Posamezna številk« 20 vinarjev. Stev. 67. V Ljubljani, v petek dne 4. aprila 19B. isto l t«K cstoietoo po pošli K '50'—, za Ljubljano S.25-— • polletna ... 20-—, . 13 — • telrttotiso , . „ in —. „ 9-— • RlBSEiSa „ „ „ 3‘50, „ 3' ®T«tfa>5t¥0 lo uprava; Kopliaijeva Klicu 5, — Te!«?en53. NEODVISEN DNEVNIK insersii: Enoilaipna pelltvrsta (j9 mn ftrofn t* I visoka alt nte prostor) ta enkrat pt SO «tn. n dm> in vetkrat po 45 vin. — Ob sobota* dvolni tarlL -» Poslano: Enostoipns petitvrsts K V—s — Uhale tsafc dan. I?vism5l nedelje m preznike. ob S. ari popoldne. Hova metoda mirovnega posveta. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Pariz, L' Homme libre« poroča, da sc ’e 2adnje dni spremenil delavni načrt mirovnega posveta. Načelniki vlad se bodo ^tajali sami, in sicer nc več na Quai d **ay, marveč enkrat pri enem, drugič pri Sodi se, da bodo ti razgovori, ki Pjdo matij slovesni in katerih se bodo ^težcvali zgolj odgovorni načelniki odposlanstev velesil, pospešili konec. Po drugi s so doslej vsak problem posebej ob- ravnavali in sklepali v vsakem posebej. Sedaj so sklenili, da podvržejo posameznosti celoti. Vsak izmed načelnkov bo predložil enega ali več celotnih načrtov, ki bodo obesegali vse teritorijalne in fi-nancialne točke, in sklepalo se bo o vsakem teh načrtov v celoti. Upajo, da bo na ta način mogoče presojati vprašanja z višjega vidika in da bo mogoče v nekaj dneh ustvariti skupen načrt. Mariborski Mahnert izgnan. Posebno poročilo »Večernetnu listu«. fi« 4. aprila. V Spiljah so naši ! promittrajo. Po Mariboru se govori, da aaneni stražniki pri nekem potniku do- mora Mahnert tekom kratkega časa za-J Wahnertova pistua, ki ga močno kom- ‘ x u 1 pustiti Maribor, Proti ženski volilni pravici. Posebno poročilo »Večercemu listu«. la z 8 glasovi proti 5 načelo ženske aktivne in pasivne volilne pravice. 2^ er*2- Kakor poroča »LHomme libre« 'v™arca je senatorska komisija, ki se jc P ala z žensko volilno pravico, odkloni- Preliminarni mir do Velike nefi. . LDU Pariz, 3. aprila. (RU) Pichon jc j minami mir gotov že pred letošnjo Veli-f»v«, da bo po njegovem mnenju preli- ko nočjo. Češki socialisti in Ogrsko. SU* ' 3. aprila, {ČTU.) »Češke °o sporočevatnici »Radio« poročajo ame- na potu na Ogrsico v 1vkisLh< L. ti malarjkcrra oinenui ffiiiiistru. LDU. Budimpešta, 3. aprila, (OKI).} Povodom imenovanja novega vojnega ministra je prišla danes dopoldne skupina Vojakov pred ljudski komisarijat za vojaške posle demonstrirat zoper Poganyja. JNekateri vojaki in delavci, ki so se jim pridružiK, so kazali v svojem vedenju, da so pripravljeni za nasilnosti proti Poga-nyju. Člani revolucionarnega vladajočega Sveta in voditelji vojakov so sc zoperstavili tem nameram demonstrantov, zavedenih po lažnjivih poročilih, Z balkona ljudskega komisarijata sta višji poveljnik prvega rdečega polka in ljudski komisar za vojaške posle Vago nagovorila vojake hi jih poživljala, naj ohranijo disciplino in naj podpirajo vlado. Naposled je govoril nadomestni ljudski komisar za vojaške posle Szanto iu obljubil, da bodo tudi vojaki preskrbljeni z živili. Ljudje so hoteli videti tudi Belo Kuna, ta pa je bil odsoten. LDU. Budimpešta, 3. aprila. (DKU.) Kakor doznava ČKU, jc sklenil revolucionarni vladajoči odsek to-le: 1, .Revolucionarni vladajoči svet obsoja najostreje sa-molastno in nasilno nastopanje nekaterih proletarskih slojev zoper sodruga ljudskega komisarja Pcganyja. Noben sloj pro-letarijata nima pravice nasilno ali samovoljno nastopati proti ljudskemu poverjeniku proletarcev. 2. Revolucionarni vladajoči svet izjavlja, da se bo nastopilo proti onim, ki so z neresničnimi vestmi in z obrekovanjem povzročili to nastopanje proti Poganyju, w ešiva m m Koroškem. O nsrilstvu in divjaštvu nemškega vo-•aštva v \ elikovškem okraju je Ljubljanski dopisni urad od povsem verodostojne osebe prejel obširnejši dopis, iz katerega posnema: V Grebinju so nemški vojaki nastopili proti natakarici gostilne pri P., pa tje je dekletu posrečilo ubežati. Vsled razburjenja, ki so ga nemški pohotniki povzro-tili s svojim divjanjem in robantenjem, jc (jostilničar zbolel, da je moral svojo krčmo mpreti. Ker se jim je namera izjalovila, :o vojaki odšli v gostilno pri K, in tam silili v deklo. Ko jim je tudi ta srečno ubežala, so za njo streljali, V Grebinjskem Ki oštrn so že poprej oropani mali posestnici šiloma vzeli poslednjo svinjo, V vov-berskih gorah je neka nemška straža kmeta, kateremu je bila pokradla meso, prisilila držati vrečo, v katero je spravljala, kar je bila pri njem nakradla. Njegovo ženo so, čepav je noseča, posilili. Baron Hellerdorfove gozdove so nemški vojaki in posestniki že vse med seboj razdelili in jih že izsekavajo ter odvažajo les, Prebi-valem jemljejo živež nasiloma. Če ce jim kdo upira, mu prete, da mu bodo vse požgali ter vse postrelili. Izkrcanje potiskih fel v Grmskem LDU Berlin, 3, aprila. (DKU) Pogaja-ftja v Saoau glede izkrcanja poljskih čet v Gdanskem še niso dovršena, AHiranci žele zlasti kar najhitrejšo odpošiljatev čtl generala Hallerja. Iz tega se sklepa, da maršal Foch posebno resno upošteva po Idržavncm ministru Erzbergerju predlagano pot obližja I.uncville skozi Nemčijo, »Ra armada. Naborni mil n® LDU Stockholm 3. aprila. iČTTJ.* Ofi djelni organ ruske vlade svetov, »Pravda«, vesti, da so razne tuje države ustanovil® oa Dunaju noborne urade za sestavo svojin narodnih armad. Ustanovitev taktb nabor* ' nih uradov bi pomenilo kišcnje ne Arah« tčte Neriritc Avstrijo in :e z'arddi tega popolnoma nedopustna, vendar se ne more ugovarjati obstoju informacijskih uradov za tuje države. Preiskave pristojnih oblasu bodo v kratkem dognale, ali gre v tefc Vn' merili samo za informacijske urade poroča: Rdeča armada bo svoje delovanje v prid svetovne republike začeia spomladi. Poveljevala ji bosta generala Gutor in Iskritzky. Boljševiška armada, močna 750 tisoč mož, bo koncentrično nastopila proti Čeho-Slovaški, Nemški Avstriji, Poljski in Zahodni Prusiji; v to svrho se že pripravljajo komunistični agitatorji. Na povelje Trockega so veleruski komunisti baje že podvojili svoje delovanje, da si nabavijo povoljno množino vojnega materijala. — »Times« dopolnjuje to vest v toliko, da je na inicijativo Trockega moskovski glavni izvršilni odsek naložil rdečemu generalne mu štabu, sestaviti neko vrsto napadalnih čet 150.000 mož, ki naj bi prevzeli vodstvo operacij koncem meseca aprila ali začetkom maja. LDU Bern, 2. aprila. (ČTU) »Echo de Pariš« javlja: Načrt za prodiranje proti boljševikom je že izdelan. Akcija se prične že prihodnje dni. Močne rumunske čete in francoski kolonialni vojaki so pripravljeni prodirati proti Budimpešti, Ta armada bo štela 500.000 mož. Po načrtu mora vso Ogrsko zasesti v 14 dneh. Iz Marseillesa in Genove odhajajo vsak dan na Reko parniki z vojnim materijalom z zapadne fronte. Čehi bodo držali severno mejo na Ogrskem, da preprečijo predor boljševi-kov iz Ogrske na Slovaško. Z današnjim dnem se bo začela blokada Ogrske. LDU Lugano, 2. aprila. (ČTU) Ukrajinski tisk, urad objavlja nastopno brezžično brzojavko; Na bivši deželni meji pri Brodih smo razbili in razkropili boljše viške čete, ki se valijo od kraja do kraja in požigajo in morejo. Mnogo voditeljev so naše čete zajele in jih po prckem sodu ustrelile. cas. LDU Berlin, 3. aprila. (DKU) Drža*®* odsek je odobril načrt glede uvedbe po*®*! nega časa za letos; poletni čas bi t®*)8 od 28, aprila do 15. septembra. Iz line. kr Iz učiteljskih krogov nam p:š®)8, S 14. februarja I. 1. je izšla vladna na j j ba o tako dolgo zaželjeni regulaciji pl* vsemu ljudsko in meščansko šolskemu učiteljstvu v Sloveniji. Kako smo je bili ve*®” lii Saj smo trdno pričakovali, da sc s te® izognemo gmotni bedi, ki pač ni primem8 učiteljskemu stanu. Čakali smo potrpeli1' vo in upali, da sc nardeba kmalu tudi dejansko izvede. A danes je že april in mi *e nismo prejeli niti vinarja priboljška, čeprav st; nam je obljubilo, da do tega termina prejmemo novo palčo in zaostal® prejemke. Tudi nabavni prispevek nam 1® obljubljen, seveda na papirju. Nabavil si 1 njim, kakor kaže izkušnja, pred septem' brom ne bo nihče ničesar. Učiteljstvu lc pač usojeno, da mora najdalje čakati ua zdravnuj zaslužene novce. In še sedaj, živimo v težjih časih, ko kedaj med vojn0' Plačevali je treba, pa nihče ne vpraša; Imaš? Nimaš? Plačaj ali stradaj! In učitelj s praznim žepom razlagaj, ker še ni p*en. ilil° nosijo, Ljubko petje Škalčank je om resne prizore o boju za svobodo. Nad v vztrajnemu prireditelju Kurniku, vS® vrlim Škalskim igralcem naše iskren® ® , stitke k izborni igri. Ob enem vabin®0 ^ obilnemu obisku te igre, ki se ponavlja nedeljo, 13, aprila ob 3. uri LDU. Dunaj, 3. marca, (DKU.) Uradno sc objavlja: Med prebivalstvom se štrtjo Vasletovi dvorani. Končno še nekaj o vzglednem razmerju med Škotskimi ri* darji in narodnim Slovenstvom, kt omog, ča take krasne prireditve. Prodira da smo vsi delavci, ki delamo kot k** Je za našo skupno blaginjo, Kje se toUko zasluženega plačila. Pa kaj bi se mu tudi pomagalo. Še za denar se dobi malo, breZ njega pa sploh ne smeš med ljudstvo, Stojimo pred velikonočnimi prazniki — zope j praznih rok. In tako gre dalje in ved®0 neznosnejše. Poživljamo vsa naša učite*)' ska društva in merodajne činitelje, da 2°" spešijo izplačilo. Toda urno, čakati ne m0 remo več! k Šoštanj. V nedeljo, dne 30. marca ^ 1. popoldne se je igrala Finžgarjeva: »N®' ša kri«, katero jc priredilo pevsko in br® no društvo »Šaleški zvon« iz Velenja. lgr. je bila po g. A, Kurniku, poslovodji Sk® skega rudokopa izvrstno prikrojena — per naše tlačitelje Lahe. Igrali so jo »■k* . čani s polnim umevanjem pomena svoj vlog, z izvirno naravnostjo in zbrano skttP •ako brezobzirno trebi plevelj sebičnosti kakor v Jugoslaviji? Res je, da še nikakor vse urejeno kakor bi moralo biti, ali v vsej naši Jugoslovanski državi se kaže res-ria in železnovstrajna volja, da se delajo čisti računi, da smo na njihovi podlagi Medsebojni odkritosrčni prijatelji. Seveda raora biti pri vsakem delu glava, ki ga yodi in se mora napornejše in dragocenejše delo vodnika bolje nagraditi kakor delo začetnika ali manj sposobnega, vendar pa na drugi strani še nihče nima pravice, da slabejšega izžema ali ga v svoji domišljavosti prezira namesto, da mu bratsko po-jlla£a, da se povzdigne k dobremu sodelavcu pri naši demokratični, narodni zgradbi. Ne v razdiranju, temveč v skupnem delu za našo demokratično, slovansko drža-v°t ki more uspehe našega dela učinkovito 'arovati — je naša rešitevl J. S, k Uredništvo vojnega albuma prej-‘nega pešpolka št. 87 plača vsem naročnikom albuma vplačane vsote nazaj. Zne-'’ki, ki ne bodo zahtevani od dne razglasen,a v dobi šestih mesecev, pripadejo 1Qva!idnemu fondu celjskega pešpolka, j. kr Tatvina. Dne 29. marca 1919 je ■jlla ^vršena tatvina pri Amaliji Tršin v Hrastju občina Moste. Ko so bili domači con,a) te je splazil tat skozi okno v sta-”°var.;e in ukradel 500 kron denarja, več «nskega perila in prekajenega mesa. V M1,5 tatvine že na dnevnem redu. *Jogočo tudi, da so bili tatovi cigani, ki so 5ih dni tamkaj. kr PrvJ april v Zagrebu. »Agramer * agblatt« piše, da jih je dne 1. aprila po-efinil vlak, ki vozi zjutraj zgodaj iz Zagre-vLV L'kuljano. Odšel je bil preje ko na-ono, ne da bi bilo občinstvo obveščeno ■ kakem novem voznem redu, tako da je jstalo s kovčegi in ostalo prtljago na pero-jU.ln niso vedeli kam in kako. List se hu-KIe, ker spremembo voznega reda n?so naznanili javno. . r Ogromen požar v Osjeku. V Osjeku ,® le na neznan način vžgala Povišilova ' srr.a pohištva in pogorela do tal. Požar ie. Je^ bil razširil z velikansko naglostjo, .°.da so rešili samo ono poslopje, v ka-cr *c velilto pom miltanic S i ^ Nov brivski cenik so uvedli v Za-in odpravili napitnino osobju. Za ^ 'e se plača poslej 2 K, ***~ *•**- ' • — ■--- Iz Uubfee. y 3rbsku Kraljeva Garda v Ljubljani. PraH ^ne 5. +. m. se pripelje iz Bel- ič,. i? Popolni, izborni orkester Srbske vrst ^ar<^e broječ dvainšestdeset iz-Jji n.1” glasbenikov v Ljubljano. Ta najod-st e,^< slavni orkester priredi pod vod-Drm0lt5 kapelnika g. St. Biničkega v °nsk‘ ' in v sre^0< 9. L m- v Uni- s i n J dvorani v Ljubljani dva velika £>im °n'^na koncerta z izredno le-p0jjj n®r<>dnostno in svetovno kulturnim, I:«d C, ,njm sporedom. Koncerta se vršita riljem Glasbene Matice. 1 Spored dveh einfoničnih koncertov Srbske kraljeve Garae v Ljubljani obsega sledeče znamenite skladbe svetovne literature za veliki orkester: 1, Čajkovski;; Svečana slovanska koračnica, (Marčne slave- op. 31.) 2. Binički: »Srbske pesmi« za veliki orkester, 3, Massenet; Odlomki iz opere »Cid«, Airs de ballct: a) Ca-stillane, b) Audalousc. c) Aragonaise, č) Aubade, d) Catalane. e) Dadrilene. f) Na-varraise, — Odmor, — 4. Lalo; Uvertura k operi »Kralj od Isa«, (Le roi d'Ys.) 5. 5, Paganini: Koncert za gosli in orkester v D-aunt, Svira na gosli solist g, V. Frait, 6, Grieg: Peer-Gyut, Suita za veliki orkester: a) Svitanje. (Matin.) b) Asina smrt, (La mort d’ Ase.) c) Anitrina igra m ples. (La dans d' Anitra.) č) V dvorani gorskega kralja. (Dans la halle du roi de Mon-tagne.) 1 Vstopnice za koncerta Srbke Kraljeve Garde se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici 54 od danes naprej. 1 Stranke ljub^safke obcice, ki so prosile za semenski < ves in imajo dovoljenje mestnega inagu trata s po* 'dilem Žitnega zavoda se na ui;udneje opozarja d i se bo razdelieval oves v skladišču I, Kneza, Marije Terezije cesta 3, sa.no 3e do 10 aprila vsak Veleblagorodni gospodi« Poklical Je pisarja: »Vi, čemu pišete na rešitev zadeve Majer »veleblagorodni gospod«, on je šele v 10. plačilni stopnji? Pisati bi moral samo »blagorodni,« — »Gospod vladni svetnik je v zmoti,« je dejal pisar, »Majer je prišel že v sedmi plačilni razred,« Gospod vladni svetnik je pogledal v knjigo in se prepričal o tem. »No, tedaj,« je dejal, »potem je naslov še vedno napačen, Pri sedmem činovnem razredu bi moral pisati ,Njegovo visoko blagorodje'!« s Milovan v pogovoru s Francozi in Angleži. Srbski pešec Milovan se rad druži 3 francoskimi, angleškimi in italijanskimi vojaki, poseda z njimi in se pogovarja. »Ampak, Milovane, kako se sporazumeŠ z njimi, ko ne znaš njihovega jezika?« ga vpraša stotnik. — »Ej, lahko, gospod stotnik. Govorim z njimi kakor z vami. Angležu pripovedujem, kako vežemo snope, pa« ko za Božič jemo svinjetino in kislo zelje in kako mesimo božični kruh. Anglež mi neprestano pritrjuje: »jes, jes, Serbol« Nato on meni pripoveduje nekaj takega in jaz pritrjujem »jes, jes!« — Francozu pripovedujem o naših vezovanjih ob godovih in o naš:h sedminah, dalje kako sc kopljemo v Kolumbari in take reči, Francoz neprestano vpije: »vuj, vuj!« Potem on meni pripoveduje — najbrže nekaj smešnega, ker se ves čas smeje. Smejem se tudi jaz in pravim »vuj, vuj, vuj!« — Italijanu pripovedujem naše smešnice in uganke, a on neprestano: »si, si, si!« In ko mi nato on začne pripovedovati svoje šale, hitim jaz: »si, si, si!« Tako se pogovorimo do sita. Lahka stvar!« — zaključi Milovan, s Navečja spis-na knjiga sveta je pergamentno sveto pismo iz 14. stoletja, nahajajoče se v kraljevi knjižnici v Stockholmu. Napisal jo je benediktinec Skislav v samostanu sv. Marjete na Češkem. V 30-letni vojsko so jo odnesli Švedi kot plen seboj na Švedsko. s Holandski podobar Mengd^erg je v Utrechtu v Holandiji umrl v 81 letu svoje starosti. Bil je oče znanega dirigenta Viljema Mengelberga, ki je gostoval lansko leto tudi na Dunajit in po drugih s Otroško gledališče v Milanu- V Milanu snujejo otroško gledališče. em gledališču bodo predstavljali samo igre za otroke, polne fantazije in vzgojne lepote, ki jih bodo lahko igrali tudi otroci. Pod- jetje trdi, da sc je že zasiguralo sodelovanje najboljših književnikov in komediografov, a v razpisu išče osem komedij in idram, kakor tudi glasbene kompozicije, komedije, operete, pesmi itd. Manjka le fce par mesecev do otvoritve, a ima že na fctotine oddanih abonementov, s Cesarjevo, stanovanje. V odkritih, do danes še neznanih posebnosti bivšega cesarja Viljema, se kaže jasno, kako je bilo pri njem vse samo znanji sijaj. Tako se je pokazalo, da je vsa sijajna oprema v pala-Cafareli v Rimu, v kateri je stanoval, kadar se je mudil v Rimu in ki jo je zdaj laika armada zaplenila — ponarejena. Mramor je bil dober posnemek, prost jelov, a prevlečen z lahkim lokom, dokaz markirane lože in nekulturnega ponarejanja jumetnosti, Pripovedujejo tudi ta dogodek: Ko jc potoval zadnjič po Italiji, ga je pozvala vojvodinja Mazzarini na častno svečanost, na kateri se jc producirala tudi »lavna igralka Emma Gramatika. Cesar je bil vzhičen nad njo in ji je dejal, naj pride fckozi Nemčijo. Pred odhodom pa ji je poslal v dar umetniški nakit iz težkega zlata, v katerega so bili vdelani sami rubini. Vojna je začela in igralka ni šla v Nemčijo, Ne samo to, tudi ni hotela imeti dar nemškega cesarja, ampak da je darovala rdečemu križu. Ko ga jc pa hotel rdeči križ prodati, so spoznali, da je nakit od pozlačene medi, rubini pa od kemično prepariranega stekla, s Novi ples. V teh mesecih premirja se je razširil z velikansko brzino po vsem iAngleškem novi naslednik »Tanga« — ples »Jazz«. Iz česa obstoji ta ples, ne vemo natančno. Vemo samo, da so zanj pred-pisane posebne toalete z odprtimi suknja-tai bokih. Del angleške družbe s klerom na čelu se silno protivi temu plesu. Tako prinaša »Times« izvleček iz govora kanonika Drummonda, ki je dejal: »Jazz je ples, ki ponižuje in demoralizira, to je ples, ki ga plešejo najnižji sloji ameriških črncev ob spremljevanju primitivnih inštrumentov. Razmah, ki ga je dobil ta ples pri nas, pi-iča samo o težki moralni okuženosti.« s Življenje živali v snegu. Črn sneg, ki jga pogosto vidimo v Švici, povzroči male Sživalice, ki se pojavijo v zelo veliki množini, To je ledeniška bolha, ki ni nikaka Sorodnica naše navadne bolhe, Te se pojavijo samo v visokih gorah. V nižjih plasteh pa se nahajajo velike množine neke vrste malih hroščev, ki potujejo v gorkih dneh v velikih množinah čez sneg, tako da ga na velike daljave skoraj popolnoma pokrijejo. Ljudje jim pravijo »sneženi črv«, s Michelangelo snežni kipar, V času italijanske rensanše so si dali napravili prijatelji umetnosti od mladih umetnikov kipe iz snega, kadar je pač snežilo. Tudi Michelangelov talent so. odkriil na ta način. Leta 1494. je 22, januarja v Florenci tako močno snežilo, da je ležal sneg po ulicah dve pedi visoko, Pietro Medici, sin slavnega Lorenca, si je želel za dvor svoje palače kip iz snega, poslal je po Michelangela in mu naročil, kaj želi. Umetnik je bil star takrat Sele devetnajst let in je bil seveda popolnoma neznan, A kip je bil tako popoln, da ga je Pietro takoj poklical na svoj dvor. Tako mu je odprl kip iz snega vrata v hišo največjih ljubiteljev umetnosti, s Zakaj vse je človek dober. Neki angleški kemik je dognal, da jc človek sestavljen iz istih snovi, kakor kokošje jajce, 1000 srenjevelikih jajc ima ravnotoliko kemične snovi kakor srednjevelik človek. Vsak od nas ima toliko kisika, vodika in ogljikove kisline v sebi, da bi lahko napolnil zrakoplov take veliične, da bi lahko dvignil čolveka v zrak ali pa cel večer razsvetljeval pol kilometra dolgo cesto. Če bi spremenili v nas se nahajajoči ogljik v grafit, bi lahko napravili iz njega 780 tu-calov Svinčnikov. Iz železa, ki je v naši krvi skujemo sedem podkev, Vrhtega pa imamo v sebi 600 gramov fosfora, iz katerega napravimo lahko 820,000 vžigalic ali pa zastrupimo, če smo zlobni, 500 oseb. Imamo povprečno šest kilogramov masti iz katere je mogoče narediti 60 izvrstnih luči. Sol našega telesa pa napolni 60 kavinih žličic, s Poizkus samomora. Žalosten slučaj sc je dogodil v Zagrebu. Kuharica Ljubica Babič se je hotel usmrtiti z revolverjem, ki ga je bila kupila od nekega vojaka. Našli so jo v vratih neke hiše in jo prepeljali v bolnišnico. Vzrok temu poizkusu samo-umora je obup. Imela je v Mostarju razmerje z nekim vojakom, ki jo je zapustil, ko so se pokazale posledico. Deklica je prišla v Zagreb, da bi našla kje zavetišča v svoji stiski. A kdo naj bi se je usmilil v tujem, velikem mestu! Ta obupen položaj jo je dognal v to dejanje. s Največja židovska občina na svetu je v Novem \orku, ki šteje poldrug milijon prebivalcev, kojih pradedi so šli skozi Rdeče morje. Njih proračun znaša 13 milijonov 700.000 dolarjev, od katerega odpade 3,000.000 dolarjev na šolstvo, kljub temu, da hodi v židovske učilnice samo 14 % židovskih otrok. Drugi dve veliki židovski občini ste v Budimpešti in v Varšavi, za njima predeta Dunaj z 250.000 ter Berlin s 150.000 Židi. Na vsem svetu je čez 14 milijonov Židov, od katerih se jjh namerava žal, samo 3 milijone preseliti v Palestino. s Nove prastare izkopanine v Mezopotamiji. »Times« so prinesle poročilo o predavanju kapitana R, Campball Thompsona v londonski Sociaty of Antiquaries o najdenih predmetih v Abu Shahram ali starega Erida v Mezopotamiji, Najdene reči sodijo v predbabilonsko dobo, ki nam jc bila doslej le malo znana. Med najdenimi starinami omenimo v prvi vrsti kamenita klddiva, -nože, sekire. Še bolj zajemljive so lončene posode, kojih okraski so podobni onim okraskom na loncih, ki so jih izkopali v Suzah 20 do 25 m globoko pod zemljo. Rečene lončene posode so imeli stari Babilonci, da so v njih hranili žito ali vodo. Tedanji ljudje še niso poznali pismenk, — Kapitan Thompson sodi, da gre tu za prasumerskega človeka, ki je bival v južni Mezopotamiji pred preseljevanjem sumerskega plemena, s Da kaktus cvele. Kaktus ne zahteva samo peščene zemlje in prodnega peska, ampak mu moramo dati kolikor mogoče podobno zemljo, kojo ima v svoji do- movini in ker raste kaktus v svoji domovini v razpokah kamenja in v grušču, zato jc dobro, da se dene v lonce za kaktus kose opeke in peščeno zemljo; rastlino se mora izpostaviti kolikor mogoče na šota-ce. Če sc kaktus neguje tako, tedaj cvc e v dveh letih gotovo, , . s Kitajec ne sme pit* mleka. Kitaj01 imajo pogosto mnenja, ki niti zdaleč mso podobna evropskim. Kot značilen primer za to lahko vzamemo pred nekim časom izdano odredbo, ki si tiče strogega varstva živali. Glasi se takole: »Prepovedujemo najstrožje piti kravje mleko! Človek mm3 nikake pravice, da bi oropal živali najte -nejšo hrano, tem manj pa kravi, ki ic koristnejša, Oni, ki ne poznajo razlock® med onim, ki pripada čolveku in on »m« pripada živali, so hudobni in nespametni' Kdor proda mleko, da si zasluži denar, ta nima čiste vesti, in kdor pije mlekCt misleč, da mu koristi, ta ni v manjši vreden, da se ga obsodi. Pod pretvezo, da c njih otroci rede od mleka delajo to. Žival ima iste potrebe, Živai ne more voriti, sicer bi rekla isto. V ostalem Pa imajo smrt in življenje svoje loločen<5 meje. Kako naj kravje mleko podaljša človekovo življenje? Pustite živali to, kar ji gre, potem boste lahko živeli v sreči, in vaši otroci in vaših otrok otroci!« s Telefon in brzojav brez žic. V P°" govoru z dopisnikom »Manchester Gtiaf' dian« je pojasnjeval senator Marconi tsA' nje izpopolnjeno brezžično brzojavljenje v svetovni vojski: tako se je posrečilo vražne ladje na morju pripraviti ob br*°; javno zvezo s kopnim in na drugi straiU zavesti radiotelegrafijo prav v spredn)e strelske jarke. Z najnovejšim aparatom smo dosegli že akcijskega radija 150 k»' 1."metrov v radio telefoniji, iako da je t5*°' go če pogovarjati se med Londonom in Nj^' jorkpm, Marconi je trdno prepričan o s*' jajni bodočnosti brezžičnih zvez. Po n)c' govi teoriji dosežemo vsaj v teoriji stik 5 planetom Martom, vsekako pod pogojen’' da ljudje žive na njem. »Ne smemo po*a' biti — je pripomnil Marconi — da radio' telegrafija v svoji sposobnosti presega leko zemeljski obseg. Njeni tresljaji 80 električni tresljaji, ki nam prinašajo sol®' čno svetlobo v 8 minutah, a mesečno v poldrugi sekundi. Nič bi nas ne oviralo vsaj teoretično ne — poslati brezž.čn’ P°' zdrav Martanom, ki bi ga prejeli v tr®*1 minutah. Če so prebivalci Marta bolj obraženi od nas — je pripomnil MarcO«* —* bi jih lahko radiotelegrafijsko vpraSm1* kako naj preprečimo prihodnjo vojsko.* s Otroške sanje. Nedavno tega je P*e' daval v Londonu dr. Kimmius v »Društv° za proučevanje otroške duše« o otroški*1 sanjah, S pomočjo londonskih ljudskih U0*' teljev sc mu je posrečilo nabrati 5000 P°' pisov sanj. Po večini se je sanjalo kom, da so sc njih želje izpolnile, sani^ sc jim je o vilah, o strahovih in naP °vL tudi o letanju po zraku. V sanjah, v ***£ terih so sc izpolnile njih želje, se jim ^ sanjalo največkrat, da se je oče ali bf, povrnil domov z bojnih poljan, O straho^ f se je največkrat sanialo najmlajšim, a‘‘ sanjah se jim niso prikazovali duhovi. Pak največkrat strašne moške postave v podobi Nemcev. Sedemletnim otrokom so dostikrat prikazovali v sanjah tatovi. 0 rečeh, ki se tičejo šole, se jc med sto dečki sanjalo komaj enemu. Otroci siro-®asnih staršev so dosti večkrat sanjali o fračah kakor otroci iz vil in palač. Nenavadna je bila živahnost sanj londonskih otročajev, kadar se jim je sanjalo, da so kmetih, — O zrakoplovbi sc je sanjalo ®aj*nanj štirim med sto. Petletno dele ,’e Wo vedno središče svojili sanj in je igralo y njih glavno vlogo. Tako n. pr, piše mlad solarček: »Sanjalo sc mi je, da jc grozovit ®oški ustrelil dečka, ko je preje mene ubil.« Neki deklici sc je sanjalo v noči Pred prihodom kralja v mesto: »Prišla je neka gospa ter sedla na postelj tik mene, a kralj in kraljica sta zlezla pod posteljo *er jedla kruh s sirovim maslom.« Malemu ycčlcu sc jc sanjalo, da ga je mamica vzela 12 kopeli ter ga obesila na motvoz, kakor Perilo, da bi se posušil. Ko ga jc pa hotela Polikati, je bil likalnik tako vroč, da se je dete ibuclilo. s Ameriški časnikarski rekord. Kot v Mnogih stvareh, tako jc tudi v časnikarstvu - n^r*ka dosegla prvenstvo, V nji izhaja V M-0-ČaSOpisov’ od 2000 dnevnikov. Njujorku se tiska časopisov za tretjin-A š*e.v*'° Prebivalcev. Vseh časopisov v Ameriki se tiska dnevno za 50 milijonov. nevno se porabi za to štiri tisoč ton pa-P*rja, Na teden se proda v Zedinjenih »r^VV' bilijonov dnevnikov. Poleg .»a s® računa da je več nego 19.000 penit* XCT izc!ai- °d katerih je 14.000 ted-ov- Nedeljske revije sc tiskajo navadno P°‘ niilijona izvodov, 1 s Počaščenje Rostanda, Ta mesec se . ,vršila v gledališču Sarah-Berenhardt st j ka predstava v čast pesniku Ro- andu, ](i jo organizira sama Sarah-^renhardt. Ida Bubirislein bo igrala *Ual,no princeso«, a gospa Simone, ki J'umfira vsak večer v »Deklici z rožnatim torkom«, bo igrala Samaritaine. Glavna ko 1 prot£rama *n vrhunec pa bo moment, bo Berenhardtova kronala pesnikov donet— ln rccitirala verze, spesnjene od . vGga slavnega francosliega dramatika v ld namen. p0- ® Prevaran kupovalec starin. Nek ku-a ?? starin je prišel na deželi do neke jz ’ Jt)cr ic videl mladega psa, ki je jedel ^irok C S^c^e’ njegov gospodar pa je stal Živai ° Pred njim, kadil pipo in opazoval tap ?: velikim zadovoljstvom. Starinar jc tgre ie porcelanasta posoda, iz ka- je D.1ei Pcs' stara in dragocena. »To l?ov0r ^ Psiček,« jc začel koj svoj raz-Proda’ Ai- ^a Pr°daste?« Pes je bil na Tud} 1 » *a^ko koj vzamem s seboj?« bo _ S je bil kmet zadovoljen — če Jk>ldins ®0°ro plačan, seveda. »Dam vam iTarja Ua Zanj-* Kmet je zahteval dva goldi-dobej a C ■ Pes enkrat velik, bo postal *tu imU,Va^’ ^No, naj bo,« je delaj starinar, Psičjj ajC goldinarja.« Nato je vzel SP°ninil • odnesel. »Zdaj sem se lest* . ja^','da mu nimam dati v »Ne *’ .1^ m* ono skledico ž njim.« " ne 'q kmet muzaje se, »tega ^ 40 n,'i *e skledice sem prodal a^ih psičkov.« Žene. ž Ženska socialna služba. Danes ni nikomur simpatično, kar je zrastlo na nemških tleh; vendar ne bi bilo pametno, za-metati s slabim tudi vsega dobrega ali izliti otroka s kopeljo, kakor pravi isti Nemec. Vsekakor je Nemčija v organizaciji ljudskih sil ni v socialni politiki korakala na čelu vseh držav. Kar je tu že izvršila ali šele snovala, je vredno, da služi za zgled. Med drugim je ena ideja, ki se je spočela v ti klasični deželi organizacije, na katero se mora vedno zopet povrniti vsak, kdor se peča z vprašanjem, kako zbrati ni organizirati moči za ogromno socialno delo, ki kategorično zahteva izvršitve. Tu vsa zasebna dobrodelnost, pa naj bo še tako požrtvovalna, ne more zadostiti potrebi, tu bo morala državna zakonodaja obvezno pritegniti vse sposobne moči in v tej ah eni obliki oživotvoriti nemško misel ženske službene dolžnosti — vsaj more za praktično socialno delo priti v poštev le ženstvo. Že doslej je po vseh dobrodelnih zavodih: bolnišnicah, hiralnicah, ubožnicah zelo primanjkovalo delavnih moči. Zato se ni nikjer veliko vposteval posameznik in njegov dobrobit, ampak za vse je ve?ial isti red, skrbelo se je le zato, da se je vzdržal v teku celotni obrat. Koliko dobrot ali koliko trpljenja in muk je užil ob lem posameznik, o lem se je najraje molčalo. In vendar ima vsaka dobrodelna ustanova zinisel samo v toliko, v kolikor v resnici odgovarja svojemu namenu, da lajša in manjša gorje, ki se koncem koncev vselej steka baš v posamezniku. Koliko trpe posamezni bolniki po bolnišnicah vsled pre-splošne, nezadostne postrežbe. Kadar bi najrajši, da bi mu kdo popravil ali prestljal posteljo, ni nikogar, ker so maloštevilne strežnice zaposlene z drugimi deli, a zjutraj, ko je morda ravno nekoliko zasnul, pa mora navsezgodaj s postelje, da mu jo poravnajo. Kolikokrat bi poprosil bolnik za za kako okrepčilo— .če ne drugega čašo sveže vode —- ali za olajšavo bolečin, ki bi sc dala doseči brez dragih sredstev s samo pravočasno postrežbo, prosil pomoči v tej in oni človeški revščini, Iti se v vsej svoji bednosti kaže posebno pri bolniku. A ve, da bi bila prošnja zaman, oziroma sam izprevidi, da strežnice res ne morejo vsemu kaj. In tako trpi tiho, le Bogu znano mučeništvo dan za dnevom, noč za nočjo. Zavest zapuščenosti in brezbrambnosti nn sproti usodi že ob sebi vpliva slabo tudi na telesno stanje — ne glede na neposredne posledice pogreškov in zamud bolniške strežbe, ki so v mnogih slučajih celo smrtonosne. —- Koliko trpe uboge starke in starci po ubožnicah! Posebno lam, kjer je Iajiško strežno osobje. Kako surovo in neusmiljeno sc ravna s temi revčki! V neki ubožnici, kjcT zlasti ob vojni hrani oskrbovanci hitro hirajo in umirajo, ne kuhajo nobene bolniške hrane, marveč dobi umirajoči ravno-tako kislo zelje in fižol, kakor vsak drugi! Oskrbovanci so večinoma po vseh zavodih izročeni na milost in nemilost strežnemu osobju, ki morda po naravi niti ne bi bilo zlobno, a jih lastno prenaporno delo in navada napravita brezčutne za vso bedo* ki jih obdaja, Nadzorovalne moči v upravi so vesele, ako gre voz brez posebnega škripanja po izvoženem kolovozu dalje in ni od nikoder kakih večjih pritožb. Da bi same kaj brskale in si nakopavale sitnosti preiskave — na to ne mislijo, Ta pasivnost edinega foruma, do katerega bi se mogel oskrbovanec obrniti, je povsodi dovolj znana in bedni bolnik ali starec si navadno desetkrat premisli, predno se pritoži. Vi javnost pa tudi nihče rad ne spravlja ta-> kih stvari — razen kadar služijo kot orožje v političnem boju. Tako sc mučeništvo bednikov nadaljuje in njih neme tožbe sliši samo nebo, V dobi demokraciic, ko sc na celi črti uveljavljajo — ali bi se vsaj morale uvei Ijavljali — človeške pravice, mora tudi tega mučeništva biti konec. In to se bo dalo, doseči le ttko, da se izdatno pomnoži strežniško osobje in strežba prilagodi por trebam in željam posameznega oskrbovanca, Izvežbanih strokovnih moči — bodisi redovnih ali lajiških — ne bo mogoče dobiti dovolj in bi bile tudi predrage, Tu se morajo obvezno pritegniti tudi druge moči — ženska mladina sploh. Vsako zdravo dekle, ki bi dovršila izobrazbo za prido-< bitni in gospodinjski poklic, naj bi bilo obvezano, da posveti za gotovo dobo svoj«; moči socialnemu delu po raznih dobrodelnih zavodih: v takoimenovanih »jaslicah« za dojenčke, otroških zavetišč, otroških’ bolnišnicah, bolnišnicah, hiralnicah, ubožnicah, dalje v strežbi bolnikov na domu, v negi družin in domov itd. Tako bi dobili do%'olj delavnih moči za človekoljubne reforme na socialnem polju, a za žensko mladino bi bila to najboljša praktična šola.' za življenje. Pod kakimi pogoji naj bi se' vršila ta služba, kako se organizirala, tQ spada na drug list. Toliko je gotovo, da je misel ženske službene obveznosti uva-ževanja vredna in aktualna, Slovenec velik* mm. Graški listi so se prepirali pred par leti, kdo je bil oni Ahmed, ki ga vidimo na dvorii Sulejmana kot velikega vezirja. Iz dokazovanja in protidokazovanja posnamemo, da je bil to Slovenec neznanega imena, kojega starši so se bili naselili v, Gradcii. Zato ga Nemci reklamirajo zase kot Gračana, Karol Pecz, kojega izvajanju sledimo v sledečih črticah, pravi, da o njegovih prvih letih ni nič znanega in da se začne za zgodovinarja njegovo življenje šele v Carigradu. Celo to ni znano, kako je tja prišel. Morebiti so ga Turki ugrabili ali pa je sam z doma ušel, kar se je takrat večkrat zgodilo. Tudi težko ni bilo, priti na turška tla, saj je šla tedanja turška meja nedaleč mimo sedanje štajersko-ogr-ske meje, V Budimu je vladal takrat turški vezir,. V svoji novi domovini se je imenoval ta ubežnik Ahmed. Bil je močan in prijetne zunanjosti, tako nam ga opisujejo. Njegovo rojstno leto jc bilo leto 1518. Turki imajo krasno knjigo o velikih vezirjih, imenovano »vrt vezirjev«, in iz nje je razvidno, da je bil nekak paž — sluga — v sultanovih hišah in da so ga pozneje prevzeli naravnost v službo v sultanovi oalači. Pozneie ie bil poveljnik janičarjev in kaj to pomeni, ve vsak, ki količkaj pozna zgodovino onih časov. S trindvajsetim letom je postal begler-beg v Rumeliji, s kojim izrazom so označili takrat celo cvropskoturško posest. Da je dobil to službo, je najboljši dokaz, kako yi-sfeko so ga cenili na najvišjih mestih. Njegov vpliv je pa zrastel zlasti z njegovo po-?biko, kakor se to zgodi Še dandanes. Bil je namreč tako previden, da si je izbral za ženo hčerko velikega vezirja Rustema; takt) je postal zet edine sultanove hčerke Mirima, Po smrti tasta je podedoval velikansko njegovo premoženje. Sultan je odredil, da ostane to premoženje vedno v Ahmedovi rodovini. Samo letni dohodki po-sstva ro znašali 200.000 cekinov, to je 2 milijona 200 tisoč kron predvojne vrednosti. Ta slovenski Turek je bil torej pravzaprav pameten. Posamezni deli tastovega premoženja so bili ti-le: 815 pristav, 466 vodnih mlinov, 1700 sužnjev, 1900 bojnih konj, 1106 velblodov, 5000 sešitih haftra-nov in svečanoslnih oblek, 8000 turbanov, T100 z zlatom pretkanih čepic, 2900 oklepnih srajc. 2000 oklepnih šlemov ali čelad, 600 s srebrom okovanih sedel, 500 z zlatom 'n dragimi kamni posutih tabeli, 1000 s srebrom okovanih kopij; nadalje 800 koranov, od teh 130 vezanih z dragimi kamni, 5000 kniig različne vsebine, 78.000 cekinov = 958/>00 kron, 92 dragih kamnov v vrednosti 224.160 cekinov — 2,464.000 kron, v srebni pa dva milijona cekinov — 22 milijonov kron. Vrhutega še velike svilarne v maloazijskem mestu Brusa in pa solarne v dalmatinskem Klisu. Sicer pa nič več. Zakon mu ni prinesel samo velikansko premoženje, temveč tudi sorodstvo z dvorom. Leta 1543. so poslali Ahmeda pred prodirajočo Sulcjmanovo armado na Ogrsko. Ko so Turki vzeli 4, sept Stolni Beli-grad, h bil Ahmed med prvimi naskakovale:, bil je torej tudi osebno hraber. Njegova nagla in huda jeza, ki ga je dovedla do nasilnosti, mu je pa menda vendar nekoliko škodovala. Dolgo časa namreč nič ne slišimo o njem. Za častna mesta se ni poganjal. Glavno mu je bilo, da ga je imel sultan rad. Tudi se ni dosti zmenil, če ga je kdo sovražil, njegova rodovina ga je varovala na vse strani. Zato tudi razumemo, če njegova slika naenkrat izgine iz zgodovine in se čez 20 let zopet pojavi. Ko je 4. avg. leta 1566. na smrt bolni sultan Sulejman pozdravil svojo armado v Pečuhu, mu je stal Ahmed, ki je bil takrat četrti verir, ob strani, to 6e pravi na častnem mestu. Odlikoval se je potem tudi pri obleganju Sigeta. Kot poznavolec človeških slabosti je Imel Ahmed žepe vedno polne zlata. Ko so se 5. dec. visoki dostojanstveniki poklonili aovemu sultanu Selimu II., so se janičarji uprli, ker jim je bilo prestolno darilo novega sultana premajhno. Psovali so dostojanstvenike, nekaterim so strgali turbane z glave skratka, položaj je bil za visoke gospode precej nevaren. Da bi bil varen pred roganjem in napadi, je vrgel Ahmed zlato vsebino svojih žepov med razkačene vojake in dobro je bilo. Novi suUan je imel Ahmeda prav posebno rad. Redno sta skupaj obedovala, obiskoval je Ahmeda v njegovi palači v Skadru. Tam so napravili na čast vino ljubečega sultana pojedine, ki so trajale tri do štiri dni. Kot vezir in zaupnik sultanov je dobival Ahmed pogosto darila od avstrijskega poslanika barona Ungnada, ki je znano tudi v slovenski zgodovini. Tako je dobil avgusta 1575 12 okroglih debelo pozlačenih srebrnih krožnikov, uro in kompas, potem pa običajnih 1000 dolarjev, Ahmed je pa porabil tudi vsako priliko, da je pokazal svojo hvaležnost. Pri sprejemanju cesarjevih daril »je vselej popolnoma vstal in je bil zelo prijazen«, pravi kronist. Med Ungnadom in Ahmedom se je razvilo prav prijateljsko razmerje, četudi je Ahmed enkrat pri pojedini v navzočnosti sultana grozil, da bo prišel v Gradec in tam vse ljudi spreobrnil k iz-lamu. Ko je Ungnad zapustil Carigrad, sta si dala z Ahmedom drug drugemu darila. Tedaj se je. pokazal Ahmed tudi tenkočute-čega kavalirja, kajti darila je dobil Ungnad od Ahmedove žene, ne naravnost od njega, akoravno je preje nikdar videl ni. Dobil je pa 4 preproge iz rdečega karmezin-žameta, bogato vezane z zlatimi listi. Največjo so cenili na 1000 cekinov. Potem 2 veliki svileni preprogi, »tako debeli kakor deska«. Tudi nekaj robcev je bilo vmes, pretkanih na naiumetnejši način z zlatom. Ungnad je pa dal Ahmedovi ženi pozlačeno srebrno namizno opravo. Medtem je bil pa prišel na prestol sultan Murad III. Tudi ta je imel Ahmeda zelo rad. Morebiti zato, ker se Ahmed ni dal podkupiti na noben način, lastnost, ki sicer na Turškem ni običajna. Bil je pač tako bogat, da se mu ni bilo treba tepsti za podkupnino. Sedaj se pa začne za Ahmeda čas dviganja, bil je pa že tudi šestdeset let star. Leta 1578. postane drugi vezir. Ko so oktobra istega leta umorili velikega vezirja, je dobil paša Ahmed to mesto in postal s tem brez truda prvi državnik velikanskega turškega cesarstva. Ta bistroumni diplomat cel čas ni drugega delal kakor čakal, da so sc tekmeci obrabili, za spremembo je včasih komu nogo nastavil ali pa skoval kako spletko. Kot veliki vezir pa ni imel prilike razvijati svoje duševne sile, ker jih pač ni imel dosti. Vendar pa vsaj neumnosti ni delal/kolikor izvemo. In to je za diplomate in politike že več kot zadosti. Skušal je dvigniti vpliv Turčije s tem, da se je začel pogajai s kolikor mogoče mnogimi krščanskimi državami. Z angleškim poslanikom Hareborne je skleml posebno pogodbo, na veliko jezero Francije, ki je hotela v zunanjih zadevah Turčije igrati vedno prvo vlogo. Da je po Ahmedovi smrti visoka porta pod francoskim pritiskom to pogodbo zopet preklicala, tega seve ni Ahmed zakrivil; on sam bi kaj takega ne bil naredil, toliko je b i že značajen. Ko ie bil Ahmed veliki vezir, se je pojavilo med njim in dunajskim dvorom veliko nesoglasje. Kriv je bil tedanji avstrijski poslanik v Carigradu, Joahim L;n-zendorf, ker je bil preveč varčen in politično omejen. To je imelo za Avstrijo prav slabe posledice Prejšnji veliki vezir je dobival od dunajskga dvora vsako leto poleg običajnih 3000 dolarjev, še 6000 zra- ven, da ni delal prevelikih težav. Linzen* dorf je pa mislil, da Ahmed nima tistega, vpliva kakor njegov prednik in da mU torej ni treba plačati onih 6000 dolarjev* Zato je dal Ahmedu leta 1578. le 3000 dolarjev. Ahmed je pa zvedel o onih šeste* rih tisočakih, čutil sc je žaljenega, čej imajo me za 2 tretjini manj vrednega i« sklenil je, da sc bo maščeval. Za enkrat se je pri sultanu pritožil, Linzcndorf se j® jezil. Morebiti je bil Linzendorf primoraj varčevati, vslcd žalostnih financielnih raz* mer v Avstriji, a ozir na velikansko moi turškega orožja bi mu bil moral dati drugt misli. Gotovo je onih prihranjenih Šest ti* sočakov stalo cesarja kmalu tisočkrat več Ahmed je bil že dalj časa resno bolaft Poslabšala se mu je pa njegova žolčna bolezen, ker je preveč pil in se je prevet jezil. Umrl jc 27. aprila 1580, star 62 let, mirne smrti in sc tudi v tem razlikuje o« drugih velikih vezirjev. V Carigradu je ime: razkošno opremljeno palačo, ravnolako lepo pa v Skafl®* ki jo je bil podedoval od tašče. Zlasti vš2» mu jc bilo kožuhovina. On je prvi vpeli*1 tri vrste njene uporabe- eno za dem, drugi1 za obiske pri gospodih, tretjo za državo* zadeve. Osebno je bil precej skromen v svojih potrebah. Tudi je bil zelo radodaren-Njegovo ogromno premoženje mu ie bi-® samo sredstvo, da se jc z darili obdrŽ*1 vedno blizu prestola. Če so se njegovi p®' tomci ohranili, ne vemo. Nekaj malega »e beremo o Ahmedovih sinovih, kmalu o® se zgubi vsaka sled o Ahmedu in njeg®' vem rodu. ....... • , . -M (Po Nansenu priredil Ivan Beznik ) (Dalje.) HIŠE IN ŠOTOR5. Po zimi stanujejo GrenlaricU : v h ki so narejene iz kamenja in ruš. Te se d':' gajo kaka dva metra nad zemljo, nekolik pa so v tleh. Streha je ravna, nekolik obokana. Taka hiša je podobna na zi«1*1 kupu zemlje. Hiše imajo samo po eno veliko sob* v kateri stanu-c pc več družin, možje, ne, starci in otroci. Soba je tako nizka, ® ji srednje velik človek seže z glavo ® stropa. Soba — in hiša — imata ok-1* pravokota. Ob eni izmed podolžnih st® je kake dva metra široka pregrada (pri,, na), na kateri ležijo domači v dolgi v*8 drug ob drugem, z nogami k steni in g‘a vami po sobi. j ; Fantje ležijo na malih pregradah P ; okni. Teh oken je po velikosti hiše, dve, ali tudi tri. Šipe so bile v Prc^fj-0 časih iz razpetih črev, sedaj pa jih rabk na zapadni obali že iz stekla. Na krat*,,, končnih stenah se tudi nahajajo pregr® /' na njih spijo gostje, če se mudijo v h1 Če stanuje — kar se pogosto dog® — po več družin v eni hiši, tako je P grada razdeljena s tramovi v več d'e* katerih po enega ima vsaka družina svojo spalnico. Skoraj neverjetno je, k ^ malo prostora rabi v tem oziru Eskim«* J®* ki je bila 27 čevljev dolga in 14 in pol •evlja Široka je stanovalo osem družin, *o Je 38 ljudi. Tu pač ni govora o komod-aosti, ' 1 Postelje so iz koz. tjulenjev ali sever* *j» jelenov. S kožami so se preje ludi po-IfinjaH, Ležali so večinoma goli, Dandanes se pokrivajo na zapadni obali s per* •ieami, ■ V prejšnjih časih so bile stene pokrite 1 »ožami, gola zemlja pa s tankimi plošči-j*®!. Sedaj pa se že uvaja navada, da Žtok *n °^^e’° z deskami. Po nekaterih *®«h pod celo ribajo, in sicer po parkrat ®a leto, V hišo je mogoče priti po dolgem, tekem hodniku, ki je izkopan v zemljo ter *cZidan iz kamenja in ruš ko hiša. Od zu-.*• j« mogoče priti v hodnik skozi neko T*01!0' ki je navadno tako ozka in nizka, H® ,se mora iti čepe skozi, kar za velike ni majhna težava. Enak je tudi hod- il • ^arc^°ku sein čul — pravi Nansen da je nek debeli mladenič iz prodajalen . Vjodlhaabu obtičal na hodniku Terklove » e m ni mogel r*e naprej, ne nazaj. Konec eie stvari je bil ta, da sta prišla dva od ® aj in ga potiskala, dva pa sta ga od predaj vlekla. Vsi štirje so se trudili v P° ^,sy°ieža obraza, pa zastonj, debeluh r? kot v kleščah. Že so hoteli odkriti j*:..0’ ko se jim je posrečilo, da so ga tu. scm slišal, so morali pozneje iz- 1 eno okno, da so ga spravili iz hiše, ... .^ hodnika se pride v izbo skoz: malo °ji° °^Prtino, ki tiči navadno v pred- desko ^ 6t€ni *n ’e 2aPrta z vrat* . opisani hodnik služi v to, da zabra-7 mraza in odhod gorkega zraku, ^tQ «ži nižje kot hiša. ^ starogrcnlandskih hišah ni bilo og-Psca, Tranove* svetilk«; so jih razsvetli^® in grele noč in dan. Da so gorele k’ po noči, to ni bilo radi gorkote, am-E 2a*°’ ker sc neverjetno vražieverni skimo silno boji teme, V dokaz uboštva a«e družine, govorijo: »Pomislite, ti ubož-niorajo spati brez luči.« ^ Svetilke so velike, odprte, plitke skle-ce iz neke vrste kamna, v obliki polu-^eseca. Na desni strani leži iz blaga ali oitrega rca}lu zvj^j stenj Te svetilke po-p Vli° na lesen podstavek, na mizo, ali v ,na vzvišeno mesto ob pregradi. Na-Sv *ma vsaka družina svoro mizo za Vj . i*o, Če stanuje več družin skupaj, a’ tudi več svetilk, ^5siTi temi svetilkami so v preišnj;h vi» i kuhali, in sicer v loncu, ki je fcjj '^Pod stropa. Ta izba je bila tudi ob J.kuhinja, tedaj »izba za vse«. tt0 v. vzhodni Grenlandiji je še danes ta-zaoadni obali pa je evropski zgled kuha da dandanes pripravljajo in izbe ,0, Ledi v posebnem prostoru poleg Po«.,* “odnika. Za kurjavo rabijo šoto in jene galebove odnadke, iej0 e!{ateri zapadni Grenlandci si kupu-te kievr.°Pske peči za ogrevanje sob, rij0 ti'^Va ]e. ostala ista. Istočasno pa go-Sv«tljave Svetilke, če ne drugače, radi raz- * R>bja maščoba. Poprej so bile v Grenlandiji po večini velike, od več družin obljudene hiše. Radi tega je bila kurjava cenejša, prebivalci so imeli stanovanje gorko. Evropejci pa so silili k razdelitvi družin in so dajali celo nagrade za postavljanje malih hiš, ki pa so bile slabše in bolj mrzlo, porabilo se je mnogo več kurjave in svečave. Zato je sedaj v tem oziru mnogo na slabšem, V zimi, ko vse zmrzne, so take hiš dobre, toda v poletju, kp kaplja od sten, in hoče streha razpasti, ni niti zdravo, niti prijetno bivati v njih, V prejšnjih časih ie zapustil zato Grcnlandec svojo hišo že v aprilu, ali jo je razkril, da se je lahko dodobra prezračila in oprala v dežjil — najenostavnejši način snaženja. Celo poletje in del jeseni, tja notri do oktobra, prebivajo Eskimi v šotorih, in sicer ima vsaka družina svoj šotor Ta šotor ima polukrožno obliko z vhodom na visoki, ploščati strani. Sicer je urejen podobno ko hiše, pregraja je zadaj ob prečni steni, nasproti vratom, ki jih zapira nekak prozoren zastor iz črevesja, Stene šotora so napravljene iz ene vrste nepromočnih, ogaranih kož, druga, notranja vrsta pa obstoji iz kož severnih jelenov ali tjulenjev, katerih dlaka je obrnjena na notranjo stran. V teh šotorih se počutijo Eskimi ko v zimskih hišah. (Dalje.) Aprovizstils. a Jedilni krompir. Slovenski kmetijski družbi bo došla večja pošiliatev' dobrega belomesnatega krompirja iz Slavonije in utegne biti množina večja, nčgo jo bo la. bila družba v semenske svihe, za kar je bil ta krompir v prvi visti namenjen. Družba bo oddala la krompir vsikomu, kelor ga želi in ico.Kk^r £a hoče b,*ez nakaznice po eno krono kilogram. Vagoni so že na poti in njih de hod je s sigurnostjo pričakovati vsak'as. Nakazila za ta krompir se dobe v družbeni pisarni n:» Turjaškem trgu štey 3, pritličje. Ob razdelitvi krompirja bo odjemalcem treba prinesti potrebne vreče s jboj. Cas in kraj oddaje se poizve istotako v družbeni pisarni. a Iz se|e 'mestnega aprovizacijskega odseka z dne 2. t, m, je poročati: Krušne moke še vedno primanjkuje. Z največjo težavo je zagotovljena peka kruha še do prihodnje nedelje. -— Aprovizacija izpopolni svojo ubožno akcijo in bo poleg mesa razdeljevala tudi kruh in moko po znižani ceni. Razdelilni načrti se pravočasno objavijo. — Za velikonočne praznike razdeli aprovizacija po i kg bele moke na osebo. — Pekovska zadruga se pritožuje, da postopanje aprovizacije s posameznimi peki ni v redu. Pritožbe so popolnoma neupravičene, — Pekom v mestni pekarni se zvišajo plače, a Čebula za VII. okraj.. Stranke sedmega okraja dobe čebulo v soboto, dne 5. t, m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1—330, od 9 do ID štev. 331—660, od 10 do 11 štev. 661 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kilograme čebule, kar stane 2 kroni. a Čebula za VIII. in IX. okraj. Stranke osmega in devetega okr&ia dobe čebulo v soboto, dne 5. t. m, pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa sc tale redi Osmi okraj popoldne od 2 do 4, deveti okraj od 4 do 5. Stranka dobi za vsako osebo 3 kilograme čebule, kar stane 2 kroni. a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v soboto, dne 5. aprila v cerkvi sv. Jožefa. Določa sc tale red: dopoldne od 8 do pol 9 štev. 1 do 20, od pol 9 do 9 štev. 201 do 400, od 9 do pol 10 štev. 401 do 600, od pol 10 do 10 štev. 601 do 800, od 10 do pol 11 štev. 801 do 1000. od pol 11 do 11 Štev. 1001 do 1200, popoldne od 1 do pol 2 štev. 1201 do 1400, od pol 2 do 2 štev. 1401 do 1600, od 2 do pol 3 štev. 1601 do 1800, od pol 3 do 3 štev. 1801 do 2000, od 3 do pol 4 štev. 2001 do 2200, od pol 4 do 4 štev, 2201 do 2400, od 4 do pol 5 štev. 2401 do konca. Zagrebška borza. LDU Zagreb, 3. aprila. Zaključni kurz* na današnji borzi: .Dfinari Blago Banka ua trt'., obrt in industrijo 480 440 Banka in hranilnica.zn Primorje na Sušnim, novo delnice . . 405 505 Hrvatska eskornptnn banka . , 1330 1430 Jadra tiska banka, nove............ m , stare . . Rs!f'omtna in men j. banka, 11 rod novo delnice . . Hrvstska.kreditna banka. . . „ nVVcJ • ....................... N ar i;u na banka Zagreb . . . » , Obrtna banka............... . , . Poljedelska banka nove .... Prva hrvutska hranilnica, stare Rečka pučka banka. „ .............. Zenin-j-.ka banka,................. Hipotekarna tianka, Zagreb . 0 Narodna hankti, brea kupona „ Obrtna banico, eadnja emisija, »tare...................... . . Sladkorna tovarna, Osjek . . Živoui gtavobo), nevralgija v obrasui, živčni zobobol in druge bolečine, ki jih povssrod. preveč občutljivi živci, se odpravi s Felleijevim živce krepčajoč, bolečine lajšajoč, „Eiza-ftui-dom“. C dvojnatin ali 2 Specialni steki, pošlje za la K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 245 filrvatska). Pri giavobolu je priporočljivo porabljati poleg Fellerjevega „Elsa-fluida“ tudi Fidlerjev klinček proti migreni. (Stane ako }« priložen, t K 50 v. Lahko se tudi obenem naročijo Fellerjeve nalahno odvajajoče rabarbar „Elza-kroglice“; 6 škatljic stane 9*50 K. Elza-p repa ra ti so res dobri. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani. . (v) s*sr Služba "*a erganlsta -cerkovnika se odda pri Sv. Trojici v TržiSču (Do< lenjsko). — Dohodki: a) pšenična, ajdova in vinska bira, b) štolnina, c) me« sečna plača po dogovoru. — Prosto stanovanje v novi cerkveni hiši z vrtom. — Nastop: 1. majnik. — Cerkveno pred-stojništvo pri Sv. Trojici vTržiiiču (DoL) — 015 S06 390 OliO 1025 — 875 — 425 220 240 110 106 — 9C25 J«0 205 485 495 — — Stran 8 .. večerni list«, dne 4, aprifa 1919. Štev. 67/ ?vaiuvik8 koračnice. Norveški spisal- Bjornstjevne B j o r n s o n. , (Doijc.) »Ah!« je rekla, »mislila sem že, jnedved, ki se preriva skoz grmovje, zalo I njemu; on s. da je ? Prodno se st m se tako prestrašila.« Skušala sc je smejati. »Da, zelo si se motila,« je rekel, in govoril je očividno nalahno. »Kvas in jaz sva bila ravno medvedu na sledu, pa zdaj sva jo zgubila — in če je kakšna divjačina, da sledi meni,1 je to gotovo medved.« On se je smehlja!. Ona ga je gledala. Kakšen mož pa je bil to? Visok, ši-fokoplečen z očmi, ki so se vedno izpre-jninjale, tako da ni mogla zreli v nje; in Stal je tako blizu, kakor iz zemlje vržen, * puško v roki in s psom; največje veselje je imela, da mu reče: »Beži proč!« Namesto tega pa jc odstopila sama par ko-.akov nazaj in jc vprašala: »Kdo si?« Kajti bala se je v resnici, »Janez Haugen,« ji je odgovoril raztreseno, opazoval je psa, ki je najbrž zopet izsledil sled. Obrnil sc je hitro k njej, da ji. reče »zbogom«, ko pa jo je pogledal, je stala deklica kakor s krvjo oblita pred njim, lica, vrat, prsi, vse je bilo rdeče. »Kaj ti je?« jo je vprašal začuden. Ona pa ni vedela, kam da naj gre, ali naj cdbeži. se cbrne preč, ali naj sede. »Kdo s' ?« jo je vpraša!. In zop v.t- j z bila vsa rdeča; kajti povedali rau, kdo je, bi se reklo, povedati mu vse, »Kdo si?« jo je vprašal še enkrat, kakor da je to- najnaravnejše vprašanje na mestu, ki bi pač zaslužilo odgovora; in ona so pač ni mogla branili, sramovala se je-san a se o e ir, svojih sta rišev, ker so bili zatajili svej lasten red, pa ime je moralo na dan: »MikV 1 Tirgvold,« je šepetala in Solze so se. ii. vlile. Resni’-a je bila: prostovoljno pač ne bi bil pozdravil nikoli katerega izmed ljudi ra Tingvoldu. Vendar to, kar se je zdaj Zgcclilo, je bilo čisto drugače, ko si je bil mislil, ('icdal jo je z velikimi očmi: v spominu se mu je nekaj dozdevalo, da se je tako jokala njena mati oni dan v cerkvi, ko je bila poročena; morebiti je to v družini, je mislil in se je hotel odstraniti. »Moraš mi oprostiti, če sem te prestrašil,« je rekel in sledil psu; šel je urno navkreber. Ko se je upala ozreti tja, je dospel ravno na greben, kjer se je obrnil in gledal k njej. Stal pa je samo za trenotek* nenadno je pes zalajal, on ;e zadrgetal, 'dvignil puško in odšel. Mildrid je obstala in gledala tja gori, kjer jc stal or,; naenkrat jo je preplašil strel. AH je bil medved tako blizu? In splezala jc tja gori, kjer je bil plezal ravnokar on, in je stala tam, kjer je sta! on, zasenčila je z roko oči — in res: od grma polovico zakrit je ležal na kolenih čez velikega medveda! zavedla, smejal in- 1 Med kmeti se še najde pogosto stara vera, da soremlja vsakega moža divjačina, ki označuje njegov značaj. £■ skočila k ;-e pripev o- j doval, s tihim ip mehkim g-.ascso, kako se jc moglo pripetiti, da sta zgubila sled, čeravno jo biia prav v bližini. Razložil ji jc, zakaj ni mogel pes medveda zavohati preje, ko da mu. je bil čisto blizu — in medtem je pozabila na solze in strah,, in on je potegnil nož; hotel je medvedu takoj odreti kožo. Meso je neužitno; betel je meso takoj zagrebsti, kožo pa vzeti seboj. Ona jc držala medveda, on pa ga ;e odrl; potem jc letela gori na planino, da mu prinese sekiro in lopato/ in čeravno se je bala medveda, ki je imel zoprn duh, mu je pomagala toliko časa, dokler ni bil gotov. Medtem je bilo poldne, on pa se je k njej povabil na kosilo. Najprej je umil sebe in kožo, kar je bilo težko delo, in ko je bil s tem gotov, je sedel k njej v koči; ona še ni bila gotova s kuho. Raztovarjal se je o tem in onem, nalahno in prijetno, vendar z rahlim glasom, kakor pač imajo navado ljudje, ki se potikajo veliko sami okrog. Mildrid je odgovarjala kolikor mogoče kratko; ko pa mu je sedela pri mizi nasproti, ni mogla niti govoriti, niti jesti, tako da je bila popolna tišina. Ko je bil gotov, se je obrnil na stolu, si nabasal pipo in si jo potem prižgal. Tudi on je postal redkobeseden, po kratkem času pa se je dvignil. »Imam daleč domov,« jc reke!, in medtem, ko ji je dal roko, je pristavil tišje: »AJi sediš vsak dan tam, kjer si sedela danes?-«' Trenotek je pridržal njeno roko v svoji, kakor da pričakuje odgovora. Ona pa si ni upala privzdigniti oči, kako še, da bi odgovorila. Tu pa je začutila močen pritisk njegove roke. »Hvala ti za današnji dan,« je rekel, in predno se je mogla prav zavesti, ga je videla, kako je šel čez vresje z medvedovo kožo na rami, s puško v roki in s psom na sirani. V zraku se je vnela njegova postava, kajti hribi so ležali v ozadju; njegova lahna, krepka hoja ga je hitro odnesla; ona pa je šla ven in je gledala za njim, dokler ni izginil. Zdaj šele je čutila, da ji je srce tako bilo, da je morala roke tiščati na prsi. Po kratkem času je ležala na trati, lice na roki, in natančneje je preživela dogodke dneva še enkrat v duhu. Videla ga je, kako vstaja nad njo v grmovju, videla ga je širokoplečega z bliskajočimi se očmi stati ravno pred njo; čutila je, kako jo je prevzel strah in jok v zadregi. Videla ga je v solnčnem svitu na grebenu, slišala je strel, ležala je pred njim na kolenih, medtem ko je drl medveda; še enkrat je slišala vsako besedo, ki jo je bil rekel, in njegov nalahen glas, lu je zvenel tako zaupno, da ji je srce obstalo. Če je mislila na to, je zopet slišala glas s stola pri ognfišču, medtem ko jc kuhala, in ob mizi, medtem ko je jedel; čutila je, kako se mu potem ni upala več gledati v oči* m čutila je, kako je končno spravila tudi njega v zadrego, kajti obmolknil je bil. Se enkrat ga je slišala govoriti, medtem k® jo je prijel za roko, čutila je pritisk njegov'- reke — šlo ji je po vsem telesu cio ; pV -'v ;a negah. Videla ga jc odhiteti če* j. vre jv, proč/ proč! ........ C o bi se še kdaj povrnil? lako »a‘ kor se je cbnaššla — nemegočel Ne, i ko ni bilo vse silno, lepo, samostojno, k*" j kor je videla ona njega — in kako ni bt» j vse neumno in bedno, kakor je videl ' njo! Da, bedno od prvega vzklika v sl«® j p3a do zardenja in joka, od nerodne p®j j moči, ki mu jo je storila, do kosila, ki o j bila z njim pravočasno gotova. In da a1® ! ni mogla odgovoriti, niti takrat, ko je gl®' ! dal v njo — in potem nazadnje, ko jo j® j bil vprašal, če sedi vsak dan pod višin®' i da takrat ni rekla ne, kajti ona ni sedW* vsak dan pod višino. Ali si ni moral ra*' lagati njenega molka tako, ko da ga prOsl' ko da ga prosi molče, da se ogleda zoP® na njo? Vsa njena bedna brezpomoč *? ali si jo ni moral ravno tako tolmačih-Ah, kako se je sramovala! Vse w ji je žarelo, in docela njeno lice, ki ga ) zakopavala globlje in globlje v roke — potem si je zopet predočila vso sliko pN* dušo, njeno krasoto, svojo bednost — P0" tem se je sramovala- še bolj! Ko so naznanjali čredini zvonci, da s® vrača živina, je. še vedno ležala na »nest®« podvizala pa se je zdaj in šla na delo. b je prišla Beret, je videla takej, da se J® bilo nekaj zgodilo; kajti Mildrid jc iW®j* tako čudežna vprašanja in je odgovarjal* tako narobe in se jc sploh vedla tako o®* nevadno, da je Beret večkrat tiho obid®'* in jo gledala. In ko sta hoteli iti vbčerjj1 in je Mildrid rekla, da ne more jesti, & se je namesto tega zunaj vsedla, takrat I malo manjkalo, da niso bili Berctini uš®-7 taksni, da bi se lahko povsem primeri®! lovskemu psu, ki nehaj voha. Beret )^ jedia in se je slekla; spale sta v er.i Pj? stelji in ko Mildride ni bilo, je Beret P novno potihoma vstala in pogledala, še sedi sestra vedno lam in če sedi s?*1?' Da, ona jc še sedela tam in sama! Bil® !, ura enajst, polnoči, bila jc ena in Mlmfg je sedela zunaj, in Beret ni spala. Sev® se je potuhnila, ko je Mildrid *co0lV prišla, in Mildrid se je gibala potih011«, ah, tako potihoma; vendar sestra jo j® f šala vzdihovati, ko je prišla v post®1*/ slišala jo je, kako je s težkim srcem 10. lila običajno večerno molitev, slišala j® jj šepetati: »Ah, stoj mi ob strani, ljubi, • r Bo£!<< . . • lil® »V čem naj ji ob strani?« je. Beret. Ni mogla zaspati; slišala jc / kako se je sestra obračala, ne da b* , spala, zdaj na eno, zdaj na drugo str ^ videla je, kako se je končno povsem ^ upana razodela, dala roke pod gl®v° pj strmela z odprtimi očmi pred se. N*® videla ali slišala, potem je zaspala, (Dalje.) Izdajatelj konsorcli »Večernega lista«, Odgovorni urednik Viktor Ceočič. . Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubil®