsa leta
po vojni tista oblika vsakokratnih pre-
gledov delovanja naših prosvetnih sku-
pin, ki se jih množične organizacije naj-
raje posdužujejo. Tako potrebo po mno-
žični, v večjem slogu zasnovani prire-
ditvi, ki naj služi medsebojnemu spo-
znavanju in medsebojni primerjavi
usipehov, kani zadovoljiti letošnji maj-
ski mladinski pevski festival v Celju —
drugi po osvoboditvi.
Po tekmovanjih, ki jih bodo opravili
v aprilu po posameznih občinah, se bo-
do celjstki javnosrbi predstavili 24. maja
naj'boljši občinski pevsiki zbori. Nasled-
njega dne pa bo nastopilo vseh 77 zbo-
rov iz celjskega okraja. Leta 1946 je
na ix>doben način nastopilo okoli 60
zborov, ki so šteli 3000 mladiih grl. Le-
tos pa bo po sedanjem stanju pelo 4155
mladih pevcev. Ta množica pevskega
naraščaja je porazdeljena takole: v celj-
ski občini jih je 936 v 12 zborih, v žal-
ski 697 v -2 ziboriih, v šoštarijski 50« v
10 ziborih, v rogaški 478 v 8 ziborih, v
konjiški 428 v 10 zborih, v šmanski 291
v 7 zborih, v vojniški 255 v 4 zborih, v
kozjanski 214 v 5 zborih, v mozdrski 20t
v 6 zborih in v šentjurski 150 v 3 ztoo-
rih. Številke, ki obetajo velepomemben
kulturni in politični uspeh, pa tudi or-
ganizacijski uspeh prirediteljev — mla-
dinskih, pionirskih in prosvetaiih dru-
štev.
Kako poživeti delo
v naših družbenih
organizacijah
Celje je po prostoru sicer malo,
toda po dejavnosti v občini in
okraju že kar veliko mesto. Ker
je v njem sedež Okrajnega ljud-
skega odbora, ima mesto še po-
sebno vlogo. Tu je sedež okrajnih
odborov množičnih organizacij,
okrajnih zvez in podzvez. Uspeh
teh organizacij se pokaže navad-
no na raznih plenumih, zlasti pa
na občnih zborih ali skupščinah.
Tedaj prikažejo vse najvidnejše
uspehe delovanja svojih včlanje-
nih edinic: društev, aktivov, ko-
misij in posameznikov. Podčrtal
sem izraz delovanje, ker je zanj
potrebna kritična presoja.
Živimo v dobi naglega gospo-
darskega in kulturnega razvoja.
Zato je treba tudi pretehtati, kaj
se pod tem imenom skriva. Za
kulturno in prosvetno dejavnost
n. pr. skrbe mnoga društva »Svo-
bod« in prosvetnih društev, TVD
»Partizan«, LT, športna društva,
društva prijateljev mladine in
prirode, šahovska, olepševalno-
turistična itd.
Mnoga izmed teh in ne našte-
tih uživajo podporo naše skup-
nosti, t. j. občinskih in okrajnih
ljudskih odborov, kar je povsem
pravilno le, če se izkažejo s svo-
jim pozitivnim in kulturnim de-
lom.
Toda kaj se dogaja? Kljub pod-
poram mnoge organizacije komaj
životarijo, izgovarjajoč se, da ni
ljudi, ki bi delali. Le čemu taka
orsarivzacija sploh obstaja. Za-
radi tradicije ali pa čaka na vsta-
jenje kralja Matjaža? Bleščeča
poročila na občnih zborih pa
kljub takemu stanju zameglijo
vse mrtvilo.
Na občnih zborih opažamo
pravcat strah pred izvolitvijo vo-
dilnih odbornikov. Zakaj? Po se-
danji praksi se upravičeno boje
velike odgovornosti pred javnost-
jo, ker ne vedo, kdo jim bo zares
pomagal pri delu. Prekiniti mo-
ramo tedaj s prakso, da bo vse
društveno delo -^počivalo« na ra-
menih predsednika in tajnika. Po
mnenju mnogih naj le-tadva
opravljata vse posle za ostale čla-
ne. Zanje naj tudi odgovarjata
pred občnim zborom in pred vso
javnostjo. Nesmisel!
Kje je zdravilo za te nezdrave
pojave? Edino v javni kritiki in
v vzgoji družbene odgovornosti.
Ponekod izvolijo na vodilna
mesta ljudi, ki imajo že nešteto
funkcij. Ker so na »vodilnem«
.^^i._a. mislijo člani, da bodo
več dosegli. Smešno! Namesto, da
bi se »vodilni« za silo odpočili,
begajo od seje do seje in hočeš,
nočeš, prevzemajo naloge pod pri-
tiskom neaktivnih članov.
Pri tem pa ne smemo prezreti
napake »vodilnih«, ki često ne
sprejenuLJp izvoljenih funkcio-
narjev posam,eznih organizacij s
primerno pozornostjo, kadar se
nanje obračajo za pomoč v ime-
nu organizacije, misleč, da orga-
nizacija ni tako važna. Prav to
je vzrok, da so funkcije tako ne-
pravilno razdeljene. Spoštujmo
vsako organizacijo, ki dela v in-
teresu delovnega ljudstva, četudi
je samo pionirska ali mladinska.
Organizacije imajo tudi svoje
komisije. Te imajo namen, da se
delo v organizaciji porazdeli. To-
da kaj ugotavljamo? Nesrečen je
predsednik take komisije, če osta-
ne sam. Navadno se ga ogibajo
ostali člani in se na vse pretege
izgovarjajo, kako so zaposleni.
Zato so tudi take komisije često
samo na papirju.
Brez dvoma so vse organiza-
cije družbi potrebne, sicer bi jih
ljudstvo ne ustanavljalo. Mnogi
njihovi člani so še mnenja, da je
dovolj, če plačajo članarino. Na-
sprotno: vsak član se mora zave-
dati, kaj bo za organizacijo storil,
koristil in'se v njej uveljavil. Tu-
di njegova najmanjša pomoč pri
delu je dragocena. Le tedaj, če
se bodo vsi člani vživeli v svoje
organizacije, v njih delali in uži-
vali uspehe svojega dela, bo pre-
nehala idila v naših družbenih
organizacijah.
Zaščltnica stare Celeje
Grki in Rimljani so imeli za vsako
panogo gospodarskega kulturnega ali
drugega delovanja svoje božanstvo. Če-
prav so se pozneje povzdignili do vi-
soke kulture, je vendarle ostala njiho-
va vera dokaj naivna, saj je še odsev
tiste dobe, ko je bilo področje, ki ga
je človeški razum obvladal majhno,
svet, ki je človeka obdajal, pa velik.
Poleg splošno veljavnih in spoštovanih
bogov, so častili tudi krajevna božan-
stva. Mesta ali celo posamezniki imajo
svoje zaščitnike. Iz antične zgodovine
so posebno znana mestna božanstva, ki
jih časte prebivalci posameznih mest
kot svoje zaščitnike in jim v ta namen
postavljajo svetišča. Ta navada se je
iz klasičnih grških in rimskih tal pre-
..FPBšBPnovci" za dan železničarjev;
Letošnji Dan železničarjev (15. april)
spomin na žrtve, padle na Zaloški cesti
v Ljubljani ob železničarski stavbi leta
1920, bodo celjski železničarji začeli pro-
slavljati že 10. aprila. Tega dne bo KOS
železničarjev z ŽPD »France Prešeren<^
priredil pisan večer. K sporedu bodo
prispevali vsi društveni odseki, avto-
busno podjetje in železniška postaja pa
srečnim izžrebancem vrsto prostih vo-
zovnic.
V soiboto, 12. aprila bo dalo Slovensko
ljudsko gledališče zaključno predstavo
za železničarje iz Celja in okolice, zve-
čer pa bo pred železniško ipK>stajo pro-
menadni koncert »Prešernove« godbe na
pihala.
14. aprila bodo odhiteli »Prešernovi«
pevci v Ljubljano, kjer se bodo, zdru-
ženi z ostalimi železničarskimi pevskimi
zbori iz Ljubljane, Maribora, Nove Go-
rice in Novega mesta, pripravili pod
vodstvom prof. Radovana Gobca za na-
stop naslednjega dne. Tega dne bo nam-
reč na Zaloški cesti odkrit impozanten
spomenik žrtvam železničarske stavke
leta 1920. Tu bodo ipeli združeni železni-
čarski zbori ob spremljavi zidanmoške
in ljubljanske železničarske godbe na
pihala, medtem ko bo celjska z maribor-
sko sodelovala v .povorki in na koncer-
tu; popoldne bo tudi revija železničar-
skih pevskih zborov. Zvečer pa bodo
celjski »Prešerno vci« prisostvovali še
operni predstavi.
Ker bo v Ljubljani tudi likovna raz-
stava vseh železničarskih likovnih krož-
kov, bo pri ljubljanskih slavnostih, po-
svečenih letošnjemu Dnevu železničar-
jev, sodeloval ves celjski »Prešeren«,
izvzemši tamburaškega orkestra. Seve-
da pa le-ta ne bo izostal od sodelovanja
pri domačem sporedu.
V teh dneh pa celjski železničarji tudi
ne bodo pozabili pvočastiti svojih stanov-
skih tovarišev, padlih v narodnoosvobo-
dilnem boju. G. G.
»ŽIVA POKOPANA«
Preteklo soboto in nedeljo so člani
gasilskega društva v Gornji vasi pri
Preboldu igrali dramo »2iva pokopana«.
Režiral jo je tov. Lojze Fric. Ce pozna-
mo iX)manjkljivosti, na katerih bolehajo
skorajda vsi podeželski odri, moramo
priznati, da so Gornjevaščani uspeli.
Občinstvo je bilo zadovoljno. Med mlaj-
šimi člani igralske skupine velja omeniti
Jožeta Žganka in Jožeta Hordeža, oba
preko petdeset let in kmeta, ki sta svoji
vlogi uspešno rešila. Vsi, ki radi gleda-
mo dobre ljudske igre, si želimo, da bi
bili Gornjevaščani še naprej tako pridni
in prizadevni.
nesla tudi v novo osvojene pokrajine
(province).
Po primerjavah številnih podobnih
glav lahko spoznamo, da predstavlja
slika boginjo, zaščitnico stare Celeje.
Karakteristično zanjo je, da ima krono
na glavi, ki predstavlja s svojimi »stol-
pi« obzidje mesta. Najdba je tembolj
zanimiva, ker je prva te vrste v Slo-
veniji. Vzidana je bila v hiši Zagata
št. 2 v Celju. Skoda je,, da je obraz
poškodovan, ker je tako precej okrnjen
prvotni izgled, ima pa zaradi svoje
redkosti kljub temu še veliko znanstve-
no vrednost.
- „Tugomer" na odru SLG v Celju
PREMIERA V SOBOTO, 5. APRILA 1958
Levstikov in Kreftov Tugomer je prav
gotovo ne le največje (po obsegu), tem-
več tudi najbolj reprezentativno delo iz
zakladnice slovenske dramske književ-
nosti. Saj krasijo to pomembno besedilo
vse vrline »velikega teksta«: heroična
snov, shakesoearska dramaturgija, na-
cionalno buditeljski zanos, odrska sliko-
vitost, pesniška lepota stihov, slovesna
govorica starinskega besednjaka, po-
membne človeške usode in silovitost
tragičnega dejanja. Tako lahko računa-
mo, da se ibo Levstikova tragedija v svo-
bodni dopolnitvi in prepesnitvi Bratka
Krefta za vedno ohranila v repertoarjih
slovenskih gledališč kot eden izmed te-
meljnih kamnov.
Prav gotovo pomeni vsaka nova upri-
zoritev takega standardno klasičnega
dela — vselej nov poskus interpretacije,
poskus novega, svojstvenega obračuna-
vanja starih, a vedno znova veljavnih
problemov.
Tragična balada o Tugomerovi usodni
zmoti — kako je veljak svobodnjaških
Slovenov hotel postati kralj in kako je
v tem prizadevanju zaslepljeno zaupal
celo zahrbtnim dednim sovragom, krvo-
goltnim Frankom — se nam bo v novi
celjski interpretaciji pokazala zlasti v
dvojni luči: predvsem kot tragedija pre-
zgodaj razsvetljenega, pretirano duhov-
nega človeka sredi barbarske teme zgod-
njega srednjega veka — vrhu tega pa
kot tragedija hotenja in zmogljivosti
(»nekje sem mejo minil in zgrešil...«),
z drugimi besedami: kot tragedija zmot-
nih nravstvenih meril. Tugomer hoče
rodu vse najboljše: saj bi rad postal
kralj le zato, da bi zdrobljene sile rodu
združil v enotnost akcije — toda ker si
je za to izbral nepravi zgodovinski tre-
nutek, je moral temu zmotnemu hote-
nju žrtvovati razsodnost in žrtvovati tu-
di srečo najbližjih: sestre Grozdane, naj-
zvestejšega prijatelja Bojana, naposled
pa tudi srečo, svo.bodo in življenje sko-
raj vsega rodu. — Sele v drugem planu
se prikaže tudi slavnostna igra o junaš-
kem vojskovanju. Ce bi bil namreč po-
udarek docela enostransko zgolj na tej
temi, bi se igra pod nespretno roko —
navzlic svobodoumnim geslom domo-
ljubnega junaštva — kaj lahko izrodila
v proslavljanje vojne kot take. Tako pa,
ko se kažejo v igri globlji idejni zapleti
zgodovinske in psihološke tematike, se
tudi slavospev vojskovanju jasno razka-
že samo kot upoštevanje zgodovinske
nujnosti.
Tugomer bo pK) dimenzijah nedvomno
največje letošnje dejanje Slovenskega
ljudskega gledalšiča: več kot petdeset
nastopajočih, izvirna kostumografija
(Mija Jarčeva), nova izvirna scenska
glasba (Rado Simoniti), monumentalna
scena (Sveta Jovanovič) — in režija Ja-
neza Vrhunca naj bi temu prizadevanju
pripomogli, da bi bil uspeh kar se da
vreden. Med najvidnejšimi nosilci glav-
nih vlog lahko naštejemo le nekatere:
Pavle Jeršin (Tugomer), Jože Pristov
(Geron), Mitja Bitenc (Hildebert), Janez
Škof (Gripo), Slavko Strnad (Spitignev),
Marjan Bačko (Bojan), Albin Penko
(Mestislav), Tone Terpin (Batog), Mari-
jan Dolinar (Zovolj), Slavko Belak (Ra-
dulf), Mara Cemetova (Zorislava), Angel-
ca Hlebcetova (Vrza), Marjanca Krošl-
Horvatova (Grozdana) in še številni
drugi.
S Tugomerom sicer ne bo mogoče go-
stovati po številnih manjših odrih tere-
na, kjer SLG sicer redno nastopa (ker
je ansambelski in tehnični aparat pre-
zahteven in prezapleten), pač pa bo po-
skusilo SLG v nekaterih krajih prirediti
slavnostno predstavo na prostem in or-
ganizirati tudi skupinske obiske v sa-
mem Celju.
Pionirska organizacija v celishem
okraju se vedno bolj uvetjavlja
v okviru Okrajne zveze prijateljev
mladine v Celju deluje več komisij, ki
vsaka zase skrbi za pravilno vzgojo,
krepko duševno in telesno rast naše
mladine.
Komisija za estetsko vzgojo je dala
pobudo za ustanavljanje pionirskih pev-
skih zborov po vseh občinah. Nad 4000
mladih pevcev se pripravlja na občinske
in okrajni i>evski festival. Na vrsti je
tudi skrb za likovno, kultumoprosvetno
in tehnično vzgojo mladine. Po občinah
pravkar sestavljajo koordinacijske od-
bore za tehnično vzgojo.
Naj agilne jša je Okrajna pionirska ko-
misija s svojimi desetimi občinskimi pio-
nirskimi kom<-sijami. Kljub neugodne-
mu vremenu so bile izrvedene zimsko-
špvortne igre v raznih krajih, ponekod
pa celo v občinskem merilu.
Veliko presenečenje je vzbudilo mi-
nulo nedeljo, dne 30. marca prvo okraj-
no strelsko tekmovanje.
Pod tehničnim vodstvom Okrajne
strelske zveze se je v Domu JLA zbralo
87 pionirjev in pionirk — mladih strel-
cev. Prišli so iz občin: Kozje, Laško,
Rog. Slatina, Slov. Konjice, Šentjur,
Vojnik, Žalec in Celje.
Ko so se mladi strelci, fantje in de-
kleta, pomerili med seboj, kdo bo naj-
boljši, je strokovna komisija razglasila
izid tekmovanja. Prvo mesto so zasedli:
starejši pionirji iz Stor in starejše pio-
nirke iz Kozjega, mlajši pionirji iz SI.
Konjic in mlajše pon rke iz Celja (II.
osn. šola). Drugo mesto so dosegli: sta-
rejši pionirji iz Slov. Konjic, starejše
pionirke iz Štor, mlajši pionirji iz Celja
(I. osn. šola) in mlajše pionirke iz Žalca.
Prve štiri ekipe je nagradila Okrajna
strelska zveza s 4 zračnimi puškami,
druge štiri ekipe pa Okrajna zveza pri-
jateljev mladine z rezbarskim orodjem
za tehnične krožke. Dvanajst najbolj-
ših strelcev je prejelo še posamezne na-
grade. V spomin na prvo okrajno strel-
sko tekmovanje pionirjev, so bile vsem
ekipam podeljene spominske diplome.
Strelskim krožkom v pionirski organi-
zaciji je bilo s tem izraženo lepo in
častno priznanje.
Pionirji in pionirke so odnesli še en
lep spomin. Poročnik tov. Jerman jim je
pred tekmovanjem pripovedoval zani-
mive partizanske zgodbe. Naši pionirji
so s svojim prvim tekmovanjem doživeli
lep praznik.
O delu naše pionirske organizacije bi
lahko našteli še mnogo lepega in dobre-
ga. Naj omenimo le še to, da bo v krat-
kem v Celju tudi okrajno šahovsko tek-
movanje. Pionirji zmagovalci bodo šli
še na republiško šahovsko tekmovanje,
na katero se prav vneto pripravljajo.
teCaj za lutkarstvo
Okrajna zveza prijateljev mladine v
Celju je priredila v nedeljo, dne 30. 3.
poseben tečaj za voditelje lutkovnih
odrov. Tečaja se je udeležilo 24 učiteljev
in učiteljic iz raznih krajev našega
okraja. Predavanju tov. Toneta Ljubica
iz Ljubljane so sledili praktični nasveti,
za katere so mu bili udeleženci prav
hvaležni. Tečaj je bil na II. osnovni šoli,
ki ima svoj lastni lutkovni oder. Udele-
ženci bodo tudi to umetnost prenesli na
mladino; saj je tudi to eno izmed od-
ličnih vzgojnih sredstev
4. APRILA — ŠTEV. 13
3
STRAN
Življenje na naši vasi
v KONJIŠKI OBČINI SO RAZPRAVLJALI O PERSPEKTIVNEM NACRTURAZVOJA KMETIJSTVA
KatePB naloge bodo v prihodnjih letih najvažnejše
Če bo načrt uresničen - bo kmetijska proizvodnja še enkrat večja
v času volilnih priprav so v konjiški občini, predvsem v kmetij-
skih predelih, zelo dosti govorili o osnutku perspektivnega načrta razvoja
kmetijs:tva v letih 1957—1961. Ta je sicer dokaj obsežen in ga bo morda
tu in tam potrebno še vskladiti z okrajnim načrtom. Pri izvajanju načrta
bodo poleg občine in kmetijske poslovne zveze odigrale važno vlogo še
kmetijske zadruge preko svojih članov in kmetijskega gospodarstva.
Nekateri podatki iz načrta bodo osvetlili, katere naloge bodo, v prihod-
njih letih najvažnejše.
Na področju občine je okoli 2300 ha
zamočvirjenih površin, ki dajejo le
majhne koristi. Seveda se vsa ta zem-
ljišča ne bodo dala osušiti v nekaj letih,
zato zajema načrt le kakih 300 ha takih
zemljišč, ki se bodo kasneje dala upo-
rabiti za njive. To pa tvori osnovo za
izpolnitev načrta v nekaterih ostalih pa-
nogah (gojitev hmeJja, krmsika baza,
sprememba kultur itd.). Največ od tega
odpade na KZ Konjice in Loče, precej
manj pa na Zreče. Z nekaterimi deli so
pričeli že lani v okolici Stranic, na ka-
kih 100 ha pa bodo z deli pričeli letos
oziroma prihodnje leto. Vse to bo zahte-
valo 60 milijonov din, ali na leto 15 mi-
lijonov. Doibra četrtina sredstev se bo
zbrala iz sklada vodne skupnositi, tretji-
no naj bi prispevali interesenti sami, za
ostalo pa bodo najeli posojila. Tako ši-
roka akcija pa že sama po sebi narekuje
ustanovitev vodne skupnosti, ki bo ta
dela izvrševala, razen tega pa bodo po-
trebne melioracijske skupnosti še pri
kmetijskih zadrugah. Ž osušitvijo se bo-
do povečale ome površine v občini za
okoli 8 odstotkov.
Pri uvedbi novih kultur bo gotovo
najvažnejši hmelj, katerega so delno že
lani pričeli gojiti. Letošnji nasadi hme-
lja naj bi obsegali že okoli 30 ha. Do
konca leta 1961 pa 150 ha, od tega dve
tretjini na osušenih zemljiščih. Načrt
predvideva še gradnjo šestih sušilnic s
skupno zmogljivostjo 576 m". V konjiški
okolici nameravajo na novo sejati še lan
na 20 ha površine, dočim bodo površino
z žiti znižali za 12 odstoitkov (manj ovsa,
rži in soržice). Posevki pšenice bodo
ostali približno isti, več pa bo treba se-
jati ječmena za vzrejo beconov. Pri ko-
ruzi pa se postavlja v ospredje sajenje
hibridne vrste, ki daje večji pridelek od
sedanje domače.
Važno postavko tvori napredek živi-
noreje, kjer je med drugim določeno,
da bodo na Rogli uredili pašnik za 200
glav mlade živine. V teh letih bodo za-
menjali tudi pomursko pasmo živine s
sivorjavo, ki bolj odgovarja tamkajš-
njim prilikam.
Medtem, ko je sedaj bilo obnovljenih
le malo sadovnjakov, izgleda, da bo v
prihodnjih letih precej bolje. Obnovili
bodo namreč 165 ha sadovnjakov, od te-
ga okoli 50 ha že letos. Mimo tega bodo
v krajih, kjer je sadjarstvo razvito, or-
ganizirali sadjarske skupnosti. V pri-
hodnjih štirih letih bodo obnovili le
15 ha vinogradov, saj bodo v daljši per-
spektivi vinogradniške površine v obči-
ni precej zmanjšali. Vinograde bodo ob-
novili le tam, kjer je za to kulturo res
primerna lega. Večji poudarek pa daje
načrt gojitvi jagodice v j a. S črnim ribe-
zom bodo zasadili okoli 15 ha površin v
okolici Loč, z malinami blizu 60 ha v
pohorskih predelih. K tej nalogi so za-
druge deloma pristopile že lani in so
prvi poizkusi zadovoljivi.
Za kmetijske zadruge je pomembno
tudi to, da bodo že sedaj pričele skrbeti
za kooperacijo s svojimi člani, posebno
pri tistih kulturah, kjer je to možno
(hmelj, žito, lan, koruza, krompir). Za-
druge bodo morale skrbeti tudi za pove-
čano in pravilno uporabo umetnih gno-
jil, za zamenjavo in nabavo novih se-
men ter za večjo uporabo zaščitnih
sredstev. Prav tako bo treba nabaviti
več novih sitrojev, saj načrt predvideva
30 traktorjev za potrebe hmeljarstva in
poljedelstva sploh, 2 kombajna itd.
Izvedba celotnega programa bo zahte-
vala tudi izdatna denarna sredstva, po
sedanjih izračunih okoli 677 milijonov
dinarjev. Največ bodo uporabili za na-
bavo mehanizacjie, ureditev hmeljišč in
sušilnic. Hkrati pa kažejo izračuni, da
se bo letna proizvodnja v kmetijsitvu v
konjiški občini povečala 100 odstotno,
to je za 1 miljardo 200 milijonov dinar-
jev. Tako se bo kmetom zvišal dohodek
in standard, hkrati pa bodo imeli od
tega koristi tudi občina, kmetijske za-
druge in potrošniki ob večji ponudbi
kmetijskih pridelkov.
V nekaterih panogah so načrt že za-
čeli izvajati, v drugih pa bodo z deli za-
čeli letos. Številke sicer kažejo, da je
načrt precej visok, vendar bo ob pra-
vilnem prizadevanju zadrug, ki bodo
pri izvajanju vsekakor igrale važno vlo-
go, lahko izvedljiv. To nalogo pa bodo
zadruge ob podpori občine lahko iz-
vedle, saj bodo po izločitvi trgovin mo-
rale bolj skrbeti za kmetijsko proizvod-
njo kot doslej. Med izvajanjem načrta
pa bo jKjtrebno še urediti odkup, poskr-
beti za skladišča in primerne predelo-
valne obrate.
Obšoteljske zadruge so zborovale
obnavljanje vinogradov in sadovnjakov v polnem
teku. — kz imeno med najboljšimi z 2.500.000 din do-
bička. — odslej samo za kmetijstvo.
Pred dnevi so bili občni zbori skoraj
v vseh kmetijskih zadrugah v Obso-
telju. Kmetje, ki skušajo iz težke ilov-
nate zemlje izžeti čimboljši kruh, so na
zborih pregledali dosedanje delo in po
dosedanjih izkušnjah pripravili načrt
za prihodnje. Okrog 85% vseh kmetov
tega področja je združenih v zadrugah.
Zadruge so s 1. novembrom preteklega
leta oddale podjetju trgovske posloval-
nice »Sotla« v Podčetrtku in se zdaj
posvetile zgolj pospeševanju kmetijstva.
Akcije za obnovo vinogradov v Vir-
štanju in sadovnjakov v Pristavi in
Podčetrtku so v polnem teku. Vse za-
druge so zaključile poslovno leto z do-
bičkom, prednjači pa KZ Imeno z 2,5
milijonskim dobičkom.
Sadjarski pospeševalni odbori so skr-
beli za čiščenje in škropljenje drevja,
vendar bo večjo pozornost potrebno po-
svetiti še zatiranju slivovega drevja, ki
je plodno žarišče za razširjevanje sad-
nih bolezni. Pri KZ Imeno so uspeli za-
saditi kompleksen nasad 2,5 ha jablan.
Z rednim čiščenjem in gnojenjem bi
mogli odpraviti tudi izmenično rodovit-
nost sadovnjakov, ki je doslej hromila
donos. Na Virštanjskem so obnovili do-
slej 12 ha kompleks vinogradov, kar je
lep uspeh KZ Imeno, v prihodnje pa
bodo verjetno uspeli z obnovo 60 ha po-
vršine izčrpanih vinogradov. Strojni
parki pri zadrugah so povsod precej
močni, v Imenem pa že v nekaj dneh
pričakujejo tudd traktor »Ferguson«.
Pospeševanje v poljedelstvu najlepše
odseva v povprečnem hektarskem do-
nosu pšenice, ki se je zvišal na okrog
40 q, prednjači pa KZ Pristava s 44 q.
To dokazuje, da je mogoče s pravilnim
negovanjem donos še dvigniti in bo po
ureditvi Sotle dolina mogla dati precej
več kruha. Vse kmetijske zadruge te-
žijo za tem, da bi na svojih področjih
vršile sortno selekcijo in s tem dosegale
najvišji donos. Potrebno bo pa misliti
tudi na kompleksne nasade tistih kme-
tijskih kultur, ki so na določenih obso-
telskih površinah najuspešnejše kot n.
pr. v okolici Šmarja hmelj. K temu pa
bo levji delež doprinesla obsotelska vod-
na skupnost, če bo uredila Sotlo in nje-
no porečje, da ne bo več poplavnih po-
vršin, ki dajejo slab, kisel pridelek in
razširjajo meti j av ost med govedom. Ži-
vinorejski pospeševalni odseki se tru-
dijo za širitev simendolskega goveda,
nemške požlahtnjene pasme svinj in
štajerske kokoši. Te tukajšnjemu pre-
delu najbolj odgovarjajo, vendar je po-
glavitna hiba, ki ovira napredek živino-
reje, slabo urejena krmska baza, zato
so ponekod živali celo podhrafljene, za-
radi česar trpi proizvodnost.
• Aktivi mladih zadružnikov in žena-
zadružnic so povsod zelo razgibani.
Obsotelska kmečka mladina se je v
lepem številu udeležila internatsko ure-
jene Kmetij sko-gospodarske šole v Jel-
šingradu, ki je trajala mesec dni.
Posebno v sadonosnikih in hlevih od-
seva delo mladine, ki s svojo željo po
boljšem in lepšem odstranjuje ostanke
zaostalosti ter z zaupanjem gleda v
prihodnost. Nedeljski volilni rezultati
pa so dokazali, da Obsotelje stopa s ča-
som v korak in bo tako doživelo pro-
svetno in gospodarsko prerojen je. Ve-
liko pa prispeva k napredku kmetijstva
OZZ Celje in občinska zadružna po-
slovna zveza Šmarje pri Jelšah. Obso-
teljčani so na svojih zborih pokazali,
da se zavedajo, da je prihodnost po-
krajine v naprednejšem kmetijstvu.,
vedo pa, da bo za to potrebno poleg že-
leznice, ki bo vsak čas stekla do Stra-
nja, urediti tudi cestno omrežje, saj
so ceste, kolikor jih je, razdrapane in
slabe, a zveze s Kozjanskim preko
Virštanja bo potrebno dokončno zgra-
diti, -ir-
Kmečki proizvajalec
in zadruga
- en gospodar
Občni zbori kmetijskih zadrug v celj-
skem okraju bodo kmalu za nami. Mor-
da niso doslej še na nobenem letnem
občnem zboru KZ neposredni kmetijski
proizvajalci pokazali toliko živahnega
razumevanja za probleme zadružnih or-
ganizacij, icot je to bil domala povsod
primer pri letošnjhi občnih zborih. V
tej skupni delovni vnemi predvsem iz-
stopa spodnja Savinjska dolina, kjer je
že čutiti, da postajata kmetijski proiz-
vajalec in zadruga en gospodar. Na obč-
nih zborih so tudi vedno določneje iz-
stopale težnje po ustanavljanju raznih
skupnosti, ker so kmetje že spoznali, da
je le na ta način možna boljša in cenej-
ša obdelava.
Kako se kmetje živo zanimajo za pro-
bleme svoje kmetijske zadruge, so na
letošnjih občnih zborih dokazali tudi s
polnoštevilnim obiskom, saj niso bile
redke zadruge po Savinjski dolini, kjer
se je občnega zbora udeležilo mnogo
večje število ljudi kot pa šteje članstvo
zadruge. V Taboru na primer, šteje KZ
97 članov, na občnem zboru pa je bilo
navzočih kar 145 ljudi. Marsikateri go-
spodar je prišel na občni zbor kar s
celo družino.
Pri sprejemanju delovnih planov, so
kmetje sodelovali s pametnimi predlogi,
ki jih bodo zadruge vsekakor upošte-
vale.
V KZ Bočna
zgledno gospodarijo
Letošnji letni občni zbor KZ v Bočni
je ipokazal, da so preteklo leto kar vsi
odseki uspešno gospodarili, saj izkazuje
zadruga čistega dobička preko 2 in pol
milijona dinarjev. Zlasti uspešen je bil
odkup semenskega in merkantilnega
krompirja, živine, malin in medu. Medu
so odkupili kar 11 ton, kar je za mali
kraj, kot je Bočna, vsekakor pomembno.
Za čebelarstvo v tem predelu je vedno
več zanimanja, saj so domačini spozna-
li, da je čebelarstvo zelo donosna go-
spodarska panoga.
Razveseljivo je tudi, da se bočki kme-
tovalci vedno bolj zanimajo za umetna
gnojila, saj potrošnja le-teh iz leta v le-
to narašča. Lani je KZ prodala svojim
članom 80 ton umetnih gnojil.
Pri volitvah so bili izvoljeni res naj-
boljši člani, ki uživajo vsestransko za-
upanje pri domačinih. Prepričani so za-
to, da bo nov odbor še podvojil delo za
procvit zadruge.
Občnemu zboru sta prisostvovala tudi
savinjska rojaka, nova poslanca, tova-
riš Jeraj in Kropušek, ki sta zborovalce
z vzpK>dbudnimi besedami bodrila še k
večjim uspehom.
SKRB SAVINJSKIH HMELJARJEV:
ALI BODO ŽICA IN HMELJEVKE
PRAVOČASNO DOBAVLJENE?
Na letnem občnem zboru žalske PZ
je bilo rečeno, da je za žice v celoti
preskrbljeno. Nekaj je bomo uvozili iz
Francije, pretežni del pa ibodo dobavile
domače tovarne. Po vsej verjetnosti bo
žica v žalskem skladišču že do 30. apri-
la.
Glede hmelj evk (z ozirom na razširi-
tev nasadov bodo potrebe velike — 709
do 800.000 komadov) bo nekoliko teže.
Predvidevajo pa, da bodo iz domačih
gozdov lahko krili vsaj 40% potreb,
ostalo pa bomo morali iskati v bratski
republiki Bosni. Savinjskim hmeljar-
jem se zato priporoča, naj se omejijo
bolj na žične nasade.
Olepševalno turistična tribuna
Na pobudo Olepševalnega in turističnega društva ter Celjske tu-
r'stične podzveze znova uvajamo rubriko, v kateri s?no že lani in pred
leti opozarjali na najrazličnejše komujialne in druge probleme mesta
Celja. S sodelovanjem Celjske turistične podzveze pa bomo vsebino teh
vprašanj prenesli iz ozkega celjskega mestnega območja na celoten okraj.
Zraven te spremembe pa želimo, da bi v teh vrsticah obravnavali ne-le
komunalne probleme, temveč tudi druga vprašanja z vseh področij druž-
benega življenja. Pri vsem tem želimo opozoriti še na to, da bi radi
v kritiki nekaterih napak našli razumevanje in zlasti še pripravljenost
vseh, da bi ugotovljene nepravilnosti kar najhitreje odstranili. Tako
bomo z združenimi močmi prispevali dejstvu, da so tudi naši kraji lepi
in glede na turistično dejavnost enakovredni vsem ostalim področjem.
Zaradi tega vabimo vse bralce našega lista, da v tej rubriki sodelujejo
z dobronamernimi kritikami ter koristnimi spodbudami za njihovo iz-
boljšanje.
Uredništvo
Vee pozornosti za ureditev^
oeljsRe avtobusne postaje
Pred dnevi sem srečal znanca, pa mi
je potožil, da se je oni dan zaman ozi-
ral za zaželenim avtobusom, ki bi ga
naj pripeljal v domači kraj. Primal je,
da je bil morda nekoliko neroden, pa
navzlic temu, da je zastonj tekal od
Ulice XIV. divizije pred kolodvor, v
Razlagovo in na vogal Titovega trga
pred palačo Mestne hranilnice. Avtobus
je iskal in iskal tako dolgo, dokler mu
niso povedali, da je že odpeljal... Ni
se preveč hudoval na druge; del kriv-
de za to, da je ostal nekaj ur dlje v
Celju, kot je želel, je pripisal tudi sebi.
Navzlic temu pa je dobrohotno pred-
lagal, da naj bi celjsko Avtobusno pod-
jetje uvedlo posebne napisne table, ali
morda dežrimega prometnika, ki bi naj
opozarjal iznajdljive in tudi »neiz-
naidljive« potnike na avtobuse in na
njihovo smer vožnje. Predlagal je da
naj bi takšne prenosne table postavili
pred avtobuse in nanje jasno napisali
čas odhoda ter smer vožnje.
Morda, morda bi kazalo prisluhniti
tej želji...?
prvorazrednemu društvu
ni v Cast
tisti del plotu okoli stadiona, ki se začne-
pri tovarniškem poslopju »Aero« v Stri-
tarjevi ulici. Z napisa nad vhodom pa
kmalu ne bo več moč razbrati, da gre
za sloveči »Kladivarjev« atletski sta-
dion.
pismo uredništvu?
nepomembna smrt?
Ali je lahko človeška smrt nepo-
membna? Edinstveno vprašanje! Sle-
herni dan umirajo ljudje na najrazlič-
nejše načine; v prometnih nesrečah, na
bolniških posteljah ali v motnih vo-
dah kakšne reke. Če umre starec, sprav-
ljen s smrtjo, je v tem svojevrstna le-
pota, poezija Smrti, če hočete. Toda
smrt devetnajstletnega dekleta, ki se
konča na pragu življenja, ne da bi
mogla v trenutni stiski — vzrok takšne
stiske nemara res ni pomemben — iz-
meriti vso ogromnost svojega dejanja!
Mar v tem ni nekaj strahotnega in pre-
tresljivega, s čimer se po Balzacovih
besedah ne more primerjati noben tra-
gični roman, niti »Tožbe presvitlega
kralja Kaernavanskega, ki so ga otroci
pahnili v ječo.« Da, ob tem preprostem
dejstvu oblede tragedije in romani, ob-
ledi nemara celo nespametno sovraštvo,
obledi vse. Kako da pisec Nepomembne
smrti na to ni pomislil? Kako je mogel
imenovati samomor mladega, preproste-
ga in poštenega dekleta nepomembno
smrt? Takšna smrt, posebno v naši
družbi, ni in ne more biti nepomembna!
-bo-
odgovor
V zadnji številki našega lista sem v
članku z naslovom Nepomembna smrt
pisal o dogodku, ki je v naši javnosti
sprožil vrsto najrazličnejših nejavnih,
nepisanih komentarjev. Z njim je za-
deva še naprej ostala tam, kjer je bila
— v nejasnosti. Zaradi časovne od-
maknjenosti dogodka samega in zaradi
pomanjkanja potrebnih podatkov o
njem sem se moral izogniti vsem in
vsakršnim konkretnostim, s čimer pre-
iskave pač verjetno nisem rešil arhiva.
Zdaj pa se je oglasil neki bralec s pri-
pombo, ki ji dodajam še svojo pripom-
bo. Mislim, da se ne razumeva. Dogo-
dek se mi je zdel vsekakor dovolj po-
memben, tem bolj pomemben, ker —
ponavljam — je o njem vse dosledno
molčalo! Vzrokov nisem iskal, ker se
nisem čutil za to poklicanega, še manj
odgovornega in ker sem bil prepričan
in sem še zmerom prepričan, da imamo
tu organe, ki jim primer gotovo ni ne-
znan. Ce namreč življenje vsakega po-
sameznika pripada družbi, tedaj, se mi
zdi, je njena tudi njegova smrt. Naša
družba pa je taka, v kateri smo vsi od-
govorni za vse. Torej tudi za življenje
in smrt. Potemtakem tu niso bili pri-
zadeti zgolj starši, pač pa prav toliko
tudi kolektiv in družba. Vsekakor se z
dejstvom, da stoj<imo pred samomorom,
ne da bi vedeli za njegove konkretne
pobude, ne moremo niti sprijazniti niti
zadovoljiti Kdo ga bo pojasnil?
dhr
Agroservis Šempeter se ho
posvetil kmetijski mehanizaciji
Člani kmetijskih zadrug v Savinjski
dolini — pa tudi zasebni kmetovalci —
se pritožujejo, da Agroservis preveč za-
vlačuje s popravili raznih strojev in vo-
zil in daje prednost drugim popravilom.
Ce pa poslušamo mnenje tega obrata,
pa lahko spet razumemo njegovo stali-
šče. Mnoge KZ so gotovo že v zimskih
mesecih vedele, da imajo ta ali oni stroj
pokvarjen, toda servisu ga pripeljejo še-
le v času, ko bi ga že potrebovale. Tako
se v glavni sezoni ti stroji in vozila kar
kopičijo v agroservisnih delavnicah in
vsakemu se strahovito mudi s popravi-
k>m. Jasno je, da pri takem navalu ser-
visna delavnica ne more vsem pravo-
-časno ustreči. Pametni kmet in zadruž-
nik bosta zato svoje stroje že v jeseni
dobro pregledala in jih dala v popra-
vilo v zimskem času, da spomladi, ko
se prične delo na polju, ne bo nervoze.
Računati je treba tudi s tem, da servis-
na delavnica mnogokrat ne dobi v zaže-
lenem času nadomestnih delov in je v
takem času zastoj popravil pač treba
razimieti.
Sicer pa Agroservis Šempeter zago-
tavlja svojim strankam, da bo v bodoče
bolje. Odkar je postal član žalske Po-
slovne zveze, se hoče prvenstveno po-
svetiti kmetijski mehanizaciji.
LETNI OBRAČUN KMETIJSKE ZA-
DRUGE V GORNJEM GRADU
Kmetijska zadruga v Gornjem gradu
je imela pred kratkim letni občni zbor,
na katerem so člani zadruge pregledali
delo za preteklo leto. Ugotovili so, da
delo zadruge ni bilo najboljše. Zadrugi
predvsem primanjkuje dobrega strokov-
nega kadra. Lanskoletni program dela
zadruge je bil v -glavnem izpolnjen.
TUDI V RECICI OB SAVINJI
SUŠILNICA
Kmetijska zadruga v Rečici ob Savinji
bo v kratkem pričela z gradnjo nove
zadružne sušilnice za hmelj. Zgraditev
omenjene sušilnice je nujno .potrebna,
ker se bodo v letošnjem letu na območju
te zadruge povečale površine s hmeljem
za 10 hektarjev. Za zgraditev sušilnice
bo večji del sredstev prispeval »Hme-
zad« iz Žalca.
BIROKRAT
No kolega, ste že prečitali PISMO.
Kakšno pismo?
Nikar se ne delaj nor.
IMeni to ni znano, čeprav prečitam vsa prispela pisma.
Tragični dogodeli v luvanovi družini
Petnajstletni Igor Juvan, dijak celj-
ske gimnazije, je nekje našel ročno bom-
bo. Zvečer, ko ni bilo nikogar v ku-
hinji, se je lotil nevaimega predmeta
v želji, da bi bombo razstavil. Toda
zgodilo se je to, kar je uničilo že pre-
mnogo mlado življenje v povojnih letih.
Bomba se mu je v rokah razletela.
Slarši, ki so prišli v kuhinjo, si sprva
niso mogli razložiti vzroka močne eks-
plozije, ki je pogasnila tudi luč. Potem
pa so videli Igorja, ki je ves okrvav-
ljen stal v kuhinji in prosil pomoči.
Ranjen je bU v obraz in po telesu, ro-
ke pa mu je odtrgalo nekje pri za-
pestjih. Fanta so odpeljali v bolnišnico,
toda že med prevozom je zgubil zavest
in izdihnil.
Kdo naj ob tako tragičnem trenutku
karkoli očita Juvanovim? Njih je ne-
sreča močno prizadela. Toda ali so sa-
mo starši dolžni opozarjati otroke pred
takimi nesrečami? Pravzaprav bi si
nihče ne mislil, da je mogoče na Po-
lulah toliko let po vojni še najti take
nevarne stvari. In vendar. Trinajst let
po vojni, spet nova nesreča, spet nova
žrtev vojne. Podlegel je fant, ki je ob
koncu vojne vekal še v posteljici.
Ta dogodek je resen opomin vsem,, ki
imajo stik z mladino. Ne samo staršem,
učiteljem in vzgojiteljem. Vsak se mo-
ra čutiti odgovornega za varnost mla-
dine. Morda le premalo skrbimo za pra-
vilen poduk, pa naj gre to za- take
najdbe orožja, ali pa za druge nevarne
igre ter red na javnih prometnih žilah.
PRED  OBČNIM  ZBOROM  PODRUŽNICE
DRUŠTVA DIABETIKOV V CELJU
Mlada podružnica diabetičnega društva v
Celju bo dne 10. aprila ob 18.30 polagala račun
o svojem niti eno leto dolgem delovanju v ko-
rist svojih neozdravljvih bolnih članov. V tem
kratkem času je organizirala vrsto dobro obi-
skanih mesečnih sestankov, na katerih so pre-
davali zdravniki, pacienti pa so lahko stavljali
vprašanja glede svoje bolezni. Podružnica jim
je oskrbela peko diabetičnega kruha, nakup
slatinske vode in sira po znižani ceni ter na-
prosila za mesečni prispevek k dietni prehrani
ravnateljstvo ZSZ v Celju, ki je v ta namen
nakazalo znesek 500.000 dinarjev, za kar se mu
vsi podpirane! hvaležni. Število članstva te
mlade podružnice stalno narašča Ln ima do
sedaj 116 članov.
Zahvala vsem krvodajalcem
Ob zaključku prvega tromesečja se najtopleje
zahvaljujemo vsem onim velikodušnim daroval-
cem krvi, ki so nam v službi transfuzije pripo-
mogli, da smo lahko nudili najtežjim bolnikom
dragoceno in rešilno pomoč. V tem obdobju so
se našemu klicu odzvali predvsem prebivalci
Šempetra v Savinjski dolini, ki so darovali
preko 8 litrov krvi že v januarju in prebivalci
Vranskega, ki so dali nekaj nad 9 litrov krvi.
V februarju so se odlikovali zabukovški rudar-
ji, ki se kljub težkemu delu pod zemljo niso
ustrašili odvzema in so darovali preko 10 litrov
dragocene tekočine. V marcu pa so rudarje še
prekosili štorski železarji, ki so poklonili bol-
nikom celjske bolnišnice preko 16 litrov krvi.
Kot lep vzgled požrtvovalnosti omenjamo daro-
valca Slavka Kočarja in Franca JančiCa, ki sta
se že 3 dni po akciji v Štorah, kjer sta dala
kri, javila z večjo skupino štorskih železarjev
na transfuzijski postaji in skupno z ostalimi
darovala kri za težko bolnega delovnega tova-
riša, ki je nujno potreboval transfuzijo. Požr-
tvovalnost Štorjanov pa še vedno ni izčrpana,
saj pripravljajo za 25. aprila ponovno krvoda-
jalsko akcijo.
Poleg Železarne v Štorah prednjači v Celju
trenutno teren Trnovlje, kjer je osnovna orga-
nizacija RK zbrala in poslala na odvzem 19
krvodajalcev, od katerih je skoraj večina izja-
vila, da jih ob potrebi lahko ponovno pokliče-
mo na odvzem. Upamo, da jo bodo tudi ostale
osnovne organizacije posnemale in zbrale pri-
memo število prostovoljcev.
Končno naj sprejmejo našo in zahvalo bolni-
kov tudi vsi oni posamezniki, ki so prišli na
postajo in darovali kri iz lastnega nagiba, saj
so nam ravno ti najbolj svetel vzgled požrtvo-
valnosti, ki naj bi ga posnemal vsak zdrav
državljan.
Toda ne samo darovalcem, dolžni smo se za-
hvaliti tudi vsem onim, ki so v teh prvih me-
secih pomagali zbirati prostovoljce, in onim, ki
so akcje tehnično pripravili ter uspešno posre-
dovali pri vodstvih podjetij, da s« odobrila za
darovalce krvi dan odvzema kot plačan prost
dan.
Ko zaključujemo prvo obdobje leta, se obra-
čamo tudi že na vse one darovalce krvi, ki bodo
prišli na vrsto v bodoče, da bi nam bili prav
tako naklonjeni kot darovalci doslej in bi se
na-.emu klicu vedno m povsod odzvali.
Okrajni  odbor RK Celje
Transfuzijska postaja Celje
Celjski trg
v tem ledna
Lepa, suha pomlad je prinesla tudi na
celjski živilski trg nekaj sprememb. Ne-
davno smo tožili o pomanjkanju zele-
njave, saj mimo pora in zeljnatih glav
ni bilo mogoče kaj več dobiti. Zelene
solate sicer res še povsod primanjkuje,
toda trg je v zadostni meri založen z
drugo spomladansko zelenjavo, zlasti z
regratom in motovilcem. Tudi cene tej
zelenjavi so v tem tednu nekoliko padle.
Prav tako nas je prijetno' presenetil tu-
di padec cen pri jajcih.
Za spremembo smo po daljšem času
na trgu spet opazili pitane piščance
(300 din za kg). Z ozirom na še vedno
visoke cene mesu v mesnicah je kar ra-
zumljivo, da je gneča okrog teh piščan-
cev velika.
Jabolka si pa v zadnjem času že ma-
lokatera gospodinja lahko privošči, ker
izgleda, da bodo kmalu dosegle ceno po-
maranč. Danes so kmetice prodajale nič
kaj lepa jabolka že po 120 din za kg.
Cene živilom v tem tednu so bile na-
slednje:
Cene  v  oklepaju  veljajo  za  privatni  sektor.
Krompir 13—14 (16—18), čebula 40—60 (50—80),
česen 150—200 (160—200), fižol v. 80—100 (80 do
100), fižol n. — (50—70), solata 150—170 (140 do
250), cvetača 90 (100), špinača 100-120 (160—250),
motovileč — (200—300), radič 100 (250—300), re-
grat — (150—250), zelje gl. 20 (—), zelje rib. 40
(40), repa rib, — (30), pesa 30-60 (40—70),
ohrovt 25 (60), peteršilj — (70—120), korenjček
40 (20—70), koleraba — (30-40). hren — (150
do 200), kis — (30—40), por 40 (50—70), redkev
18 (30—40). redkvica 100 (—), sadje suho — (120
do 150), slive suhe 280 (—), gobe suhe — (1600),
orehi celi 250 (—). orehi luš. 800 (750—800), ro-
zine 440 (—), mandeljni 1400 (—), limone 260
(—), pomaranče 210 (—), orašidi 360 (—), jabol-
ka 50-100 (70-120), mleko - (36), skuta -
(IbO), smetana — (240), trdi sir — (380),
maslo — (520), kure — (450—680), piščanci 300
(ISO), zajci — (200-500), jajčU 14 (14—16), ko-
45), ječmen — (40), rž — (40), kumare kisi. ^
r'iza — (40—50), pšenica — (50). oves — (40 do
(120), paradižnik kons, 120 (—), gobe sivke —
(100-150).
Ali smo kulturni?
Ze pred leti sem grajal, da spre-
jema prodajalka v pekarni um.a-
zan denar in z isto roko mi odreže
kruh, ki mi ga izroči kar nezavi-
tega. Ce nimam aktovke, ga mo-
ram vzeti kar tako pod pazduho,
kar me živo spominja na Pisker
in Dachau. Grajal sem tudi, da
dobimo v gostilnah komaj četr-
tinko papirnate serviete. Uspeh je
bil ničla. V pekarnah je ostalo
vse pri starem, v gostilnah pa so
mi rekli, da je poraba papirja
v gostinskih obratih ogromna in
da je zaradi tega režija prevelika.
Ponavljam, kar sem pred leti
omenil: servieta spada v režijo
prav tako kakor metla, razsvet-
ljava itd. Ce pa že moramo tako
štediti, potem pa odpravimo še
neonsko razsvetljavo in se povr-
nimo k petrolejki, odpravimo
stranišča na odplako in postavi-
mo zopet leseno utico s srčkom
na vratih. V Nemčiji je papir
dražji kot pri nas, ker morajo tam
uvažati vso surovino. In vendar
dobiš tam k jedi celo papirnato
servieto, na kateri je tiskano ime
restavracije, ime in bivališče last-
nika, kar servieto gotovo podraži.
Koliko stane taka servieta? Sto
serviet stane 119 do 200 din. To-
rej bi se režija pri celi servieti
zvišala za, recimo 1,50 din! Mi-
slim, da sem pri obedu za 250 din
vreden cele borne serviete! Saj se
nismo ustrašili, ko smo za obnovo
raznih gostiln in restavracij po-
trošili težke milijone. Pri tej kul-
turni točki pa naenkrat štedimo.
Vsakemu gostu, seveda tudi tuj-
cu, mora pasti v oči restavracija
s freskami in marmorno točilnico,
mora pa še bolj pasti v oči borna
osminka serviete.
kronika nesreč
v tovarni kovanega orodja v Vitanju si je
poškodoval roko delavec Franc Jakob.
Osemletni Anton Vrečko iz Creta si je pri
sankanju poškodoval nogo.
Dveletna Majda Sluga iz Prešnika pri Šmart-
nem v Rožni dolini se je poparila z vrelo
vodo. Dobila je opekline po telesu.
Teodora Kenda iz Celja si je pri padcu zlo-
mila roko.
Pri delu se je težje poškodoval na roki Jurij
Lenasi iz Grobelnega.
Dvanajstletna Terezija Pačnik iz Creskove
pri Vitanju je padla in si zlomila nogo.
Hlod je padel na nogo delavcu pri »Gradite-
lju« v Celju, Štefanu Hršaku in mu jo težje po-
škodoval.
Triletna Vida Vrabič iz Grobelnega je po ne-
srečnem naklučju prišla do lužnega kamna in
ga pila. Otrok je dobil težje notranje opekline.
V pretepu je bil z nožem zaboden v hrbet
Alojz Strnad iz Dobležic pri Lisičnem.
Hrbtenico si je pri padcu poškodovala posest-
nica Cecilija Polak iz Ortnice pri Bučah.
Branko Dobrave iz Celja je padel s kolesom.
Dobil je pretres možganov in poškodbe na glavi.
Rudar Franc Šalej iz Zabukovce si je pri delu
v rudniku poškodoval rebra in hrbtenico.
Štirinajstletna Marija Mežnar iz Matevža pri
Gomilskem je padla in si zlomila nogo.
Na Zgornji Hudinji so bili napadeni Franc in
Jože Glojnarič ter Ivan Kukovič. Napadalci so
jim prizadejali poškodbe po telesu. Vse tri so
prepeljali v bolnišnico.
S kolesom je padla Štefka Jurič iz Vitanja.
Dobila je težje poškodbe na glavi.
Pod kolo sejalnega stroja je padel Janez
Vršič iz Medloga ter dobil težje poškodbe.
Pri delu si je poškodoval nogo Leopold Zu-
pane iz Rifnika pri Šentjurju.
Pri padcu si je zlomil roko Oto Lamut iz Vi-
tanja.
Pri sekanju drv se je močno vsekal v koleno
desne noge Karel Cater iz Zagrada.
Z motorjem je padel Filip Cucka z Ljubljan-
ske ceste. Pretresel si je možgane.
Pri nogometu si je zlomil nogo Ivan Prislan
iz Šoštanja, pri padcu pa si je zlomil nogo Sil-
vester Vasle iz Pod v ina.
Nada Berger iz Celja je padla na cesti. Ne-
zavestno so prepeljali v bolnišnico.
gibanje prebivalstva
v času od 22. do 29. marca 1958 je bilo roje-
nih 35 dečkov in 44 deklic.
Poročili so se:
Štefan Jager, gozdar, tehnik in Marija-Dorotejn
Knndorfer, računovodkinja. oba iz Celja; Jakob
Moznarič, rudar in Ljudmila Škornik, snažilka,
oba iz Celja; Venčeslav-Jurij-Dušan Hus, gozd-
ni inženir iz Celja in Marta-Cirila Železnik,
učiteljica iz Obrežja; Ivan Gradišnik, delavec
in Zdenka Dobovičnik, zlatarka, oba iz Celja;
Alojzij Točaj, delavec in Antonija Goručan,
polj. delavka, oba iz Celja.
Umrli:
Karel Robič, upokojenec iz Celja, star 65 let;
Ivan Pilko, osebni upokojenec iz Celja, star
72 let; Darinka Regoršek, otrok iz Šentjanža
nad Štorami, stara 1 dan; Martin Kračun, po-
slovodja iz Zreč, star 58 let. Jožefa Koretič,
otrok iz Brloga, stara 1 leto; Ljudmila Mesa-
rec, pletilja iz Celja, stara 34 let; Frančiška
Lindic, šolarka iz Zagrada pri Radečah, stara
14 let; Frančiška Cotič, gospodinja iz Celja,
»tara 74 let: Slavko Urtel, otrok iz Krnice, star
1 dan. Martina Krempuš, otrok iz Vojnika, stara
22 dni; Ruža Gorišek, otrok iz Malega Tabora,
Klara 6 mesecev; Ignac Toplak, «Tto|>reTOznik
l2 Celja, star 79 let.
S čim smo vas hoteli
naapriliti • •.
v zadnji številki smo objavili dve po-
tegavščini. Eno so domala vsi bralci
takoj odkrili in to tisto, ki oznanja do-
končen sestanek za razorožitev sveta v
Berlinu. Druga potegavščina pa je bila
na šesti strani pod naslovom »Važno
za potrošnike«. Sicer smo pričakovali,
da bodo prizadeti potegnili nas, in za-
res objavili nekaj podatkov o maržah
in različnih cenah v naših trgovinah.
Pa niso in najbrž še dolgo ne bodo to
storili, čeprav bi bil »red«.
Sem in tja po Celju
Potrošniki se pritožujejo, da ni mo-
goče dobiti v celjskih trgovinah sortira-
ne posode in se čudijo, da imamo v me-
stu največjo tovarno za posodo v državi,
Celjani pa ne morejo dobiti posode v
trgovinah. Le eni trgovini na Maribor-
ski cesti prodajajo škartirano posodo,
vendar je tam taka gneča že zgodaj
zjutraj, da le malokdo pride do posode
druge vrste. Pravijo, da Tovarna emajli-
rane posode oddaja grosistom določeno
količino sortirane posode, da pa grosisti
za trgovino na drobno nimajo ničesar
več, ker se že v veletrgovskem ix>slova-
nju vsa posoda porazdeli. Temu je treba
napraviti konec!
V restavracijski dvorani hotela »Evro-
pa« kar težko odložiš plašče na obešal-
nike, ker so le-ti zasedeni skoraj v ce-
loti z jopicami natakarskega osebja, ki
baje nima nikjer drugega prostora, da
bi odlagalo delovne obleke.
Po naših gostinskih obratih imajo za
goste samo velike obroke hrane, težko
je dobiti male porcije in še to le s pro-
tekcijo. Zakaj lahko nudijo v drugih
mestih po gostiščih male in velike por-
cije po želji gosta in zakaj tega v Celju
ni mogoče? Gostinska zbornica naj to
vprašanje reši.
VSTOPNINA
Simfonični orkester JLA iz Beograda
s svetovnim violinistom Ozimom ni mo-
gel dobiti drugega prostora za koncert,
kakor gledališče s 400 sedeži. Ta koncert
je bil za vsakega kulturnega človeka
kulturni dogodek. Vstopnina 100 din.
Avesnikov ansambel pa je dobil za svoj
nastop kinodvorano Union s 720 sedeži.
Vem, da Avseniki niso prišli v Celje z
istim namenom, kakor beograjski simfo-
nični orkester, temveč, da nam nudijo
zdravo razvedrilo, kar so tudi dosegli.
Pri tem sem se le malo zamislil: 70 god-
benikov orkestra z Ozimom vred se je
moralo zadovoljiti z malim gledališčem
in vstopnino 100 din, osem Avseniko-
vih članov pa z unionsko dvorano in
vstopnino 150 din. Komentarja k temu
ni treba! C. R.
kdor ju pozna, naj ju
opozori...
V ponedeljek zvečer proti osmi uri,
sta se čez novi most proti Bregu peljala
dva mladeniča. Eden od njiju je imel
zračno puško. Nenadoma je spustil kr-
milo pri kolesu in pomeril na cestno
svetilko. K sreči ni zadel. Lahko pa bi,
lahko bi tudi padel, ali pa po nerod-
nosti zadel tudi koga na oknu ali na
cesti.
Morda sta fanta člana kakšne strel-
ske družine, ali pa ima kdo sam tako
puško. Bilo bi prav, če bi mu kdo napel
levite. Orožje je orožje, četudi še tako
nedolžna zi^ačna puška. Cestna raz-
svetljava pa je last nas vseh in prav
nič primeren cilj za take razbrzdane
»kavboje«.
novi obrati bentonita
V celjskem okraju se nahajajo bo-
gata ležišča bentonita — pomembne in-
dustrijske rude. Do novembra lani je
to rudo izkoriščalo podjetje GORENJE,
nato pa je Železarna v Storah ustano-
vila poseben obrat s proizvodnim pla-
nom 12.000 ton za leto 1958. Ker je v
tem obratu zaposlenih 60 delavk in de-
lavcev in ker so glavna delovišča raz-
meščena na izredno obširnem območju,
je izvršni odbor sindikalne podružnice
sklenil, naj v tem obratu ustanovijo
samostojen sindikalni odbor.
Iz Gornie Savinjske doline
STANOVANJSKA IZGRADNJA
V MOZIRSKI OBČINI
Občinski kreditni sklad za zidanje
stanovanjskih hiš občine Mozirje pri-
čakuje v letošnjem letu nad 30 milijo-
nov dinarjev dohodka. Večji del teh
sredstev bo uporabljenih za dograditev
stanovanjskih blokov, ki jih gradijo po-
samezna podjetja. V letošnjem letu so
v načrtu nadaljnje novogradnje stano-
vanj. Del sredstev sklada se bo pora-
bilo tudi za gradnjo novih šol in uredi-
tev kanalizacije. Tudi letos bodo znatno
podprli s krediti gradnjo privatnih sta-
novanj.
TRI IN POL MILIJONA ZA SOCIALNE
PODPORE
Na območju mozirske občine je nad
150 raznih socialnih podpirancev. Naj-
več je starih onemoglih, ostali pa so
bolniki TBC in revni dijaki. V lanskem
letu so prejeli ti podpirane! od občinske-
ga ljudskega odbora podpor v skupnem
znesku nekaj nad 3 milijone in 600 tisoč
dinarjev.
V letošnjem proračunu je za socialne
podpore določen prav tolikšen znesek
kot lani.
KANALIZACIJA V MOZIRJU —
RESEN PROBLEM
Neurejena kanalizacija za Mozirje
zlasti še za novo naselje, ki je zrastlo
v zadnjih letih postaja resen problem.
Odprti kanali so lahko leglo epidemij,
kvarijo pa tudi zunanjo podobo kraja.
Zato se je občinski ljudski odbor odlo-
čil, da bo letos vsaj delno uredil kana-
lizacijo novega naselja. Nekaj bodo pri-
spevali tudi prebivalci sami s prosto-
voljnim delom pri izkopu jarkov.
ŠOLE V MOZIRSKI OBCINI V KRI-
TIČNEM STANJU
Stanje šolskih poslopij je v mozirski
občini zelo kritično. Temu je v znatni
meri kriva pretekla vojna, ker je bilo
več šol požganih in porušenih. V obči-
ni bi morali zgraditi najmanj tri nove
šole. Najbolj pereče je vprašanje v Na-
zarju, ki kot industrijski kraj sploh ni-
ma šolske stavbe.
Občinski ljudski odbor Mozirje se je
odločil, da še letos prične z gradnjo no-
ve šole v Nazarju, za ostali dve šoli pa
bodo  pripravili  potrebne  načrte.  Pri
gradnji nove šole v Nazarju bodo poma-
gali tudi prebivalci sami. V ta name«
so zbrali že večje količine lesa.
VAJENIŠKA ŠOLA V MOZIRJU —
UKINJENA
V Mozirju so pred dnevi ukinili Va-
jeniško šolo, ker ni izpolnjevala pogo-
jev za nadaljnji obstoj. Število vajencev
je tako majhno, da se ne izplača organi-
zirati pouka. Za strokovne predmete, ki
se morajo predavati na šoli, pa primanj-
kuje tudi potrebnega kadra. Vajenci, ki
so doslej obiskovali vajeniško šolo v
Mozirju bodo v bodoče obiskovali te-
čaje.
KAZNOVANA NEPREMIŠLJENOST
V soboto se je v Imenu dogodila ne-
navadna prometna nesreča; soseda st«
se tako rekoč z vso silo zaletela s kami-
onoma. Ne, ni bil to nikakršen dvoboj
zaradi razžaljenja časti, čeprav so iz-
menjavali psovke v najbolj drastičnih
oblikah. Nepremišljeni B. T., ki še nima
vozniškega izpita, si je sposodil zadruž-
ni kamion in zdirjal z njim skozi vas z
veliko hitrostjo. Na sredi vasi ob zavoju
pa pripelje prevoznik F. D. iz Imenega
s kamionom polnim jajc. Tik pred do-
mom F. D. sta avtomobila treščila z vso
silo skupaj, se v hipu povzpela kvišku
kot dva konja ter s treskom zletela v
grapo. Ves tovor jajc je sfrčal čez jarek
ob vrtni plot in rumena brozga se je
pocedila po tleh. Strojni del zadružnega
avtomobila se je z zvitim želez jem one-
moglo režal pohabljenemu sosedu. Za-
radi nesreče je bil promet na cesti več
ur zaprt in celo avtobus, ki vozi pošto
v Bistrico ob Sotli, ni mogel prispeti n«
cilj.
Smola pa še je v tem, da baje lastnik
kamiona F. D. nima zavarovanega avto-
mobila, a mladi B. T. nima šoferskega
izpita. K sreči žrtev ni bilo, temveč je
le voznik brez izpita dobil močan uda-
rec od krmila v prsa, saj je krmilo po-
šteno skrivljeno, in sedaj preboleva^svo-
jo nepremišljenost v celjski bolnišnici.
Kdo bo pa povrnil škodo? Razbita jajca
in krepko izlomljena avtomobila? Ver-
jetno bo mladeničevo lahkomišljenoat
morala drago poravnati skupnost kme-
tijske zadruge?
Drobne iz konjiške okolice
Gotovo bo prav, če napišemo:
— Da je stanovanjska kriza tudi v
konjiški okolici resen in težek problem,
saj leži na upravi stanovanjske skupno-
sti kar lepo število prošenj za dodelitev
novih, primernih in ustreznih stanovanj.
Seveda pa jih bo možno uspešno rešiti
le z gradnjo novih stanovanj oziroma z
ureditvijo dosedanjih.
— Da se ibo letošnje leto v sklad za
gradnjo stanovanj pri konjiški občini
zbralo okoli 41 milijonov dinarjev, ki
jih bo mogoče uporabiti že letos. Večina
tega denarja bo uporabljeno za gradnjo
stanovanjskih blokov tovarne usnja
KONUS, TKO Zreče in KB s i>odjetjem
LIP in  KOSTROJ. Vsi ti največji inte-
resenti bodo dobili okoli 32 milijonov.
Seveda pa bodo stanovanja, ki jih boČM
ta podjetja zgradila, namenjena v prvi
vrsti njihovim delavcem m uslužben-
cem.
— Da bodo zasebni lastniki oz. gradi-
telji hiš dobili le okoli štiri milijone di-
narjev, pa še to v glavnem taki, ki se
bodo do jeseni lahko vselili in s tem pu-
stili svoje sedanje stanovanje drugemu
prosilcu.
— Da se v Slov. Konjicah že govori
o gradnji nove pekarne. Pravijo celo, da
bodo načrti kmalu gotovi in da bodo z.
deli pričeli že letos. V spodnjih prosto-
rih bo pekarna s prodajalno in drugimi
potrebnimi prostori, v nadstropju pa bo
nekaj stanovanj, ki jih bodo uredili še-
le prihodnje leto.
— Da bodo v nekdanje poslopje biv-
šega konjiškega okraja preselili postajo
Ljudske milice. Pred časom je bilo še
govora, da bo zgradba preurejena za so-
dišče, vendar pa zdaj prevladuje mne-
nje, naj bi se za sodišče zgradila nova
zgradba.
ŽIVAHEN ODKUP PRIDELKOV
Na občnem zboru kmetijske zadruge
v Smartnem ob Paki so ugotovili, da je
zadruga uspešno skrbela za napredek
kmetijstva. V preteklem letu je pristo-
pilo v zadrugo 27 novih članov. Tako so
sedaj v zadrugo vključena vsa kmetij-
ska gospodarstva. Ta je postala močna
gospodarska organizacija, ki posega v
proces proizvodnje pri svojih zadružni-
kih.
Kmetijska zadruga je v preteklem le-
tu odkupila od svojih zadružnikov za
75 milijonov dinarjev blaga, od tega za
45 milijonov din hmelja. Hmeljski na-
sadi so se povečali za 6,25 ha, pridelek
sam pa za 12 odstotkov. Kvaliteta pri-
delka je bila zelo dobra, saj je bilo samo
3 odstotke hmelja tretje in četrte vrst&
Poljedelski odsek je priskrbel zadruž-
nikom štiri tone semenskega krompirja
in nekaj nad tri tone semenske pšenice.
Dobavil pa je tudi okrog 253 ton umet-
nih gnojil.
Zadruga je lansko leto izdala 78 tiso*
din za vzgojo strokovnega kadra ter pri- ■
redila 16 predavanj in krajših tečajev
za svoje članstvo. Odbor pa so poobla-
stili, da prizida k sedanji hmeljski su-
šilnici v Rečici ob Paki še eno, drugo
pa da zgradi v Gorenj ah, ker je nujn*
potrebna.
TISK SE MOČNO ŠIRI
Ljudje v Smartnem ob Paki radi ber»
časopise. Na Kmečki glas je naročenik
250, na Poročevalca nad 70, Pravic«
okrog 30, Celjski tednik čez 60 naročni-
kov, poleg tega pa prodajo v kolportaži
preko 361 različnih časopisov tedensko.
Tudi število knjig je zadnja leta močn«
naraslo. Šolska mladina je naročena na
307 izvodov mladinskega tiska in na 9t
izvodov knjig in zbirk Mladinske knji-
ge.
NOVICE IZ VELENJA
Velenjčani so te dni navdušeno po-
zdravili otvoritev bifeja v tržnici, ki je
prav okusno urejen. V njem lahko do-
be ves dan mrzle in tople okrepiine pi-
jače. To je prvi manjši družabni prostor
v Velenju, kjer lahko delovni ljudje po
končani službi ob skodelici kave po-
kramljajo. Kljub tej pridobitvi pa Ve-
lenjčani že težko čakamo na zgraditev
delavskega kluba, kjer bo prostora za
več ljudi.
Te dni so se na ObLO zbrah direktor-
ji podjetij šoštanjske občine in se pogo-
vorili o ustanovitvi p>otrošnega sklada.
Podjetja pozdravljajo ustanovitev take-
ga sklada, iz katerega bodo črpali sred-
stva za gradnjo šol, zdravstvenih usta-
nov in drugih gradenj.
Pri občinskem odboru SZDL pa bodo
formirali sklad za kultumoprosvetno in
športno dejavnost.
LJUDSKA TEHNIKA V VELENJU
je zaživela. Učenci osemletke so se
vključili v avtomoto krožek. Filmska
sekcija pa se bo verjetno povezala z
ljudsko univerzo in bo po obrobnih pre-
delih šoštanjske občine prirejala kino
predstave s predavanji.
Javna radijska oddaja v Šmarju pri
Jelšah, ki jo je organiziral Radio-
Šmarje je popolnoma uspela. V nabi-
to polni dvorani so se zvrstili vsi ti-
sti, ki so po navadi ob istem času
(nedeljah) pred mikrofonom šmarske
radijske postaje. Na tej javni radij-
ski oddaji je govoril tudi predsednik
šmarske občine tovariš Anderluh. Za
pestrost te oddaje pa so poskrbeli ne-
znani talenti iz občine. Verjetno si
Šmarčani podobnih prireditev se že-
lijo.
4. APRILA — ŠTEV. 13
7
STRAN
Šport * šport * šport * šport * šport
Okrajna'skupičinaUPartizan Celje
Osrednji problem - vzgoja vaditeljev
v nedeljo je bila v celju v prostorih ozz letna skupščina okrajne zveze par-
tizan celje, ki so ji prisostvovali delegati 29 društev, zastopniki okrajnih političnih
in oblastnih organov, JLA, tajnik republiške zveze partizan tov. šavnik.
Telesna kultura-de rsšo splošne kulture
Tov. Janko Ančik, predsednik Okrajne zveze
Fartizan Celje, je uvodoma poudaril, da je
partizanska organizacija v zadnjem letu tudi v
«eljskem okraju znatno napredovala. Danes se
•a terenu uspešneje rešujejo kadrovski in ma-
terialni problemi, število članstva je poraslo
za 2i%, delo v društviJi je sislematičnejse, bolj
mačrtno. Brez dvoma je pripisati ta napredek
partizanskih društev tudi večjemu zanimanju
občinskih odborov SZDL in ljudskih odborov,
s katerimi so društva Partizan le našla pravi-
len stik. Analize društvenih skupščin, ki so bile
zadnja dva meseca, so pokazale, da so uprave
4ruštev bile delavnejše, da so dobro gospoda-
rile in da se je tehnični kader lahko izdatneje
posvetil le vzgajanju mladine. Sicer so še sla-
bosti pri delu, zlasti šepi propaganda in še ne
aoremo biti zadovoljni s številom delavske in
kmečke mladine v Partizanu. Brez dvoma je
iskati glavni vzrok za takšno stanje v pomanj-
kanju strokovnega kadra. Prav zaradi tega se
pred vsa društva postavlja odgovorna naloga,
da z največjo skrbjo mobilizirajo kar največje
itevilo mladine na gradnjo avtoceste »Bralstva
in enotnosti«, ki bo poleg drugega tudi odlična
2oIa za nove kadre v organizaciji Partizan. Da
ai bilo še večjega napredka na področju telesne
kulture je vsekakor iskati vzroke še v premajh-
■em vrednotenju te dejavnosti med našimi
ljudmi. Ko bodo naši ljudje, še posebej pa mla-
dina spoznali, da je telesna kultura del našega
TSakdanjega dnevnega življenja in nujna po-
treba vsakega človeka, šele takrat bomo res-
nično lahko uresničili geslo množičnosti. Za de-
lo v bodoče ni nekih posebnih receptov! Izbi-
rati bo treba tiste oblike in sredstva telesne
TZgoje, ki so mladini dostopne, ki imajo narav-
ne pogoje za svoj razvoj in so družbeno po-
dnembne. Ce hočemo približati to organizacijo
5e bolj terenu je treba takoj pristopiti k for-
■liranju občinskih zvez Partizana, preko semi-
■arjev in vaditeljskih tečajev pa forsirati vzgo-
jo novih prednjakov. Zato bo treba izdatnejša
«redstva v proračunih društev in zvez nameniti
reševanju tega perečega problema.
O NOVIH SMEREH V DELU PARTIZANA
Tov. Vitanc Franc, načelnik Okrajne zveze
Partizana, je nakazal delegatom razvojne smeri
<elesne vadbe, po katerih bi naj društva orga-
nizirala svoje delo. Osnovna skrb bodo še ve-
^no redne vadbene ure, preko katerih je treba
zagotoviti vsem pripadnikom zdrav in normalen
telesni razvoj, poleg te vadbe pa bo treba suie-
leje pristopiti po na^gnenjih mladine in njiho-
vih interesih k organizaciji posebne vadbe v
raznih športnih panogah in igrah. Pozabljati tu-
di ne bomo smeli v bodoče na razvedrilni šport,
na rekreacijo, ki je dostopna tudi starejšemu
«lanstvu. Razvijati bo pač treba ti'ste panoge,
« katerimi najlažje dosežemo množičnost, preko
te pa tudi določeno kvaliteto. Razvijati bo tre-
fca v okviru vadbe tudi v večji meri elemente
izvenarmadne vzgoje. Tov. Vitanc je ugotovil,
<la je bilo v preteklem letu doseženih veliko
aspehov v delu organizacije. Brez dvoma je
vdeležba celjskega okraja na festivalu sloven-
ske telesne kulture v mnogočem prispevala k
celokupnemu uspehu te osrednje prireditve,
večje število društev se je odlično uveljavilo
na giranaestradi v Zagrebu, na republiških in
conskih tekmovanjih v različnih panogah in
igrah, velik je bil napredek v vajah na orodju,
nveljavjajo se nove igre v društvih, na okraj-
nih in sektorskih tekmovanjih je bilo na tisoče
nastopajočih, društva so se uveljavljala tudi v
okviru občinskih,in krajevnih praznikov s svo-
jimi programi in podobno. Vsekakor pa bo v
bodoče še več uspeha pri delu, če bo organi-
zirano po novih smereh v delu Partizana. Le
tako bo možno prodreti v industrijska in kmeč-
ka naselja, kjer še marsikje ni danes osnovne
organizacije za telesno vzgojo.
OKRAJNI FESTIVAL TELESNE KULTURE
v CELJU
v septembru bo v Celju osrednji festival te-
lesne kulture, ki bi naj pokazal nadaljno rast
partizanske organizacije, obenem pa povezanost
ie organizacije z vsemi sorodnimi, ki imajo iste
smotre in cilj. To bo vsekakor močna manile-
-stacija telesne kulture z enotedenskim pestrim
programom. Poleg te osrednje akcije bo v letn
1958 vse delo osredotočeno na vzgojo prednja-
kov in prednjakinj, razvijanje in utrjevanje
občinskih zvez Partizana, ustanavljanju novih
društev na podeželju in industrijskih središčih,
organizaciji lokalnih in občinskh tekmovanj v
različnih panogah in igrah, utrjevanju društev
kot osnovnih celic, kjer se razvija temeljno fi-
Jtično vzgajanje članstva in podobno.
ŠE IZVLEČKI IZ RAZPRAVE
Tov. Meglic iz 7.alca je nekoliko osvetlil funk-
cijo občinskih zvez Partizana, ki bi lahko ob
solidnem delu v mnogočem prispevala k usta-
aavljanjn novih društev Partizana. Okrajna
zveza bi naj bila v bodoče le svetovalni organ,
ki bi koordinirala delo občinskih zvez, skrbela
JEa vzgojo prednjakov, skupno propagando in
podobno. V občini Žalec je doslej že 10 društev
Partizan, na vidiku pa je v kratkem še usta-
novitev društva v Libojah.
Tov, Trpin iz Tabora in Iskra iz Šentjurja sta
kritizirala delo Celjske smučarske podzveze, ki
rii našla povezave z okrajno zvezo Partizana in
je na svojo roko razpisovala razna tekmovanja,
ki se celo niso vršila ali pa so bila na takšnih
tekmovalnih progah, ki so bile prezahtevne za
kvaliteto partizanskih smučarjev. Tovariš Trpin
se je močno zavzemal, da bi društva prevzela
nase težišče vsega dela partizanske organizaci-
je, okrajna zveza pa bi naj ostala le še instruk-
iorski organ. v pogledu razvijanja organiza-
cijskih oblik partizanska organizacija zaostaja
xa drugimi družbenimi organizacijami, ki imajo
že vse na območju komun svoje organe!
Tov. Karel Jug je v imenu okrajnega Sveta
*a tel. vzgojo čestital napredku Partizana v
celjskem okraju, obenem pa poudaril, da bo
glavna naloga Sveta v letošnjem letu pomagati
tej vseljudski organizaciji še k hitrejšemu raz-
voju, ki se bo odražala v materialni pomoči in
▼ reševanju osrednjega kadrovskega problema.
Tov. Edo Grgič je v imenu okrajnega in ob-
činskega odbora SZDL poudaril, da so občinske
konference SZDL ugotavljale bogat doprinos
Partizana k razvijanju družbenega življenja na
terenu. Telesna kultura pa bo dobila še večji
razmah z ustanovitvijo ončinskih zvez Partiza-
na. Okrajni odbor SZDL Celje razpisuje v bo-
doče tekmovanja med društvi Partizan v celj-
skem okraju, katerega propozicije bodo izdela-
ne v najkrajšem času, vsakoletni zmagovalec
pa bo prejel prehodni pokal.
Tov. Šavnik iz Ljubljane je izrekel delavcem
v  okrajni  zvezi   Partizana  in   v društvih  vse
Eriznanje za dosedanje nesebično delo, ki je
ilo tako bogato na doseženih uspehih, le ti pa
so bili plod pravilnih prijemov in pestre vadbe.
Po teh uspehih in celokupnem delu lahko služi
celjski okraj za zgled vsem ostalim v naši re-
publiki.
v BODOČE - DELO v KOMISIJAH
Čeprav še ni bil sprejet nov statut Partizana,
ker bo skupščina Partizana Jugoslavije v aprilu
v Beogradu, je v glavnem že preštudirala
Okrajna zveza Partizan Celje organizacijske
oblike, po katerih se bo odvijalo delo v bodoče.
Težišče dela bodo brez dvoma prevzele občin-
ske zveze Partizana, okrajna zveza pa bo le še
koordinacijski in instruktorsko-posvetovnlni
organ. V ta namen je bilo v nov upravni odbor
izvoljenih preko 30 članov, od tega skorajda
polovica s terena izven Celja. Delo okrajne
zveze se bo v bodoče odvijalo v ustreznih komi-
sijah — organizacijsko propagandni, tehnični
in gospodarski, ki bodo skupno s sekretariatom
brez dvoma uspešneje reševale vso tekočo pro-
blematiko. Sporne zadeve, ki jih je bilo živo
čutiti v zadnjem letu med delom Okrajne zveze
Partizana in nekaterimi športnimi podzvezami
(smučarsko, rokometno) bodo brez dvoma od-
padle s skorajšnjo ustanovitvijo okrajne šport-
ne zveze, ki bo pravtako imela skrb vodenja
pravilne športne politike v celotnem okraju.
PRIZNANJE ZASLUŽNIM DELAVCEM
Skupščina je izrekla ob svojem zaključku
priznanja za dolgoletno delo v društvih Parti-
zan in v okrajni zvezi večjemu številu zasluž-
nim prednjakom in prednjakinjam ter uprav-
nim delavcem. Za izreden napredek celotne
partizanske organizacije v okraju pa sta bila
brez dvoma najbolj zaslužna predsednik tovariš
Janko Ančik in načelnik Franc Vitanc. Oba sta
zaradi tega poleg priznanja prejela še spomin-
ski darili.
KRATKI  ZAPISKI O  ZADNJI ŠPORTNI
NEDELJI
Celjski nogometaši zmagoviti na vseh frontah
Kladivar je v Kidričevem^ s tesnim izidom 1:0
(1:0) pobral dragoceni točki. Kljub večjemu
številu lepih situacij je le Šega uspel v 30 min.
potisniti enkrat žogo v mrežo! Vsa ostala pri-
zadevanja so bila zaman. Vratar domačinov je
bil tudi mož na mestu in je odlično lovil vse
strele Celjanov.
ŽSD Celje je na domačih tleh doseglo lepo
zmago proti 10-tim nogometašem Sloge iz Trbo-
velj s 4:0. Strelci — Tanjšek in Perovič po 2.
S to zmago so Celjani skočili kar na tretje
mesto v tabeli CNP lige. Olimp je zmagal v
Velenju proti Partizanu s 5:0, v Šoštanju so
domačini Svobodi odvzeli točko (0:0), v Storah
pa je Kovinar nesrečno izgubil tekmo v zadnjih
minutah proti Brežicam z 2:3, kljub vodstvu v
prvem polčasu z 2:1! Rogatčani na svojih tleh
niso bili kos mladim Rudarjem iz Hrastnika, ki
so jim s tesno zmago 1:0 odnesli ves izkupiček.
USPEL ŠPORTNI TEDEN INVALIDOV
Športna sekcija združenja celjskih vojnih in-
validov je nadvse delovna. V zadnjem tednu
je organizirala uspešen športni teden, na ka-
terem so nastopile športne ekipe iz delovnih
kolektivov. Tekmovanje je bilo v kegljanju,
streljanju in šahu. V keglanju je nastopilo 20
ekip in 200 kegljačev. Vrstni red najboljših —
Cinkarna 666, Tovarna tehtnic 662, invalidi. Be-
ton itd.
KEGLJACI BETONA SO ZAPRAVILI DRUGO
MESTO
V Jesenicah ni šlo kegljačem celjskega Be-
tona, ki so imeli lepe možnosti, da se uvrstijo
na drugo mesto v slovenski ligi. Kegljišče v
Jesenicah velja za težko, kjer ne padajo keglji
zlepa. Celjski ekipi ni šlo od rok in so dosegli
skupno številko 19.255, kar jim je v končnem
plasmanu zadostovalo le za četrto mesto. Naj-
boljši posameznik je bil Marinček.
ŠAH
Celjski šahovski klub je zaključil dne 28.
marca finalni turnir za prvenstvo kluba v
letu 1958.
Med U udeleženci je zmagal Karel Janežič
z 8,5 točkami, drugi je Oder 8 točk, tretji
Šnajder 6,5 točke, četrti Pertinač 6 točk, peti
Arzenšek 5,5 itd.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED:
Glazija ob 15.30
KLADIVAR : JEDINSTVO (Čakovec)
Igrišče Olimpa ob 10.30
OLIMP : ŽSD Celje
V Slov. Konjicah ob 13.000
PARTIZAN SLOV. KONJICE : PARTI-
ZAN RADEČE
TRGOVINA »SAVICA«, CELJE
Trg V. kongresa
sprejme trgovskega
pomočnika(co).
Nastop službe takoj.
V zimskih počitnicah so se na Svetini zbrali vajenci Metalurško industrijske
šole iz Stor, kjer so imeli smučarski tečaj.
objave in oglasi*objaVe in oglasi
NAJDENI PREDMETI
Na Tajništvu za notranje zadeve Celje se na-
hajajo naslednji najdeni predmeti:
1. 1 moško dvokolo, tov. štev. 2452240, črne
barve;
2. I moško dvokolo. tov. štev..6862, črne barve;
3. 1 moško dvokolo, tov. štev. 190127, črne
barve;
4. 1 moško dvokolo, tov. štev. 0914375, znamke
»Bauer-Werke«;
5. 1 moško dvokolo, tov. štev. 6428, črne barve;
6. 1 moško dvokolo, tov. štev. I79I978, črne
barve;
7. 1 moško dvokolo, tov. štev. 1361805, 1 jesen
kovček, 1 aktovka iz polivijiila in ročna
sesalka;
8. 1 avtognma, znamke »Pirelli« 34X7:
9. 1 čistilec zraka — ventilator;
10. 1 zapirač od puške;
11. 3 kg železnih obročev;
12. 1 rjava denarnica z manjšo vsoto gotovine;
13. 1 črna usnjena denarnica z manjšo \soto
gotovine;
14. 1 rjava usnjena denarnica z manjšo vsoto
gotovine;
15. 1 denarnica iz rdečega polivinila z manjšo
vsoto gotovine;
16. 1 denarnica, rdeče-rjave barve;
1". 1 denarnica, črne barve z manjšo vsoto go-
tovine;
18. 1 denarnica, črno-rjave barve;
19. 1  rjava denarnica z manjšo vsoto gotovine;
20. 500 dinarski bankovec;
21. 1 moška ročna ura znamke »Zentra«;
22. 1 moška ročna ura znamke »Codosa«;
23. 1 ženska ročna ura znamke »Kales«;
24. 1 ženska volnena jopica, rumene barven
25. 1 moški dežni plašč, sive barve;
26. 1 par novih gumijastih škornjev;
27. 3 pare novih ženskih bombažnih nogavic,
I etui z ogledalom in glavnikom;
28. 1 usnjena šoferska kapa;
29. 1 polivinilast črn ženski pas;
30. 1 žepni nož s koščenima oblogama;
31. 1 mreža iz rdečega polivinila;
32. 1 mreža bele barve:
33. 1 očala z belim okvirjem;
34. 5 ključev na obročku;
35. 1 aktovka, v kateri so moške rjave hlače;
36. 1 omot ženskih oblačil, in sicer: 1 par niz-
kih ženskih škornjev, 1 ženska volnena ob-
leka, modre barve, 1 ženska letna obleka,
rdeče vzorčasta, 1 ženska letna obleka, ze-
leno vzorčasta, 1 modro žensko krilo, 1 žen-
ska bela bluza, 1 ženska- bluza, rdeče kari-
rana. 2 kombineži roza barve, 1 predpasnik
iz črnega klota, 3 ženske spodnje hlačke,
1 šal bele barve, 1 pas za nogavice, 1 ženska
jopa iz rjavega štofa, 1 par ženskih dolgih
nogavic in  1 par ženskih kratkih nogavic.
Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da
se v teku enega leta zglasijo pri navedenem
tajništvu z dokazili lastništva ter predmete
prevzamejo.
v kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bo-
do predmeti izročejii v korist proračuna.
Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak če-
trtek od 10. do 11. ure v skladišču tuk. tajni-
štva — Gregorčičeva ulica št. 5, vbod na dvo-
riščni strani.
Iz pisarne TNZ — Celje
REGISTRACIJA MOTORNIH
VOZIL PRELOŽENA
Tajništvo za notranje zadeve Ce-
lje obvešča vse lastnike motornih
vozil, da je redna letna registra-
cija iz tehničnih razlogov prelo-
žena za nedoločen čas.
TRGOVSKO PODJETJE  »PRI
CINKARNI« CELJE
Mariborska 31
sprejme 2 trgovska pomočnika(ci).
Plača po tarifnem pravilniku. Na-
stop službe takoj.
»PUTNIK - CELJE«
Prireja v sklopu Putnika Slovenije v aprilu in
maju  izlet v Portorož—Opatija—Lovran. Cena
potovanju 3850 dinarjev.
Preko KORDUNA na Jadran: Dvodnevni avto-
busni izlet Plitvička jezera-Crikvenica. Cena
4.130 dinarjev.
Prvomajski  izlet s posebno ladjo:
Rijeka-Opatija-Pnla-Lošinj-Sušak-Rab Ce-
na 5950 dinarjev.
posebni izlet na otok Rab.
Cena 3120 dinarjev.
Pohitite s prijovami, ker je število mest ome-
jeno!
LETNI OBČNI ZBOR
ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CELJE
i>o v nedeljo, dne 13. aprila 1958, ob 8. uri v
vrtni dvorani hotela Evropa" v Celju
ZDRAVSTVENI PREGLEDI ZA ŠOFERJE
^   D^*,M l"'^^' Četrtek in soboto od 8.-9. ure
na Polikliniki, Celje, Vodnikova ulica št. 3 v
sobi st. 17. - Za preglede večjih skupin pa je
.   potreben  predhodni  dogovor.
PRODAJALEC, polkvalificiran, išče službo Na-
slov v upravi lista.
SPREJMEM samostojnega elektroinstalaterskega
pomočnika. Plača po dogovoru. Naslov v upra-
vi lista. ^
STAREJŠO žensko, ki bi varovala J-letneea
otroka, vzamem takoj. Ponudbe na upravo
lista pod šifro »april«.
DEKLE, ki ima veselje do gospodinjstva, z zna-
njem kuhe, ah z gospodinjskim tečajem
sprejme takoj družina v Ljubljani. Pismene
ponudbe na upravo lista.
PRODAM zazidljivo parcelo 1.400 m« v Liscah
pri Celju. Vprašati pri Intihar, Mariborska
cesta 103.
PRODAM zazidljivo parcelo na >Otoku< v bli-
žini  bazena.   (508 m«). Naslov v upravi lista
PRODAM ugodno njivo 977 m« (tudi ua obroke),
20 minut iz mesta, pri Joštovem mlinu. .Na-
slov v upravi lista.
PRODAM ugodno ali zamenjam , hišo z nekaj
zemlje v bližini Laškega ob glavni cesti. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM ugodno dobro ohranjen moped. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM vseljivo enostamovanjsko hišo z lo-
kalom, pLsarno ter skladiščem v Zidanškovi
Tilici, primerno za podjetje ali za obrtnika.
Naslov v upravi lista.
KUPIM trofazni elektromotor (jakost 1 KW, 700
do 750 obratov). Cepin, Celje, Dobrava 8.
OPREMLJENO sobo s hrano oddam dijakinji
oz. upokojenki, ki bi tudi malenkostno poma-
gala v gospodinjstvu. Naslov v upravi h>ia.
OPREMLJENO sobo iščem v mestu. Plačum
dobro. Ponudbe na upravi lista pod šifro
»TedniJcc.
SOBO nameščeno, lepo in sončno v centru
oddam intelektualcu. Prednost imajo zdrav-
niki. Pismene ponudbe na upravo lista.
Naprošam skupino šolarjev, ki je na.^Sla dne
22. lir. ob 13. uri žensko zapestno uro y
Oblakovi ulici, da jo oddajo upravitelju I.
osnovne šole.
POZNANSTVA želi vdovec-upokojenec z vdovo
ali upokojenko (staro okoli 50 let). Zaželeno
je lastno stanovanje. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »Pomlad«.
gledališče*gledališ6e
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 5. aprila ob 20 — Levstik-Kreft: Tngo-
mer — premiera — premierski abonma  in
izven
Nedelja. 6. aprila ob 15.30 — Levstik-Kreft: Tn-
gomer — nedeljski popoldanski abonma in
izven
Toj-ek, 7. aprila ob 20 — Levstik-Kreft: Tugo-
mer — torkov abonma in izven
Sreda, 9. aprila ob 16 — Levstik-Kreft: Tugo-
mer — III. srednješolski abonma
Četrtek, 10. aprila ob 20 — Levstik-Kr«ft: Tu-
gomer — četrtkov abonma in izven
Petek, 11, aprila ob 20 — Alejandro Casona:
Drevesa umirajo stoje — Gostovanje v La-
škem
Sobota, 12. aprila ob 17 — Marijan Marine: Ko-
medija o komediji — zaključena predstava
za Okr. odbor sind. železničarjev
Nedelja, 15. aprila ob 10 — Levstik-Kreft: Ta-
gomer —  nedeljski dopoldanski abonma  in
kino * kino * kino « kino
KINO UNION CELJE
Od 4.-8. 4. »Princ Waliant«,  ameriški barvni
— cinemascop
Od 9.—11. 4. »Želja«, ameriški barvni film
KINO METROPOL CELJE
Od 4.-7. 4. »Resnična zgodba o gozdu«, rtiski
barvni film
Od 8.—11. 4. »Rob Roy«, ameriški barvni film
Dne   6.   4.   matineja   »Enainštiridcseti«,   ruski
barvni film
radio 202m
Nedelja, 6. aprila
12.00   Pogovor z državljani
12.10  Poje ženski pevski zbor »Svoboda« Žalec,
p. v. Justi Holobarjeve
12.25  Radijske beležke
12.40   Za naše podeželje
13.00-14.15   Prenos sporeda RL
14.15   Zabavna glasba, vmes objave
14.2»  Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 7. aprila
14.35  Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00-17.00   Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika
17.15   Igra godba na pihala »Fr. Prešeren« p. v.
Ivana Karlovčeca
17.35   Športniki o športu
17.45  Zabavna glasba, vmes reklame i* objave
Torek, 8. aprila
14.35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00   Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika
17.15   Poje moški zbor »Bratov Ipavcev« k
Šentjurja, p. v. Emesta Rečnika
17.35   Kulturni obzornik
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Sreda, 9. aprila
14.35  Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00   Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronik«
17.15   Pester spored domačih ansamblor
17.35   Reportaža
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Četrtek, 10. aprila
14.35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objava
15.00—17.00   Prenos sporeda RL
17.00  Domača kronika
17.15   Glasbeni mozaik
17.40  Gospodinjske beležke
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Petek, 11. aprila
14.35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objava
15.00—17.00   Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika
17.15   Polke in valčke igra trio Ota peeinerja
17.35  To bo zanimalo tudi vas . . .
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Sobota, 12. aprila
14.35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objava
15.00—17.00   Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika
17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
17.25   Za vsakogar nekaj
NON — STOP
TRGOVSKO PODJETJE »CENTER«
CELJE obvešča vse cenjene odjemalce,
da posluje neprekinjeni delovni čas od
6. ure zjutraj do 20. ure zvečer.
Gospodinje iz Celja in okolice izkoristite ugoden nakup živilskega blaga,
katerega vam nudi po konkurenčnih cenah Trgovsko podjetje »CENTER«
v Celju. — Obiščite nas in se boste prepričali o solidni postrežbi!
VABILO
Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije bo pri-
redil v soboto, 5. aprila 1958 ob 20. uri v vseh prostorih Doma OF v
Celju svoj tradicionalni 5. DRUŽABNI VECER rezervnih oficirjev in
podoficirjev mesta Celja.
Rezervacije mest bodo od 1. do 5. aprila 1958, dnevno od 8. do 12.
in od 16. do 18. ure v društveni pisarni, Titov trg 3.
Vljudno vabi
Pripravljalni odbor prireditve
Trgovsko podjetje »TKANINA-GALANTERIJA« v Celju sprejme:
PISARNIŠKO MOC za knjigovodstvo (saldokontist)
TRGOVSKEGA POMOČNIKA galanterijske ali mešane stroke
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
Nastop takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite na
upravo podjetja, Celje, Stanetova ulica 1.
STANOVANJSKA ZADRUGA z o. j. »DOM« V CELJU
vabi svoje člane- zadružnike na redni letni občni zbor
ki bo dne, 16. aprila 1958 v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora
Celje ob 16. uri oziroma v primeru nesklepčnosti pa ob vsakem številu
zadružnikov pol ure kasneje.
DNEVNI RED:
1. Izvolitev delovnega predsedstva
2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
4. Poročilo predsednika, upravnika, tajnika, blagajnika
in nadzornega odbora
5. Diskusja po poročilih
6. Razrešnica staremu odboru
7. Izvolitev kandidacijske komisije
8. Izvolitev volilne komisije
9. Volitve
10. Razdelitev dobička
11. Predlog o zadolžitvi
12. Razno
K polnoštevilni udeležbi vabi ODBOR!
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
PES
S POSLUHOM ZA BESEDE
Presenetljive atrakcije cirkuških
psov, ki vedno znova presenečajo ljudi,
so v bistvu mehaničnega značaja; te
vaje trenerji toliko časa ponavljajo in
vcepljajo psom, dokler si živali končno
ne zapomnijo, kaj morajo storiti ob do-
ločenem povelju, ki ga običajno sprem-
lja gib. Pri pseh je mogoče govoriti o
spominu in nekakšni pasji inteligenci.
Včasih, se v pasjem svetu pojavijo prav-
cate izjeme, ki vzbujajo vtis, kakor da
so obdarjene z izredno tenkočutnostjo
in sposobne razumeti nekaj preprostih
besed^ Ena teh redkih izjem živi v
Celju. To je irski ovčar Tambur, last
tov. Vudlerjeve z Lave.
Lastnica nam je zagotovila, da se pri
vajah ni nikoli posluževala drugega
sredstva mimo besed in da je svoje pre-
senetljive uspehe dosegla zgolj s pri-
govarjanjem. Tambur se je kaj kmalu
naučil najpreprostejših opravil: nosil
je različne predmete, aktovko, kos lesa,
košaro in tako dalje. Potem je pomagal
pri nabiranju regrata za svinje, tako
da ga je izkopal, z zobmi izpulil in po-
ložil v košaro. S časom se je v takšnih
praktičnih opravilih izredno izpopolnil.
Z bližnjega vrta prinaša v pločevinasti
posodi svinjsko repo. Steče po stopnicah
v hišo in prinese vrečo, košaro ali kak
drug predmet.
Pred hišo se je ustavil voz. »Tambur,
pojdi pogledat, če ima kaj zate!« Tam-
bur razume; zgrabi konservo, opremlje-
no z ročajem, steče iz hiše na dvorišče
in potem na cesto. Posodo položi na tla
in čaka. »Ne tako. Dvigni posodo na
voz!« Tambr dvigne posodo na voz, po-
čaka, da jo možak napolni z mesom,
potem pa si kosilo odnese v svoj kot
in ga s slastjo použije.
»Tambur, pojdi po vrečo!« Tambur
steče po stopnicah in se čez hip pojavi
z vrečo v gobcu. »Ne ta! Ta ni prava!
Ono drugo!« Precej se vrne in prinese
nekakšno cunjo, v dobri veri, da je na-
šel pravo.
»Lepo pridno drži jajce!« Tambur je
nervozen; potem previdno zgrabi jajce
in ga drži med zobmi v strahu, da ga
ne bi stri.
Na cesto smo položili zmečkan časnik
in kos lesa. »Pojdi na cesto po drvo!«
Tambur steče okrog ogla in že se vrne
z letvijo v gobcu. Prav tako mu uspe.
ko mu je ukazano, naj prinese papir.
Na balkonu sedi tov. Ivan Vudler in
se greje na soncu. »Tambur, snemi
Ivanu klobuk in mi ga prinesi!« Tam-
bur je z nekaj skoki na balkonu, skoči
Ivanu s sprednjimi šapami v naročje,
mu sname klobuk in ga prinese na dvo-
rišče.
Tambur je poleg tega tudi ljubosu-
men. Ne more trpeti, da bi kdo njegovo
gospodarico prijel za roko. Toliko časa
suje s smrčkom v roki, dokler se ne
razkleneta.
Včasih, kadar nima posebnega opra-
vila, sloni s sprednjimi šapami na oknu
in gleda na cesto. Ce pride kdo mimo,
ki mu ni povšeči, ga dostojanstveno
oblaja; a se kmalu zopet pomiri in na-
prej opazuje mimoidoče. Kdove, če jih
ne študira z merili nekakšne pasje psi-
hologije.
KOLIKO JE STARA NAŠA ZEMLJA
Ce govorimo o starosti naše matere
Zemlje z našimi merili za čas, potem se
zelo hitro zgubimo v slabih predstavah
o milijonih in bilijonih let. Zato se ljud-
je radi ukvarjajo s primerjavami, ki naj
bi človeku točneje in otipljive je pred-
stavili starost našega planeta. Se bolj pa
je zanimivo, če vek obstoja zemlje raz-
delimo na obdobja razvoja.
Recimo, da je dolgost »žviljenja« naše
Zemlje dolga eno leto. Torej eno leto,
odkar se je v našem osončju začela
vrteti velika žareča kroglja, pa do da-
našnjih dni.
Osem mesecev lahko kar odštejemo v
no razumno bitje, vsaj na deset milijo-
obdobje popolnega mrtvila na površini
Zemlje. Naslednja dva meseca se začne-
jo na njeni ohlajeni površini kcizati prvi
znaki življenja, najprej v obliki bakte-
rij, enoceličnih rastlin, pa preko naj-
primitivnejših živih bitij. Živali — se-
salci se pojavijo šele v drugem tednu
meseca decembra. Človek pa, kakršnega
poznamo, se je pojavil šele 31. decembra
okoli četrt ure pred polnočjo, naša člo-
veška zgodovina pa se začenja šele pri
zadnjih šestdesetih sekundah pred kon-
cem leta.
Ce pomislimo, da učenjaki sodijo sta-
rost človeka, ko je postal le malenkost-
nov let, da našo prazgodovino cenimo
samo na nekaj desettisočletij ter da na-
ša zgodovina začenja nekje okoli štiri
do pet tisoč let nazaj, potem vidimo, da
je ta naša draga Zemlja silno stara po-
potnica skozi vsemirje.
Nadalje če se zamislimo, da je človek
rabil milijone let preden je začel upo-
rabljati ogenj, da je minilo še desettisoč:
let, preden je začel živeti v organizirani
dobi, da je minulo štiri tisoč let od ta-
krat, ko so v Egiptu, Perziji in Siriji na-
stajale prve suženjske države, potmi vi-
dimo, da se krivulja na diagran:vu raz-
Zemlja: Kaj se repenčiš, smrkolin, saj si se pojavil šele pet minut pred dvanajsto!
voja blazno dviga. V teh šestdesetih se-
kundah ves ta razvoj. Preko suženjske-
ga reda, skozi srednji vek, skozi obdobja
razvoja industrije in kapitalLstičnih od-
nosov do današnje visoko razvite teh-
nike in socialističnih odnosov, ki se v
svetu vedno bolj porajajo. Pri nas še
živijo ljudje, ki so videli prvi vlak. Ve-
čina nas je takih, ki smo se radovedno
ozirali v nebo, če smo slišali brnenje
letala, danes pa so besede otrok med
igro: televizija, letalo, satelit itd., zelo
običajne.
Ce .bi torej v obdobju tega leta hoteli
opredeliti tudi čas tehničnega razvoja
človeštva, potem nam je še tako izpo-
pKjlnjen izum v zelo majhno pomoč, da
bi lahko izmerili tak namišljeni čas. .
Torej, klobuk dol, pred starko Zemljo.
ZAPRAVLJIV
»vetrič«
Ce hurikan popiha čez naselje ...
Hurikan, ki je pravzaprav bič Ameri-
ke, je povzročitelj mnogih nesreč in
opustošenj. Ne prizanaša ne poljem, ne
mestom, niti ladjam na morjih. Proti
temu »vetru« ni obrambe; samo pasiv-
na, to pa pomeni, da v področjih, kjer
hurikani divjajo, gradijo zaklonišča, se
s trdnimi stavbami zavarujejo pred ru-
šenji, posevkom ni pomoči, pravtako ne
ladjam, ki jim ne preostane nič drugega,
kot da se prepustijo peklenskemu plesu
in uporabljajo radijske klice — na po-
moč!
Ljudje pa so izračunali, da tak po-
vprečen hurikan porabi več sile kot je
porabi veliko industrjisko mesto v ped-
desetih letih na električni energiji. Ta
potratnež naravnih sil sprosti v eni sa-
mi sekundi tolikšno moč, ki je večja od
eksplozij nekaj atomskih bomb. Ker pa
zavzema večje površine in se na od.por-
nih točkah z lastnostmi vetra vendarle
cepi, je precej manj škodljiv kot bi bile
te ibombe.
Ljudje so že marsikatero naravno silo
ukrotili sonce, veter, vodo, ponekod že
morsko plimo in oseko ter celo vulkan-
s.ke izbruhe. Težko verjetno pa je, da
bi kdaj mogli vpreči v »voz napredka'<
take divjake kot so orkani, hurikani,.
tornadi in cikloni.
filmifilm*film*filin*film*film
v Hollywoodu snemajo film po klasič-
nem delu Dostojevskega »Bratje Kara-
mazovi«. Film snema podjetje M-G-M.
V glavnih vlogah nastopata nemška
•Igralka Maria Schell in zadnje čase
močno znani Yul Bryner,
REKA BREZ POVRATKA. — In film
brez povratka. Tu je, kratkomalo, z re-
žiserjem Premingerjem in M. Monroe
vred vse brez povratka. Vsaj upajmo!
Mimogrede: slovenski prevod je od iz-
virnika sicer krajši (Reka smrti!), a za-
to nič manj nesmiseln od filma samega.
Od kod neki je prevajalec privlekel
tisto okostje, ki mu pravim.o smrt? So
mar vsaj njega obstrelili Indijanci? Iz-
virnik se namreč dobesedno glasi: Re-
ka brez povratka to je nič več in nič
manj, kakor če bi rekli, na primer, Sa-
vinja! Toliko, ker prevajalske muhe
vse bolj izgubljajo orientacijo. Film je
nazorni dokaz o tem, da dobri režiserji
pač ne delajo samo dobrih filmov —
in Otto Preminger tu ni mogel skriti
svojega avstrijskega porekla! — mimo
tega vsiljuje vprašanje, zakaj ameriške
filmske družbe ne oborožijo svojih ju-
nakov westemov z brzostrelkami ali
kakimi atomskimi topovi. Ali ne bi bila
taka borba z vsiljivimi Indijanci bolj
efektna? Ce pustimo ob strani plovbo
in dobro igro glavnega igralca in pesem
o Reki brez povratka in simpatičnega
dečka, kaj tedaj še ostane? Vprašanje.
V SOBOTO ZVEČER je drugi jugo-
slovanski omnibus in prvi jugoslovanski
film na evropski višini, ne glede na to,
da ta višina ni kdove kako visoka in da
zmerom bolj pada. Razvpita VESNA,
zlasti pa njen prisiljeni drugi del tu
močno obledi. (Kljub temu, da imamo
pred seboj dvoje različnih filmskih
zvrsti.) Podjetje Avala film nas ni sa-
mo presenetilo — ta izraz namreč no
pove dosti, ker nas lahko presenetijo
tudi slabi filmi — iz treh zgodb (V
soboto zvečer. Doktor in Igra odličen
jazz) je ustvarilo film, ki bi ga bili
lahko veseli nemara sami Italijani! Mar
problem dveh mladih zakoncev, ki sta
iDrez stanovanja in iščeta zato svojo lju-
bezen na ulici, pred pobomiki in za-
gov^omiki tako imenovane javne mo-
rale in pri tem zaideta v navskrižje z
oblastmi in težave z družino,, ni že sam
na sebi dovolj življenjski? Ali tip »dok-
torja«, brezimnega stvora, nekakega
boksar j evega talismana, ki ga potem,
ko mu je »prinesel« zmago, vse pozabi,
ne vzbuja iskrenega pomilovanja? Da
ne govorimo niti o tistih mladostnih
predsodkih, ki pokvarijo prenekatero
zabavo in ples, in o obleki, zapeti s
ključavnico, ker je bila kupljena z vi-
sokim kreditom ... Vse to in še marsi-
kaj, še dosti več iz neposrednega in
konkretnega življenja, ki ga srečujemo
in živimo ...
>P<^askQAice;))odiqe
PRVOAPRILSKA ŠALA
Teletina, govedina
sta v ceni poskočili.
Celo mesarjem prav zares
potrošnik se že smili.
Nabavna cena šla je gor
in to bilo je krivo.
Zakaj pa raje šla ni dol,
to ni še razumljivo.
Saj danes prvi je april!
potrošnik se tolaži.
Potegnil me je kdo za nos,
da malo me podraži.
V mesnico stopil je. Cenik
prebral je skoz očala
in glej! To ni bila samo
prvoaprilska šala!
ODPAD, POZOR!
Res srečen sem, da vsak dan grem
v Savinjsko z vlakom in nazaj,
ker opazujem, dobro vem,
da so PETROVCE mičen kraj.
Postaja prvo mi v spominu je ostala:
na vrhu strehe dolg napis visi
in skozi rjo kakor skoz očala
v popotnike rjav strmi.
In res se čudim: Le zakaj
kak fantek, ki ima železje rad,
ne sname rjave table naskrivaj
in je ne nese na odpad?
BODIMO GOSTINSKI AKTIVISTI
po sugestiji z neke konference . . .
Nemirni otočani v Sredozemlju
Ciper dela hude skrbi Angležem. Zahteve ciprskih Grkov so ostale vedno ena-
ke. Časopisi dnevno prinašajo vesti o nemirih na otoku. Toda včasih Angleži
sami uprirori'O nemire. Tako so nedavno na Cipru v glavnem mestu Nicosiji
protestirali proti neuradnim vestem, da bi se Angleži utegnili pogovoriti z Grki,
tudi ciperski Turki. Ta demonstracija je šla v prid Britancem, češ da bi na Ci-
pru prišlo do revolucije in nacionalnih bojev, če bi se oni, kot »pomirjevalci«
umaknili. Zamislimo si samo, koliko stane tako trdovratno vztrajanje? Ce bi se
v svetu sporazumeli, bi Ciper ne bil več važna vojaška baza in problem bi se
hitro umaknil. O tem pa, da bi se Grki in turška manjšina ne mogli sporazu-
meti, ne dvomi nihče, ki količkaj logično misli.
PRSTNI ODTISKI — NEZANESLJIV
DOKAZ
Dermatolog J. Burks trdi, da je dose-
nje prepričanje o tem, da se krivulje na
prstnih odtiskih ne morejo spremeniti,
postalo nezanesljivo. V svojem članku
opisuje, da je z aparatom, ki zdravi
brazgotine, pri ljudeh, ki so preboleli
koze, pri dveh osebah uspel popolnoma
spremeniti prstne odtiske. Pravi, da je
s tem postala ta oblika sodnega dokazo-
vanja nezanesljiva.
Zdaj je vprašanje, kaj bodo krimi-
nalogi storili? Bodo ovrgli »veljavnost«
prstnih otiskov.
ATOMSKA ELEKTRIČNA CENTRALA
NA KtoLESIH...
Amerikanci že nekaj časa delajo na
gradnji električne centrale, ki bo name-
njena raziskovalnim ekipam na Antark-
tiki. To bo premična centrala, ki jo bo
mogoče seliti iz kraja v kraj. Dajala bo
5000 kilovatov energije, pol ža pogon
raznih aparatur, za razsvetljavo itd.,
pol pa za ogrevanje prostorov. Centrala
bo imela 22 kg atomskega goriva, ki bo
brez dopolnitev trajalo leto in pol.
Atomska energija bo ogrevala parni ko-
tel, le-ta pa bo poganjal turbino. Baje
s to centralo ne bo posebnih skrbi, kajti
upravljal jo bo lahko človek, ki ni atom-
ski strokovnjak.