Razvoj nadaljevalnega šolstva v Čehoslovaški. (IzvirDO poročilo ^Učiteljskemu Tovarišu"). *(Piše Emanuel Lipert, ref. min. škol. in nar. prosv. v Pragi — prevedel ravnatelj Albin Lajovic.) Obče obrtne nadaljevalne šole. — Strokovne nadaljevalne šole. — Trgovske nadaljevalne šole. — Kmetijske, gospodarske nadaljevalne šole. — Pri nas bo mogoč splošen razvoj nadaljevalnega šolstva le, če se bo to šolstvo popolnoma naslonilo na osnovno šolstvo in na osnovnošolsko učiteljstvo. Na Češkem imamo obvezne nadaljevals ne šole za dečke in deklice, ki se uče katere= koli obrti. Te wste šolo so četvere: 1. obče 'obrtnonadaljevalne šole, 2. strokovne nada* ljevalne šole, 3. trgovske nadaljevalne šole in 4. narodne gospodar&ke šole. Najstarejša vrsta nadaljevalnega šolstva so pač splošne obrtiKfcnadaljevalne šole, ki so namenjene obči in deloma tudi strokovni izobrazbi obrtnih vajencev. Vsi obrtni va« jenci niOTajo obvezno posečati za časa svoje učne dobe nadaljevalne šole, navadno»torej po dve ali tri leta, tedaj v starosti od 14. do 17. leta. Obrtno^nadaljevalne šole so ustas novljene za šolski o!koliš, kjer imajo mpjstri svoje delavnice. Obrtnosnadaljevalne šoie ustanavlja in upravlja poisebni »šolski odsek« s pomočjo države, dežcle, ikirajevne občine ter obrtne in trgovske zbornice, v katere območju leži šcla, s pomočjo. obrtnih strofcovnih udruženj, kakor tudi s pomočjo večjih podjetij. Vsi ti činitelji se prostovoljno zavežejo, da bodo vsako leto prispevali gotov znesek k stro= škom vzdrževanja šole; več kot polovico vseh stroškov pa krije država iz svojih sred« stev, velike so tudi podpore dežeJe in kra* jevne občine, medtem ko ostali zavezanci krijejo vsi skupaj komaj 15% vseh izdatkov. Z vladno naredbo iz leta 1925. je bilo z najvišjo upravo in nadzorstvom nad obrtnos nadaljevalnim šolstvom poverjeno ministr« stvo šolstva in nariodne pro®vete. Nadzor* stvo vrše 24 nadzorniki obrtno=nadaljevalnih šol na Češkem, Moravskem in v Šleziji; vsak ima svoj določen okoliš. Na Slovaškem je ustanovljen po en nadzornik za vsako župa« nijo, za ozemlje Podkarpatske Rusije vrši nadzorstveno službo cbrtno * nadaljevalnega šolstva en sam nadzornik. Sestava šolskega 'odbora, organizacija šol in njifoovih tičnih načrtov je izvršena na podlagi državnih naredb. Poskdnja naredba od 10. maja 1927 predpisuje sledeči postopek pri ustanavljanju nove obrtnonadaljevalne šole: Pred ustanovitvij'0 šole se mora napra« viti popis vajencev in vajenk, ki se uče ka» terekoli obrti v oikolišu 4 km od poslopja, kjer bo nastanjena šola. Če izkazuje popis vsaj 20 vajencev in vajenk, se ustanovi pri« pravljalni odbor, v katerega se pozovejo: 1. župan otčine, v^kateri se šola ustanavlja, župani ionih občin, katerih vajenci bodo vpi= «ani v obrtno=nadaljevalno šolo, 2. načelniki obrtnih korpoTacij, 3. zastopniki krajevnih javnih korporacij (iobčine, krajnega šolskega sveta, okrajnega odbora itd.), 4. zastopniki obrtnikov in industrijcev. Na ustanovnem zboru se izvoli predsednik, tajnik in blagaj« nik. Ustanovitev odbara se javi okrajnemu glavarstvu in nadzorni'ku obrtno«nadaljeval* ne šole, v katerega 0'bmočju se nahaja usta* navljajoča se šola. Šele ko je šola potrjena, se ustaniovi definitivni šolski odbor. Pripravljalni šolski odbor si presikrbi iz državne nalklade potrebne tiskovine za obrt« no=nadaljevalne šole, to so Pravila, učni na» črt in preliminar. Po en izvod izpolnjenih tiskovin se pošlje nadzorniku obrtno-nada* ljevalnih šol, ki jih potrdi odnosno pregleda njih pravilnost. Nadalje napravi pripravljalnli odboir prošnje za podporo na deželno up.ravo, tr* govsko in obrtno zbornico, na občino, ckraj« ni zastop, krajevne .Ikorporacije, denarne zavode, tovarne itd. Prošnjam se priklopi preliminar, od faktorjev, iki bi bili voljni šolo stalno podpirati, pa se prosi vrhutega še za pismeno obvezo viakoletne podpore z na= vedbo zneska. Bosebno je gledati na to, da se eden izmed javnih faktorjev zaveže, kriti vsako leto morebitni šolski primanjkljaj (to obvezo prevzema navadno občina ali pa obrtniško društvo). Pripravljalni odbor prosi v poštev pru hajajoči šolski urad, da izda pismeno dovbs ljenje za uporabo potrebnih šolskih prostu< rov, kjer naj je obrtnosnadaljevalna šola na* stanjena. Z zastopniki obrtništva sc določ: učni čas v tednu (navadno dva popoldncva •od 14.—18. ure, ali en popoldan in nedelja dopoldne. Od okrajne gradbene direkcije sc dobi mnenje o oddaljenosti lanih krajev, iki se naj všolajo v šols'ki okoliš za obvezno po* hajanje šole. Moirejo biti tudi kraji, ki so več kot 4 km oddaljeni, vendar ne več kot 6 !km, če so pripravna pota in ceste. _ Bolj oddaljene občine se predlaga le tedaj, če imajo ugodne železniške ali avtozveze. Ko iso vsa pripravljalna dela opravljena, prcdloži šolski odbor s posredovanjem pris padajočega nadzornika ©brtnonadaljevalnih šol vse spise ministrstvu šolstva in narodne prosvete in prosi obencm za otvioritev nove obrtnosnadaljevalne šole. Kakor je iz povedanega že razvidno, se v teh splošno obrtno=nadaljevalnih šolah po* učujejo učenci vseh različnih obrti skirpno, zato se pri pouku ni mogoče ozirati na po« sebne potrebe tega ali onega stanu. šele če ima šola vsaj 7 vajencev iste stroke aii obrti, lahko uživajo svoj strokovni pouk. ki je pri> krojen njihtovim poisebnim potrebam. Dose> daj sta 'k obrtncunadaljevalnih šol splošne* ga značaja, ker so ustanovljene v malih ob* činah, kjer je malo vajencev iste obrti. Pouk v spliošno obrtnosnadaljevalnih šo* lah traja navadno dve leti, v precej primerih tudi tri leta. Šolsko lcto traja 7 mesecev, t. j. od 1. ioktobra do konca aprila. Tedensko se poučuje po 8 ur, ki so razdeljene na dva popoldneva, ali <na en popoldan in na nede* ljo dopoldne. Učni predmeti iso1: Učni jezik in spisje, računstvo, strokovni rtauk, stno* ikovno risanje, nauk o državljanstvu in obrt^ na zakonodaja. Obrtnosnadaljevalne šole nb majo lastnega učiteljstva. Na njih poučujejo iz večine učitelji asnovnih. in meščanskih šol, izmed katerih imajo mnogi šc posebno pri* pravo za pouk na teh šolah, dci s<o jo dobili v različnih tečajih namcnjcnih za obrtno« nadaljevalno šolstvo, katere prireja vsako leto ministrstvo šolstva in narodne prosvete. Kjer je zadcstno število vajencev ene 'obrti, se ustanove istrokovne nadaljevalne šole, ki jih seveda potem obiskujejo le va» jenci gotovih obrti, ki so med seboj sorodne. V teh šolah je pouk tako urejen, da se vedno ozira na poscbne potrebc dotične stroike, za Jcatero je šola ustanovljena. Pri velikem šte« vilu obrti in poklicev se ne smemo čuditi, če je teh šol čez 70 vrst, od ikaterih ima vsaka svoj posebni učni jiačrt, ki se ujema s po* trebami svojo stroke. Nekatere teh šol so ustanovljene v velikih mestih ali industrijskih centrih, imajo svoje posebne delavnice, v katerih se vajenci uče tistih del, katerih se ne morejo navaditi v mojstrovi delavnici. Strokovno=nadaljevalne šole so dvios ali triletne, šol-slko leto traja 7—10 mesecev, na teden se poučuje 8 ur. Ce je v šolah uveden tudi pouk v delavnicah, se število učnih ur temu primerno poviša na 14 ur tedensko. Samo nekatere teh šol imajo celodnevni pauk, in sicer v dobi popolnoma mrtve sezone do* tične obrti od 1—2 mesecev, kakor je to pri» mer pri nadaljevalnih šolah stavbnih obrti, kožuhovinarji itd. V tem primeru seveda od« pade piolovica ali pa celotni pouk v dobi polne zaposlenosti. Pri državnih srednjih in višjih obrtnih šolah so isamo o-b sebi razumljivo ustanov* Ijene in organično spojene strokovno^nadas ljevalne šole dotične stroke. Stroke na teh nadaljevalnih šolah pa poučujejo seveda pros fesorji in strokovni učitelji dotične srednje ali višje šole. Tovarniških nadaljevalnih šol je na Če« škem malo. Vzorec za nje je čevljarska to« varniška šola, ki jo je za sivoje vajence usta* novila moravska tovarna T. A. Bata v Zlinu na Moiravskem po vzorcu amerikanskih to« varniških šol. Druga vrsta strokovnega nadaljevalnega šolstva so trgovske nadaljevalne šole. Nj*i< hova učna osnova je ibila nanovo opredelje« na z naredbo ministrstva šolstva in narodne prosvete z dne 17. aprila 1927. Na trgovisko nadaljevalnih šolah so te» denske učne ure razdeljene talkole: Tirgovslko nadaljevalne §ole sprejemajo samo vajence trgorvskih strok. Število vajen» cev v razredu ne sme biti večje iod 40. Pri razdeljevanju vajencev v vzporednice se ozi« ra na trgovsko stroko in ne na spol vajencev. Šolsko leto traja 10 mesecev, t. j. od 1. okto» bra do 28. junija. Ob koncu prvega letnika dobe vajenci letna izpričevala o obnašanju, 'O'bisku in šolskem uspehu v šoli (tako kot na ostalih nadaljevalnih šolah), ob koncu II. lets nilka pa odhodno izpirioevalo. Izmed velikega števila različnih učnih osnov za posamezne stroke ostalih strokov» no^nadaljevalnih šol navedemo še razdelitev tedenskih učnih ur za trorazredno nadalje* valno šolo za vajenke ženskih krojačev po učni osnovi, kalkor jo je izdalo ministrstvo šolstva in narodne prosvete dne 5. oktobra 1923. Razdelitev tedenskih učnih ur na stro kovnosnadaljevalni šoli za vajenke ženske krojaškc obrti: Narodne gospodarske šole so najnižjei ali kulturno najvažnejše strokovne šole za kmetijstvo, ki jih upravlja ministrstvo zem= Ijedelstva. Narodne gosp^odarstke šole so se ustanovile po prevratu in njibova organiza« cija se je ustanovila in določila z zakonom z dne 29. januarja 1920. Njihov pomen ne leži samo v tem, da šiirijo strokovno zemljedel« sko znanje, temveč tudi v tem, da poglabljajo splošno izobrazbo' pridobljeno v iosnovnih šolah. Pou!k se vrši z vednim ozirom na po» trcbe zemljedelstva. Za deklice je uvedeno tudi kuhanje in šivanje (krojno risanje, ši= vanje perila in domačih oblek), na Slova= škem in Moravskem tudi šivanje narodnih krojev in noš, kar poučuje posebno kar se tiče narodnih 'okrasov žena iz nanoda. Za deoke iso uvedena deška ročna dela za male kmete, da si znajo sami popraviti in narediti najpotrebncjše orodje. Po navedencm zakonu je povsodi tam, kjer se je ustanovila narodna gospodarska šola, ista obvezna za vso mladež od 14.—16. leta v območju 6 km od šolske zgradbe, te nc oblskuje kake druge strokovne šole. Porast teh šol je bil strahovito hiter, kajti leta 1923. jih je -bilo že 593 z 18.197 tičenci, leta 1926. pa celo 728 z 34.957 učenci. Tečaje za izobrazbo potrebnega učiteljs stva prireja vsalko leto zemljedel.jko ministr« stvo. ker se poiuk v narodnih gospiodarslkih šolah poverja samo očliteljem osnovnih in meščamslkih šol, k\ so se zanj pripravili v posebnih tečajih. V začetku so se pripravljali učitelji v rednih iromesečnih tečajih, sedaj pa trajajo tečaji 414 meseca, vendar se stres mi za tem, da bi se taki tečaji vršili celo leto. Bil jc tudi stavljen predlog, naj se za učitelje narodno gospodarskih šol u&tanovi posebno učiteljišče, ki bo prevzelo izobraže? vanje potrcbnega učitcljstva. Ministrstvo zemljedelstva je izdalo nove učnc knjige, ki se oziraj.o v prvi vrsti na po« trebe malega kmetovalca. Nadzorstvo nad temi šolami vrši 8 nadzornikov. Pregled nadaljevalnih šol na Češkem v letu 1926./27. Vseh nadaljevalnih šol je bilo tedaj v letu 1926./27. 2753 z 7874 razredi in 202.408 učenci, med temi 48.231 učenk. V primeru z letom 1925./26. je naraslo število šol za 138 z 206 :razredi, učencev pa je bilo nekaj manj, kajti v letu 1925./26. je bdk> 203.227 vajencev, med njimi 49.631 vajenk. Vsi učenci nadaljevalnih šol obrtniških so zavarovani proti nezgodam v šoli, v šol« skih delavnicah in na poti v šolo in iz šole pri mestni zavarovalnici v Pragi proti letni premiji 4 Kč, ki jih plačajo vajenci pred vpisom v šolo. Prizadevanja za nadaljnje izboljšanje nadaljevalnega šolstva se gibljejo v smeri, da se postavijo za obrtno^nadaljevalne šole posebna šolska poslopja in da poučuje na njih posebno učiteljstvo. Ministrstvo šolstva se posvetuje z obrtniškim isvetom o item, da li naj bi se zamenjale trirazredne nadalje« valne šole z 7*mesečnim šolslkim obislkom z dvoletnimi z 10=mesečniim šolskim obiskom. Dostavek prevajalca: Pred očmi nam vstaja po tem poročilu točna slika nadaljevalnega šolstva na Če« škem sploh in nehote se nam vsili primera z našim. Na prvi pogled lahko rečemo: Na Ceškera je nadaljevalno šolstvo v krasnem napredku in razvoju, vse vrste šol so usta^ novljene in organizirane na podlagi zalkonov, ki so nastali takoj po p^evratu in pozneje. Za vsafco kategorijo šol je točno opredeljen kompetenčni krog, vsaka kategorija ima za» dostno stevilo nadzornikov, ki se tudi bri« gajo za razvoj šolstva. Pri nas ne moremo navesti od prevraita dalje niti enega zakona za nadaljevalno šolstvo. Vse šole životarijo naprej po svojih starih zakonih, natlzorstvo nad nadaljevalnimi šolami se radi preslabo plačanih nadzornikov sploh ne vrši. V Ljub« Jjani še morda obišče nadzornilk svoje nada= ljevalne šole, da bi si pa 'ogledal ti&te po de» želi, to se* še ni zgodilo. Vse nadaljevalno šolstvo na Češkem je združeno v ministrstvu šolstva in narodne prosvete, le narodne gcn spodarske šole, iki so nastale šele po previrai tu, si je pridržal poljedelski minister. Pri nas spadajo obrtno^nadaljevalne šole y kompes tcnco ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijskc pod to ministrstvo. Na Češkem krije nad polovioo izdatkov s.trokovnega šol« stva država, pri nas niti eno dvajsetine. Ob= čine so obvezane prispevati in kriti eventu* elni primanjkljaj, pri nas pa nosijo glavno breme, talko da bi se nadaljevalne šole mo> rale imenovati pravzaprav občinske in vendar so v veljavi še zaikoni, ki pravijo, da nosi polovico -viseh stroškov država. Na Če* škem se vršijo :redni tečaji za izobrazbo uči= teljev, pri nas tudi tega ni v zadostni meri. In tako dalje bi lahko napravili primere z vsakim šolskim pojavom, pa bi povsodi mo« rali ugotoviti, da so naše razmere naravnost žalostne. Škoda, da ni poročevalec tov. Lip« pcrt povedal šo to, kako je honorirano učU teljstvo na obrtno«nadaljevalnih šolah in pa kaikšne organizacije ima za doisego svojih zahtev. Pa še z enega vidika je poročilo silno podučno in zanimivo, namreč z vidika manj* šinskega šolstva. številke nam čisto točno povedo, da ima vsaka narodnost svojemu številu odgovarjajočo število vseh vrst šol. Tu vidimo na praktičnem primeru pametno rešitev narcdnostnšh sporov. !ki se več ali manj vedno sučejo le okoli. šolstva kot najs bolj vidoegaJculturnega udejstvovanja. Tako. postopa visoko Ikulturen narod s svojimi na> rodnimi manjšinami. Pogled na našega za* padnega soseda pa nas prepriča o kulturi na« sprotnem pojmu. tedensko ur: Predmeti: I. letnik n. Ietnlk 1. trgovski nauk 2 — 2. knjigovodstvo — 2 3. trgovska korespondenca . . 2 1 4. trgovsko računstvo .... 2 2 5. blagoznanstvo — 2 6. zemljepis 2 — 7. držayljanatvo — 1SkupaJ 8 8 Število tedenskih učnih ur ; Predmeti: I. letnik II. letnik Ill.letnik Pouk trgovsko obrtnih predmetov: 1. Spisje l1/. 1 - 2. Računstvo in kalkulacija ... ll/i 1 — 3. Knjigovodstvo — — 1 4. Državljanstvo — — 1 Strokovni pouk: 1. Magoznanstvo — 1 — 2. O krojih — — 1 3. Strokovno risanje ...... 2 2 2 4. Strokovni pouk 3 3 2 5. Zdravslvo — — 1 Skupaj 8 8 8 A. Splošne obrtnosnadaljevalne šole: 5ol razredov vajencev od teh deklic 1. češko-slovaških 877 2625 70216 7659 2. ruskih 15 43 774 71 3. nemških 319 1090 2659« 3563 4. madžarskih 18 73 1986 121 5. poljskih 11 29 631 128 6. češkonemskih 6 22 512 9 7. česko-madžarskih 2 12 295 — 8. rusko-madžarskih 3 30 758 153 9. Češko-rusko-madž. 2 21 419 33 tiii.ai t Skupaj 1253 3945 102187 11737 B. Strokovnosnadaljevalne šole: šol razredov vajencer od teh vajenk 1. češko-glovaških 536 1982 49255 11619 2. nemških 152 459 9921 3520 3. madž^rskih 3 7 182 86 4. češko-nemških 1 8 180 — Skupaj 692 2456 59538 15225 C. Trgovske nadaljevalne šole: ¦Sol razredov vajencev od teh vajenk 1. češko-slovaških 41 134 3767 1287 2. nemških 23 60 1493 341 3. madžarskih 4 !) 214 1 Sknpaj 68 203 5474 1629 D. Narodne gospodarske šole: sol razredov učencev učenk 1. česko-slovaških 501 863 24017 14313 2. ruskih 121 226 6615 2850 3. nemških 99 146 3504 1913 4. madžarskih 10 16 565 256 5. poliskih 5 6 155 136 6. čeSko-raskih 13 114 66 7. česko-nemških 1 2 38 — 8. rusko-madžarakih 2 8 209 107 Skupaj 740 1270 35207 19640