41.48. V Gorici, v soboto dne 16. junija 1906. Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo In soboto , M, uri pji-dpt.ddnH ter stano po poŠti prej (»mirna ",'. v (i(,ri.'i na tlom poSiljaim: "'vv, |,'.f„ .......13 K 'JO v, ali fild. 6*00 j!) h-ta........« ' ,i0 ' • » 3'30 J,.,, t i..ta.......« » 4n , . . 1-70 |,(^ni!ii('.m» številk" stanejo 10,vi«. SOČA" ima rtaskuinje' &Wi^'prilog0 v vrsta. 7,h -v;l, "m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornos'. Tečaj XXXVI. «e»" Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a Uredništvo so nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12* dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati Lso Gorica Dopisi naj se poiHjajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije ia druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le npravniitvn. J J »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sode« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski ul.,jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališcu Jos Wdi, Peter Krobolj v Kapucinski ulici. I. Bajt v pol kopahSdni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski vKorenskimi St «; -v Trstu v to^arm Tavron6iS na trgu della Caserma. Tslafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska m zal. Občinam in rodoljubom ob otvoritvi nove železnice! Sedaj je določeno, da se bo vršila otvoritev nove železnice od Jesenic do Trsta fo& i;;, julija t. I. K otvoritvi pride prestolonaslednik nadvojvod.'. Franc Ferdinand d' Este, navzoč bo -laški namestnik m razni drugi civilni in vojaški dostojanstveniki in zastopniki. Vsa u visoka gospoda se popelje od PbdbTda do Trsta. Ves čas se bodo vozili po naših slovenskih tleh. Zategadel pa je tudi naša sveta dolžnost, da pokažemo odkrito, jasno in glasno, (ta so tla naša, slovenska. Vršili se bodo govori, vihrale bodo zastave, svečan dan izrednega pomena bo dan 13. julija t. I. Kakšni pa naj bodo ti govori ? Kakšne zastave naj plapolajo po slovenski zemlji? Govori iz ust Slovencev morajo biti le slovenski. O f i c i j e I n i govori namreč. Tu je dolžnost starašinstev, dolžnost rodoljubov, da se ob tej priliki poslužijo v ofi-cVjelnem govoru le svojega domačega slovenskega jezika. Slovesno se mora manife-stovati, da prebiva od Podbrda do Trsta ilovenski rod. Kamorkoli bo gledala visoka gospoda iz vlaka, bo videla le slovensko zemljo, slovenski rod. Slovenski govori naj donijo na uho udeležencem otvoritve — to je sveta naša narodna dolžnost! kakšne naj bodo zastave? Naša astava je slovenska — belo-modro-rdeča. le ta zastava je naša, res naša. Zato pa nore tudi le ta podpričavati naše bitje in Me. Župani, starašine, rodoljubi! Poskrbite, dibodo vihrale na dan otvoritve slovenske zastave po naši deželi po krajih, koder bo fekša nova železnica. Slovenske zastave naj pnčajo, da tu skozi in skozi bivamo mi. Slovenska zastava je nad znak. Zato pa naj iirajo i e in ponosno naj plapolajo! Pokazati moramo skozi in skozi slovenski /.načaj zemlje, po kateri se otvarjajo novi Časi našim deželam, zlasti Trstu, po- kazati mcimo, kdo biva tu in kdo hoče ostati na tej grudi! Ob takih prilikah se rado dogaja, da hodijo okoli birokratje ter moledujejo za odstranitev znakov, ki bi pričali jasno in očito, da bivamo tu mi, Slovenci. Ne poslušajte jih, ne ozirajte se na uičeve pomi- iialijanski, vršilo se bode v smislu omike, svobode in napredka milega nam naroda in v smislu ideje slovanske vzajemnosti. Razume se, da je Tolmin prešibek, kaj takega sam izvršiti, za to so uljudno naprošena vsa slavna slovenska društva k sodelovanju, bodisi s svojo navzočnostjo sleke in prazne besede, ampak dajte duška j po deputacijah, ali korporativno z zastavami, slovenskemu čutu v polni meri. Neodpustljiv naroden greh bi storil, kdor bi se udal le v najmanjši reči. Apelujemo na županstva, na rodoljube, naj storijo vsi svojo dolžnost ter naj upli-vajo na ljudstvo v takem smislu. Opozarjamo na to danes, k e r j e še dovolj časa do otvoritve, da se napravi vse tako, da bo v čast slovenskemu imenu! Pričakujemo, da tudi bo tako. Slovesni dan 15. julija 1.1. naj bo poleg praznika otvoritve nove toli potrebne železnice tudi velika, celoskupna, impozantna slovenska manifestacija! Rodoljubi, na delo i Veliko narodno slavje v Tolminu priredijo bratska tri društva iz Tolmina dne 8. septembra 1.1. I. »NARODNA ČITALNICA" blagoslovi in razvije svojo zastavo ter obhaja petinštiridesetletnico svojega obstanka. II. »ROKOD. BRALNO DRUŠTVO« blagoslovi in razvije istotako svojo zastavo ter obhaja petindvajsetletnih svojega obstanka. III. »PROSTOV. GASILNO DRUŠTVO" blagoslovi in otvori svoj gasilni dom. Slavnost se bode vršila pri vsakem vremenu, ker je novega trga pokritega za 2000 ljudij. Veliko narodno slavlje v Tolminu se bode vršilo v širšem obsegu, z zanimivim programom v probujo in v okrepčanje obmejnih Slovencev ob deroči Soči na meji bodisi slavna sokolska društva s telovadbo, bodisi pevska društva s svojimi zbori itd. Slavnoista so nadalje uljudno naprošena, da blagovoli najdalje do 15. avgusta 1.1. naznaniti število udeležencev, katero kompozicijo nameravajo oficijelno peti, naj naznanijo slavnostnemu odseku svoje govornike, sokolska društva proizvajanje telovadbe itd. Naprošena so tudi uljudno, da slavnoista urede* svoje veselice in slavnosti vsaj v bližini tako, da bi ne bile iste na škodo velikemu narodnemu slavlju v Tolminu. Naznanijo naj nadalje svoj prihod v Tolmin oziroma na postajo sv. Lucija-Tolmin. Potrebno je tudi, da blagovole* slavna društva naznaniti do 15. avgusta svoje udeležence zaradi obeda, večerje, prenočišča itd. Svojo udeležbo naj naznanijo slavnoista tudi svoji politični oblasti. Slavnost prične točno ob 9. uri zjutraj z nastopnim programom, ki se pa še popolni in pravočasno razglasi: 1. K slavnosti dohajala društva od dveh stranij v Tolmin se bodo sprejemala na določenem mestu s pozdravom po deputacijah, z godbo in streljanjem s topiči. 'L S?avna društva se zbirajo na velikem novem trgu, kjer bodo skupno pozdravljena po določenih govornikih, ki ob jednem razložijo na kratko zgodovino in pomen slavnosti. 3. Od novega trga bodo korakala slavna društva v določenem redu spremljana z godbami skozi Tolmin. V Tolminu na trgu se za trenotek ustavijo, kjer jih pozdravi župan v imenu občine. 4. V istem redu se koraka na to v cerkev, kjer se blagoslovita zastavi, izvršč vse potrebne ceremonije, pobratimija zastav itd. itd. 5. Po blagoslovu in razvitju zastav korakajo slavna društva k blagoslovu »Gasilnega doma«, kjer jih iskreno pozdravi in obrazloži na kratko pomen društva in zgradbe določeni govornik. 6. Od tu je zopet odhod v istem redu skozi Tolmin, spremljan z godbami in streljanjem topičev, naravnost na slavnostni prostor. 7. Do 3. ure popoldne je odmor zaradi obeda. Slavnim društvom bodo odka-zane gostilne, kjer se okrepčajo z gor-kimi jedili. Za večerjo se dobi mrzla jedila tudi na slavnostnem prostoru. 8. Ob 3. uri popoldn se bode vršila na slavnostnem prostoru velika ljudska veselica s proizvajanjem telovadbe, godbe, petja itd. 9. Ob mraku je obhod po Tolminu z bakljado, godbami in petjem. Tolmin bode ob tej priliki praznično razsvetljen, na bližnjih hribih bodo goreli kresovi, zažigali se bodo umetni ognji in streljalo se bode s topiči. 10. Slavna društva se vrnejo v istem redu na slavnostni prostor, kjer se bode nadaljevala velika ljudska veselica s plesom, godbo, petjem, govori, zaži-ganjem umetnih ognjev itd. Vsa slavna • pevska društva pojejo skupno »Buči, morje adrjjansko!« Slavna društva! Tolminski okraj in njega naravne krasote in zgodovinske znamenitosti so bile do sedaj zaradi preslabe komunikacije širšemu svetu takorekoč nepoznane, mi pa smo v narodnem čutu mej dvema mejnima sovražnikoma skoraj otrpneli. Ali novo izgrajena železnica odpre širšemu svetu naravne krasote našega okraja, orjaških naših gora in krasnih dolin z deročimi rekami. Tudi nova železnica sama na sebi nudi človeku obilen užitek na svetovno znamenitih stavbah. Torej pohitite dne 8. septembra na naše narodno slavlje, si ogledat zajedno naše naravne krasote in znamenitosti ter poživit in okrepčat nas v narodnem čutu. Mi Vas sprejmemo po svojih skromnih močeh s slovanskim srcem in slovansko Grof Monte Cristo. napisal filexandre Dama*). (Dalje.) ,(lo>pod Beauchamp," ga prekine čudni mož, „oni, ki »/¦¦ovffiujf. gospodu grofu Monte Cristu, je gospod grof Monte fn-to »ari!. Torej nobene besodice več, če vam je ljubo. Jaz Mam vp.iuo to, kar hočem sam, gospod Beauchamp, in verujte 'ta je to vedno pravo." rl'O.N[,od/ odvrne Beauchamp, »poštenih ljudij se ne |M''aje s tem denarjem. Časti je treba poroštva." gospod, jaz sem živo poroštvo," pravi Monte Cristo Ni toda v njegovih očeh so žareli preteči bliski. „Oba pava v ^jjjj, j.rj^ j,j j0 beliva preliti; to je najino obojestransko [»"tfiMvo. Izročita grofu ta odgovor in mu povejte, da bora jutri '*eto uro videl barvo njegove krvi," Torej ne preostaja nič drugega," pravi Beauchamp, »kakor l^niti vse potrebno za dvoboj?" »To mi je čisto vseeno," pravi grof Monte Cristo; ni mu *»o treba priti k meni in za tako stvar tukaj delati hrupa. Pa Francoskem se vršijo dvoboji na meče ali pištole; v kolonijah poslužujejo karabinarja, v Arabyi bodala. Povejte svojemu pc"tu, da mu popolnoma prepuščam izbiranje orožja, dasi fern daljen jaz, in da sprejmem vse brez obotavljanja, brez K*11' vae ™~ nli 8HsiteV ~~ V8e>in LePrav prepusti odločitev ^ečkanju, kar je vedno zelo neumuo. Meni je to vseeno, kajti f8est sem si zmage.« . j „Svesti ste si zmage!" ponovi Beauchamp in se začudeno ozre v grofa. »Gotovo," pravi Monte Cristo in lahko zmiga z rameni; brez tega prepričanja bi se z grofom Morcerfom ne bil. Usmrtim ga, to se mora zgoditi in se zgodi. Toda javite mi še nocoj orožje in uro; dolgega Čakanja ne ljubim." »Pištole, ob osmih zjutraj v Vincenneskem gozdu," pravi Beauchamp zmedeno, ne vedč, ali ima opraviti z domišljavim bahačem ali z nadnaravnim bitjem. „Prav je, gospod," pravi Monte Cristo. „Toda zdaj, ko je vse urejeno, mo pustite mirno poslušati opero do konca in povejte svojemu prijatelju Albertu, naj me nocoj vefi ne moti, ampak naj gre raje domov in spi." Beauchamp ves zmeden odide. „Zdaj," pravi Monte Cristo, obrnivši se k Morrelu, „lahko računim na vas, ali ni res?" „ Gotovo," pravi Morrel; „popolnoma sem vam na razpolago, grof; toda..." »Kaj V" „Bilo bi važno, da vem resnični uzrok..." „To se pravi, da odklanjate?" „Nikakor ne." „Resničen uzrok, Morrel?" pravi grof. „Ta mladi mož tava sam po temi in se ne pozna. Resničen uzrok je znan samo meni in Bogu; toda dajem vam svojo častno besedo,- Morrel, da bode Bog, ki ga pozna, na moji strani." „To zadostuje, grof." pravi Morrel. „ln kdo je vaša druga priča?" „Razun vas, ljubi Maksimilijau, poznam v Parisu samo še vašega svaka Emanuela, katerega smatram vrednega te časti. Ali mislite, da bi mi Emanuel hotel izkazati to uslugo?" „Jaz vam jamčim zanj, grof!" »Prav, drugega mi ni potreba. Jutri zjutraj ob sedmih bodeta pri meni, ali ni res?" „Bodeva." „Pst, zastor se dviga, poslušaj va! Imam navado, da pri tej operi ne preslišim niti note; v tem ,Viljemu Teliu' je tako krasna godba!" XII. Noč. Gospod Monte Cristo po svoji navadi počaka, da Duprez odpoje svoj znameniti ,Sledi mil' in nato vstane ter odide. Pri vratih ga Morrel zapusti, obljubivši mu še enkrat, da bode jutri zjutraj točno ob sedmih z Emanuelom pri njem. Nato vstopi grof mirno in s smehljajem na ustnicah v svoj voz. Pet minut pozneje dospe domov. Samo onega, ki grofa ni poznal, bi bil prevaral izraz, s katerim pravi pri vstopu Aliju: „Ali, moji pištoli s slonokoščenimi kopiti!" Ali prinese svojemu gospodu zaželjeno, in ta preišče orožje z natančnostjo, katere ni mogoče zameriti možu, ki zaupa svoje življenje majhnemu koscu železa ali svinca. Ti dve pištoli je rabil grof običajno, če je streljal v svojih sobah v tarčo. Kapica je zadostovala, da je izstrelila krogljo, in v sosedni sobi ni mogel nihče slutiti, s čim se grof peča. Baš vzame orožje v roko in hoče pomeriti na cilj, na majhno pločevino v steni, ko se odpro vrata njegovega kabineta in vstopi Baptištin. Toda Se predno odpre usta, zagleda grof v poltemi med vrati zastrto žensko postavo, sledečo Baptistinu. Opazila je pištolo v grofovi roki, zdelo se jej je, da vidi na mizi dva meča, in jplanila je naprej. Baptištin vprašujoče pogleda svojega gospOdarjn; grof mu da znamenje, Baptistiu odide in zapre vrata za seboj. gostoljubnostjo. Segali si bodemo v roke ter prisegali na skupne delo za dostojno eksistenco, omiko, svobodo in napredek v smislu enakopravnosti in enakoveljavnosti ž drugimi avstrijskimi narodi. TOLMIN, dne 1. junija 1906. Slavnostni odsek. DOPISI. Iz Kostanjevice na Krasu. — (»Katoliškemu tolovaju" v Kostanjevici v album.) Slučajno mi je prišla umazana cunja v roke, v kateri se je dobropoznana oseba poslužila moje malenkosti in to ne v mali t/ieri. — Dasi se je dopisnik vže prej enkrat zagnal v me, vendar se mi ni zdelo vredno n.ti časa niti črnila odgovarjati mu, toda sedaj se mu zrasli rogovi, in začel se je kakor neumen kozel zaganjati v ljudi, kateri mu do-sedaj niso Se ničesar zalega storili, a imajo samo to napako, da t.e odobravajo njegovega početja in ne tul\jo ž njim v isti rog. V tem dophu se spozna pravo liguorijansko moralo. Dopisnik je toliko preirzen, da človeka, kateri pozna tužna razmere tukajšne občine, prime sv^ta jeza, ko bere toliko neresnic in lažajivih zavijanj. Preidem k stvari in začnem s prvo njegovo točko. »Katoliški j.." — Po skromnem prepričanju moje malenkosti bi se glasilo to »katoliški jud". Hvala vam lepa, g. dopisnik, da do danes nisem vedel, da ste me tako lepo prekrstili! Da je »katoliško", če se komu krade čast in se mu daja razna imena, mi je bilo znano, a sedaj sem pa o tem tudi prepričan. Če pa mislite, da sem zaslužil gori navedeni priimek zbog tega, ker ne zahajam v cerkev, potem pa se potrkajte na prsi in recite skesano: Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa. Znano vam je in tudi v spominu, kako ste v začetku februvarija 1.1. javno raz prižnico blatili in grdili ves učiteljski stan. Če se pa ne spominjate več onih besedi, vam jih pokličem pa jaz v spomin. Rekli ste med drugim tudi tole: »Večina učiteljev je liberalna, judovska in protestantska, in ti ubo^i kmet moraš takega učitelja drago in slano plačevati". Samoobsebi je umevno, da zaveden učitelj nima več prostora tam, kjer se mu na tak način krade čast in uničuje avtoriteta, tudi jaz nisem iz železa, da bi mirne duše požiral vaše psovke in hujskanje. Izpovem vam javno, dokler bo pasel ovce in kozle v Kostanjevici g. Primož, ne prestopi moja noga cerkvenega praga, razun takrat, ko sem k temu postavno prisiljen; povem pa vam in zagotovim, da od danes naprej tudi ne pogoltnem nobene več. Vi ste izzvali boj — imejte gal Bolj kot prva točka je zasukana druga po načelih s*. Liguorija! Da ste toliko podel g. dopisnik, pa si ne bi vseeno mislili Vi se upate trditi, da je kamen, kateri je bil vržen na dan poroke sestre tuk. vikarja, vrgla napredna roka. Predobro vam je znano, da je to nesramna laž, in vendar ste jo tako lahkomišljeno poslali v svet, meneč: kdor čita „Primorski list", ima trden želodec, kateri prebavi Se večjo budalost. Sicer pa upajmo, da pride na den, kdo je vrgel kamen, če ne kmalu, pozneje. Kar se tiče človeškega blata in metanja istega, moram opomniti, da do danes ni tukaj vedel o tem nihče. O sveta simplicitas! Če. bi se' bilo to zgodilo, kdaj bi bili vže ra„„obnali in raztrobili v strmeči svet v najživejših barvah naslikano hudobijo naprednjakov! Oprostite sicer, da dvomimo o istinitosti te vaSe vesti in ne bodite hudi, če vam povemo, da je vaša stranka namazala s človeškim blatom šolsko stranišče in z istim napravila blesteč napis: Viva Zora Dr.. To slavno dejanje se tudi lahko vplete kot list k prejšnim in kmalu boste imeli »lep" venec junaški del. Ponašate se lahko, in tudi g. predsednik sme biti ponosen na take »izobražene ude" svojega društva. — Tudi o zastavonoši ste nekaj besed zgubili. Kaj vas še vedno boli, da se vaš zastavonoša ni postavil ob priliki delavskega zborovanja na S7eti Gori? Javna tajna je po Kostanjevici, da je moral trakove ponižno sneti raz zastavo, ko mu je ukazal mož postave. Strašite me, da niste Čenček? Povem pa vam, da je meni vse eno Čenček ali Primož. Na vašo žalost pa vam povem, da se je Čenček popolnoma »izpre-obrnil", tako, da niti ne moli običajnih oče-našoT. „da bi to brezversko in liberalsko društvo razpadlo"___ Sprevidel je, da je brezuspešno boriti se proti krepko se razvijajočemu naprednemu društvu. Kar se tiče kislega grozdja, vam povem tudi eno: Našim fantom ni treba beračiti za kozarec vina okrog farovške kuharice. Lahko si ga kupijo sami. Potrebni so ga pa vaši »stebri", katerim vaš somišljenik g. Urdih, krčmar, neče vže več, dati na „puf", in celo društvo postavi kmalu pred vrata. Tako se je izrazil sam. Še bolj kislo bo zobal vaš pristaš, ki je streljal na dan, ko se je vozila bala kuharičina. Zobal bode radi tega tri dni, a ne grozdja, ampak ričet v Komnu, ako pa zraven položi Se kak mali dar v podobi svetlih kronic sodniji na altar, mi ni znano, vem pa, da ne bo več nosil krvavega orožja, ampak ga bo moral izročiti neusmiljenim možem postave. To mu ostane kot svetel spomin na veselo ženitovanje v Kani Kostanjeviški. Za danes končam. Ako bodete hoteli imeti še kaka pojasnila, obrnite se zaupno name. Preverjeni bodite, da dobite točen odgovor na vsako vaše vprašanje. Da se bova pa bolj poznala, pozovem vas na junaški mej-dan z odprtim vezirjem. Na anonimna napadanja ne odgoyarjam. Priporočam se vam s primernim zaničevanjem yedno vam na razpolago »katoliški j.." — Domače in razne novice. Soški podružnica siotensKega planinskega drušha, Oilsek Gorica, vabi v nedeljo 17. t. m. na izlet na Korado (812 m) — Sv. Gendro. Odhod ob 4.30 zjutraj od kavarne Central. Povratek po dogovoru z izletniki aH na Mernik in Krmin ali na Jenkovo-Krmin, ali čez Idrijco na Planjavo v Čedad in odtod z železnico nazaj. — Hoda za turiste 0 ur. Obenem se naznanja, da je fotograf Gec iz Senožeč poslal na ogled fotografije dveh skupin izletnikov na Nanosu od dne 4. t. m. Oni gg., ki nameravajo kupiti sliko, naj se oglasijo pri zastopniku podružnice g. dr. H. Turna, kjer je slika na ogled. Cena 2 K 50 vin. ŽaleznMI ilaUtar Derschatta pride jutri pregledat črto od Jesenic do Trsta. SkOZl bttkOfSkl predor se je že peljal prvi vlak za poskešnjo. To kaže, da je bukovski predor povsem izgotovljen ter stoji na razpolago prometu. POJMeililja Železnih niOStOV na črti od Gorice do Jesenic se je vršilo v torek, sredo, včeraj in se vrši še danes. Vozijo posebni gorski stroji, katerih vsak tehta 100 tonelat. Od Gorice do fenkovskega predora se je obneslo, kakor čujemo, poskuševanje prav povoljno. Vsi mostovi so zgrajeni trdno, so na višku današnje tehnike. Laški mandat za Dalmacijo je splaval po vodi. V odseku za volilno reformo so odklonili zahtevo Lahov, da se da Dalmaciji še en mandat, ki naj bi bil zagotovljen Lahom, ker za to ni predpogojev. Kar je sploh Lahov v Dalmaciji, so raztreseni po deželi, Zadar sam pa je premalo laški, da bi se moglo dati Lahom tam en mandat. Če bi se tudi izvajalo načelo, da naj bodo tudi take manjšine primerno zastopane, treba pred vsem upoštevati, da bi se Lahi držali takega načela le tam, kjer bi bil njim v prilog, proti drugim bi ga odločno odklonili. Saj jih vidimo, da še pri drugačnih okoliščinah odrekajo Slovanom vse, kar jim gre po vsaki pravici! Tudi za Goriško-Gradiščansko zahtevajo še en mandat, in kakor so se potegovali za Dalmacijo, se bodo silili z znanimi zavijanji tudi za našo deželo v odseku, da bi pripadel v njej njim še en mandat. Kakor je odklonil odsek njihovo zahtevo za Dalmacijo, tako jo mora odkloniti tudi za Goriško-Gradiščansko, ker če dobimo goriški Slovenci 3 mandate potom volilne reforme, imajo Lahi dva čezin-Čez dosti! »SokOl" V Gorici priredi dne 5. avgusta t. 1. slavnost, na kar naj se blagovolijo ozirati druga društva. ,PromOllran bO dne 19. t. m. na vseučilišču na Dunaju doktorjem modroslovja g. Jos. Pavlin s Ciprijanišča. Občinske volitve v Cerknem niso »končale tako, kakor so želeli klerikalci. Prišlo je v starašinstvo tudi nekaj mož, ki niso po v seči klerikalnim komandantom. Radi tega je že nastalo strašno javkanje po »Gorici" in »Priin. listu", kjer trdijo celo, da so »liberalci'' snedli dano besedo. Seveda to ni res, ali klerikalci bodo vsejedno še naprej razglašali to laž za resnico. Za župana in podžupane se utegne razviti huda borba. Starašinstvo šteje 30 mož, Irredentovske razglednice. — v Piranu se je vršila letos velika skupščina zloglasne »Lege". Tem povodom so izdali razglednice z Dante- jevim kipom, obdanem od rož (na levi str* I razglednice) z napisom v spomin X. ko^m * I V sredi je jadransko morje s točko Pir« 1 Nad morjem plava orel z razprostrtimi kriiv Y krempljih drži trakove z napisi: Trie^I Trento, Istria, Gorizia, Dalra.... azia pA L'j že v krempljih na tleh na desni strani J| glednice ruski medved. Oni si razlapj0 I tako, da je orel že iztrgal izpod šape ruske^l medvedu kos Dalmacije, aH če gledaš r&?^ J nico, se ti zdi tako razlaganje prisiljene, kaitil utis dobiš ta, da trga medved »laške pro cije1' iz krempljev orlovih. Vsaj orel se fei tudi tako kislo, da je taka sodba opravičec&- j Od Dantejeve glave so naslikani nekaki ko!.J barji, kakor da bi mož sline cedil. V.w\ Dante, kako profanujejo njegov spomin! j^T glednice je izdal Lah puro sangue L. jf0l^I v Piranu. Pripominjamo še, da je orel —^f s a vojske hiše! Pri Sv. Luciji na mostu so pripravljajo u| slovesen sprejem vlaka na dan otvovitve t železnice dne 15. julija t. 1. že s« Thomson in French gospodu de Boville dvesto tisoč franka Mercedes prečita to pismo polna strahu. »O moj Bog," vzdihne, ko prečita, ter položi roko f| potno čelo, »in to pismo —" »To pismo sem kupil za dvesto tisoč frankov,-4 f»«f Monte Cristo. »A ta cena je jako nizka, ker m s tem d««*1 vaših očeh lahko opravičim." »In kaj je bila posledica tega pisma?'1 »Znano vam je, da sera postal jetnik, a ne veste, ko!i časa sem ostal v ječi. Neznano vam je, da sem bil zaprt -rinajst let četrt ure od vas v ječi na gradu Ifu. Neznano M je bilo, da sem tekom teh štirinajstih let vsak dan poas#j prisego, da se osvetirn, dasi Še nisem slutil, da ste se vi « žili s Fernandom, mojim tožnikom, da je umrl moj oče, insil* umrl lakote." »Pravični Bog!' "sklikne Mercedes. »Toda to sem izvv Ms ko seui prišel po štirinajstih ^ iz ječe, in na Mercedo, i ;> je živela, in na mojega očeta, ktjj bil mrtev, sem prisegel, da se bom nad Fernandom taaS5evw in zdaj se maščujem." »Ali ste prepričani, da je bil to vm srečni Fernand »Pri izveličanju moje duše. madame \jko je, k&k°r se1 rekel. Sicer pa to ni nič posebnega, če človek pomisli &e&&\ kot rejenček Francije je prestopil k Angležem; kot rojen &W nec se je bojeval proti Španiji; plačan od Alija, ga je tzdalfl umoril. Kaj je to v primeri s tem pismom ? Laž iz ljube: katero mora, kar priznavam in razumem, odpustiti že^fJ8,j katero se je ta mož oženil, katere pa ne more odpustiti m ki se je hotel oženiti s to žensko. Franctzje se niso maž&flj nad izdajalcem, Španci ga niso ustrelili, Ali, počivajo v gW kem grobu, ga ni mogel kaznovati; toda jaz, izdan, umorjenj tudi vržen v grob. sem utekel temu grobu po božji railos j Bog sam hoče maščevanje, Bog hoče maščevanje po moji roKij (DtUje pride.) i priloga .Soče" it. 48-1 dne IG. junija IBD6. prf uršiilinkah. Ker je bil mladenič priljubljen pri svojih sovrHtnikita, se je zbralo nekaj dijakov ter zapelo pred hiSo koncem Nunske ulico v Raštelu lepo žalostinko. Vse je lepo mirno poslikalo, le tisti črni kapi a n h velike cerkve je začel gledati grdo, mencati z nogami, iu pripravil je duhovna, ki je vodil sprevod, do tega, da je rekel, da če ne nehajo, odidejo vsi trije. duhovniki naprej Kaj-takega pri .sprevodu! To je pač škandal, ka-koršnega je sposoben le laški zagrizen far? ki nH\ ob taki priliki ne zna brzdati svojega' sovraštva do Slovencev. Tako ravnanje se obsoja samo poosebi. Ljudje, ki sq to^jitleli, so bili ogorčeni ter so izražali svojo nevoljo v prav krepkih besedah. - Priporočamo nadškofu in knezu, da strese tega črnuha za njegova laška ušesa! Velika veselica na Križadl v Neblem. Bralno "(pstTO" „Lipa" v Biljani, -pevsko-bralno dru» Kvo „Slavec" v Kožbani, bralno društvo „Jez" v Višnjeviku in pevski zbor v Hruševljah priredijo s sodelovanjem Sokola iz Gorice in Solkana, bralnega in pevskega društva iz Št. Arnkeža, pevsko-tamburaškega društva iz Podpore »u pevskega zbora iz Vedrijaua v nedeljo dne 2 4. t. nt. na Križadi v Neblem veliko narodno slavnost. Na vsporedu bode: slavnostni govor, godba, petje, dramatična igra, telovadba in ples. Sviral bode vojaški orkester c. kr. pešpolka št. 47. Zvečer se bodo zažigali umetni ognji. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Slavnost se bo vršila, ob vsakem vremenu. Dobrodelna akademija, katero so priredili tukajšnji gimnazijci pod vodstvom »g. profesorjev v hotelu „(.'entral", je uspela prav lepo po sporedu, kateri smo >voj čas objavili/" Slo-vciirki dijaki so se pokazali dobre pevce ne ie pri slovenski točki, ampak tudi pri 1 ;i s k i. Dd'ti lepih glasov je med njimi, solist Sedej jf u>pel tudi prav dobro, ii: dekianmeija je bila vse pohvale vredna. Odlikoval se je laški (tMHO^oIee Diendoisue z „ Rensko polko'*, Govoril je tudi šolski svetnik g. Santl primerno iiiiineiiu akademije ter se zahvalil na udeb žbi, ki pa ni bila prav velika. Vsekakor je bila C>. ura prezgodna. Kakor čujemo, se jo delalo pred akademijo celo na to, da bi odpadlo .ilovonsko petje, da bi bili torej slovenski dijaki ostali le M-tistvo za uprizoritev nemško-laške prireditve jioriskega gimnazija. Ta je bila lepa! Napisi n:'. novih postajah so nemsko-i-.hr vcibki v naši deželi, v Gorici trojezični: SH^Ao-liisktK-.lovenski. N a č o i n i h napisov m' i:i. Ker je nevarnost, da bodo .^krpucaui a ' la \iiV-Auzzn, je se. vedno <"a-<, da se občine. jr.MEiejo z ulogami za to, da bodo napisi le «7« venski, p.avilni. Ob tej priliki povemo, da -o bili napisi za Trst že napravljeni v treh i-V.ikih. ali v zadnjem času t.o jih un prizadevanje Lahov spremenili v nemsko-iaške. Po/or! Kupčija S .krompirjem je pričela. Ta kupčija i. t. m.. kjer so odklonili zahtevo Lahov za laški mandat v Dalmacijo, je govoril tudi poslanec Plantan, rekoč med drugim, da z velikim zadoščenjem pozdravlja v imenu Srbov iz Dalmacije, ki so zastopani po 2 poslancih v klubu naprednih .Jugoslovanov, spreminjevalni predlog dr. Ivčevica, po kojem se bratskemu narodu srbskemu v Dalmaciji *> mandata zagotovita, dočim so }to vladni preillogi radi teb mandatov veliki volilni boji neizogibni. Plant-in je očital ministru Bieaortu, d.i je pač obžalovanja vredno, da se minister upira temu m.svoiu, mesto da iti pozdravil v. veseljem kompromis med Hrvati in Srbi, iu mesto da Iti sprejel spreminjevalni predlog Ivčevičev, ki gre na to, da se za bodoče Srbom 2 mandata zagotovita in vsi volilni boji \m prečijo. Naglašal je, da se je minister Pienert postavil v dijametralno nasprotje z izjavo ministerskega predsednika Dečka z dne S. junija t. 1., ker vzdržuje vladni predlog, ki ne koristi niti Hrvatom niti Srbom in po kojem bi se pri volitvah tudi v bodoče vršili hudi boji. Ako bo vlada tudi v bodoče postopala tako neprijazno nasproti spreminje-valnim predlogom, bode pač na slab način pospeševala celo volilno reformo. Želeti bi bile, da bi se tudi v drugih kronovinah ravnali po zgledu Hrvatov in Srbov, ki so si v ;>!i'C't:e vsaki dan sproti. Ali na koncu bo >ku|'iček in dobiček bre/ dvoma velik, ker j bratski slogi podali roko, da poskrbijo za mirno * niie_ pač delajo take vr.te trgovci kakor j ^^j,.,^ lllpd soboj v Dalmaciji. Vlada nima ljenje med seboj nobenega vzroka odklanjati poravnavo, ki je izrečena v spreminjevalnem predlogu Ivčevica, kajti udeležena sta ie narod hrvatski in srbski in če sta naroda edina, ne sme se vlada njihovi skupni zahtevi upirati. -- Tudi mini-sterski predsednik je dne S. junija izjavil slovesno, da vlada nima nič proti spremembi predloga, če se dotične stranke zjedinijo in se j^dSSTM i' •«» ">•»»« •*»» r>A nrsjep: vajo, kako je zanemarjeno j vJmla pokazala, da se krčevito drži svojih --—-,,: * --- -- -'"' -.....-—-'- ' načrtov nasproti Slovanom, če se oni tudi soglasno proti vladnemu načrtu izrekajo iuspredlagajo primerne in poštene, volilne okraje. On bode govoril in glasoval za predlog Ivčevica s popolnim prepričanjem in z mirno vestjo in priporoča, da tudi odsek sprejme ta predlog in s tem dožene dokaz, da ima volilna reforma namen poštenim zahtevam vseh narodnosti ustreči in vse bodoče prepire onemogočiti. Prvi poskus poprave vladnega načrta se je tako posrečil, in upati je, da se vladna predloga v smislu pravice in potrebe prav izdatno Se spremeni. Štajerska je sedaj na vrsti v odseku za volilno refnt '. Predsedstvo je odstopil Ploj Malfattiju. !'ot. Hagenhofer je predlagal po-množitov mandatov za dva: l nemški, 1 slovenski za kmetske občine. Pomer je govoril proti slov. mandatu, Wastjan je zahteval I nemški mandat za Kranjsko. Prih. seja v torek. Proračun mlnisterstva vnanjilt stvari v avstrijski delegaciji. — V sredo je proračunski odsek rnzpravljal o proračunu ministerstva vnanjih stvari. Delegat grof Schonborn je izrazil svoje veselje nad vedenjem Avstro-Ogrske na kon- hučejo prodajalci*, pa je na tem, da dobi denar; če dobi tudi manj, da je le denar! O. kuliko neobdelanega polja je Še med ii;unt!! Konjski trg V DOVinu. Kakor vsako ieto. .¦¦».' 1:0 vršil tudi letos konjski trg v Devinu na ii',-'j -L t. m., na praznik sv. Ivana. PO laških listih 90?1Ških se razpravlja zadnje <'a»e na široko o slabi mestni upravi do 'falnjili čase. ter o bridkih poledicah tega *a uorico tako osou 1 l>':iv dobro uvide : '^uan, kako so pregmdi tujce itd., spoznavajo '^ to. ali čeprav pravi pregovor, da spozna ^fij; samega sebe je piva pot k poboljSanju, '"''sdar ni upati r.a tako poboljsanje. Med Lahi 1(1 "inž ki bi bili sposobni in ki bi imeli že-lwno voljo obrniti se od starega šiendrijan-stva ter se lotiti resno toli potrebnega dela v -*-''rno, da bi se dvignila Gorica vsaj pri-^ižu ua višek, na katerem bi se morala že nahajati! V mestno starašiustvo mora priti civto drugi duh, potem bo kaj: pri sedanjih razmerah, ko pretežna večina v mestnem svetu ie vidi nič ne sliši nič. pa bo težko kedaj kaj drugače! .Pri delu je ponesrečil 40 letni Jos. Mav-reufič iz Šlorenca pri Neblem. Padel je z zidu ter >i zlomil koleno. Zdravi se v goriški bolnišnici. Kenj Je Udaril s kopitom v obraz Spletnega ¦¦?¦*¦ Toplikarja iz Vitovelj ter ga nevarno r -.-a»- Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. . . Ranjen Z nožem v prsi je bil sprejet v tu-J&.1ŠI1J0 bolnišnico ponoči 20 letni Lah A. I)i Lenardo. Pravil je, da ga je zvečer, ko se je vfacnl v mesto, na pozdrav gltuona sera" napadel neki SIo.uiipc ter ga ranil z nožem. «»lo čudna je ta laska povest I Najbrž« ho je --ah kje pretepal 1 ferenci v Algesirasu in nad tem, da se je ohranil mir v Evropi. Delegat Sylvester je naglašal, da jo najnovejši obisk cesarja Viljema na Dunaju najboljši dokaz za obstoj trozvezo iu za intimne odnošaje do nemške države. Delegat Kramar- je naglašal, da je gospodarska obramba nasproti Ogrski nemogoča, ako ne razpolagamo nad celoskupno tarifno politiko. Govore o-izjianjski politiki je rekel govornik, da ne spada trozveza več v svetovno politiko in bi se avstrijski narodi energično zahvalili, ako bi bili zapleteni v konflikt, kjer bi se šlo le za interese naših zaveznikov. Na Balkanu se gre poglavitno za sporazum z Rusijo in za dobre odnošaje z Italijo. Delegat Kozlovski je priznal zasluge ministra vnanjih stvari, da je znal vzdržati dobre odnošaje monarhije do velevlasti. Delegat Leeher je zahteval pojasnil o vedenju monarhije glede albansko-črnogorskega železniškega načrta ter je povdarjal važnost sklepa trgovinskih pogodb s Srbijo, Rumunijo in Bolgarijo. Delegat Šusteršič je kazal na male napredke, ki jih je monarhija izvedla v balkanski politiki, izjavil je, da mora v bodoče balkanska politika stremiti za tem, da skrbi /n aktivno jugoslovansko politiko v državi in da si pridobi simpatije balkanskih narodov; naj bi se diplomatična zastopstva v slovanskih balkanskih državah popolnjevala z Jugoslovani, urgiral je tudi direktno železniško zvezo z Dalmacijo. Delegat Biirnreither je govoril o konzulatih. Delegat Steiner je rekel, da bi kazalo napraviti zalogo vzorcev izlasti takega blaga, ki se ga' lahko proda v Transvalu. .Minister vnanjih stvari grof Goluchovski je rekel, da so načela vnauje politike zadržana v ekspozejn in zato da se omeji, da odgovori na razne izjave govornikov. Minister je zavrnil očitanje, češ, da ni monarhija dosledna v trgovinski politiki, rekži, da se je od časa svojega nastopa v službo vedno bavil s trgovinsko politiko. Tozadevno je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Glede balkanske politike je rekel minister, da ima sporazumna politika z Rusijo le namen, da vzdržuje in zboljša sedanje stanje. Država nima nikakih namenov, da razširi svoje meje. Rusija ne zasleduje nikakih specijelnih interesov, da nas izpodrine, na Balkanu. Rusija ne more brez nas tamkaj zasledovati vspešne politike. Nasproti posl. Svlvestru je minister naglasil, da obstoja trozveza nespremenjeno nadalje. Ra'/govor grofa Goluchovvskega z italijanskim ministrom vnanjih stvari v Benetkah, se je nanašal na albansko vprašanje. Oba ministra sta se sporazumela, da se ohrani status quo in da bodeta v tem zmislu tudi delovala. Minister je govoril potem obširno o srbskem carinskem konfliktu, izjavivši, da ni bila vlada o nameravanem sklepu popolnoma v nejasnosti. Kar se tiče bojazni, ki jih je izrekel dr. Kramar, da pride država vsled tro-zveze lahko v nevarne zamotljaje, je minister izjavil, da so v tej pogodbi točno določeni slučaji, kjer bi morala monarhija stopiti v akcijo. Ta zveza obstaja že nekoliko let in do sedaj se je izkazala kakor mirno jamstvo ter nam pomagala iz marsikatere zadrege. Glede očitanja, da seje nasproti Srbiji strogo postopalo, je minister naglasil, da ni mogla monarhija postopanja Srbije mirno vsprejeti. O kakem sovraštvu do Srbije ni govora. Potem je bil proračun vsprejet v generalni in podrobni debati. V ČiČariJI v Razporu je prišlo med brati Božiči do prepira in pretepa. Eden bratov je usmrtil z nožem enega brata, drugega ranil smrtno in mater tudi. Morilca so aretovali. O pristaniških delih v Trstu se je čuia v seji proračunskega odseka poslanske zbornice jako ostra kritika. Predsednik Morsev je rekel med drugim: Pododsek je proučeval vse stvari z veliko marljivostjo. Preiskava je dokazala, da, odkar ni bilo več parlamentarne kontrole, so se godile nepristojnosti in svojevoljnosti. Posebno pa tedaj, ko je bila na čelu vlade oseba, kakoršnja je dr. Ktirber, ki je s svojimi av-tokratičnimi zistemi, ne da bi se kaj brigal za druge ministre, in s tem, da je odločal brez njihove vednosti, privadil javnost, da se je obračala le do njega. Ob oddajanju drugega dela pristaniških del so se vršili, kakor izhaja iz aktov, telefonični pogovori in so se tudi delali sklepi po telefonu, ne da bi se bil napravil kak zapisnik o teh pogovorih. Vlada je opravičevala to postopanje, češ, da v parlamentu je vladala tedaj obstrukcija. Govornik je ?.& to, da se taka dela oddajajo tu-zenskirn podjetjem, vendar treba pri tako važnih delih gledati tudi na sposobnost in izkustvo konkurentov. Ako pogledamo veliki škripec za dviganje blokov, kakoršnji se izdelujejo v vsaki veči tovarni za stroje v .Av- striji, čitamo napis: tovarna za stroje v T r e-viso. Ko sem vprašal, kje je drugi stroj za dviganje blata, last tvrdke Faccanoni, ki je bil plačan od nas, se mi je odgovorilo: V konkurenčnem pristanišču v Benetkah. Neka francoska tvrdka je napravila preliminarne študije o tržaškem pristanišču, za katere je potrosila 50.000 frankov, ker se je nadejala, da se nje ponudba vzame y po-štev. Tržaški tehniki so obžalovali, da se dela niso poverila tej tvrdki. Govornik je pripovedoval, kako da hoče podjetje „Unionbank« potegniti na-se vsa velika dela in dr. Korber je dal tej tvrdki koncesijo za novo stavbeno podjetje, ne da bi bil niti vprašal ministra za trgovino. V vsej stvari pristanišča tržažkega so vladali: malenkostnost nazorov, pomanjkanje kriterijev in omenjene birokratične ideje. Če bi se^biio delaloLz razsežnimUdeami,^ bi bili-mogli izvršiti velika dela celo v lastni režiji in z malimi podjetji. Govornik je povedal, da so členi pododseka šli v Trst. Potovanje je bilo vspešno. Potem je pripovedoval, v kaki zadregi so bili uradniki pomorske oblasti, ko so členi pododseka zahtevali informacij ter se prepričali o vsem. Uradniki so dali take informacije, ko jih je on osebno zagotovil, da se nikomur ne skrivi niti en las radi tega. Ministerski predsednik Beck je pripo-znal, da je poročilo jako v dejstvih in zaključkih. Morsev je dal vsej stvari personalni značaj in hoče postaviti bivšega ministerskega predsednika v krivo luč glede oddajanja pristaniških del. Govorniku pa je v dolžnost, da vzame v energično obrambo dra. Korberja, ki da je vsikdar korektno in pošteno postopal. Potem je ministerski predsednik prečital neko došlo mu pismo dra. Korberja, v katerem pravi, da so se v letu 1901. nekatera najnuj-noja dela poverila Faccanoniju in da je bilo potem mnogo pritožeb radi postopanja te tvrdke, izlasti zato, ker je najemala pretežno italijanske delavce in uradnike. Ko je bil dr. Korber v letu 1903. v Trstu, so ga nekateri drž. poslanci prosili, naj pospeši odlok vlade glede spopolnenja pristaniških naprav v Trstu, da ne bo ovir za trgovino. Ob enem se mu je reklo, da naj bi se vsa slična dela poverila konsorciju, v katerem bi bili udeleženi v jednaki meri Italijani iu Slovenci, ker ni dopustno, da bi se taka dela oddajala ptujim podjetjem. Dalje opravičuje baron Beck, zakaj se je banki ,,Union" poverila sestava konsor-cija. To se je zgodilo radi oanošajev te banke do avstrijskega Lioyda in do tržaških trgovskih krogov. Priznava brezpogojno, da je , ,ida z ozirom na izkušnje, ki jih je imela z inozemskimi podjetji, in zato tudi opustila razpis, ker je polagala važnost v to, da se pritegnejo domača podjetja, ter se sklicuje na prittjevalno mnenje industrijskega sveta, a izjavlja, da že po naravni stvari ni mogel vplivati na nadzorstvo gradbe, ne glede na to, da je kmalu po začetku del odstopil. Vse ''-ugo, kar s govori, je neresnično. -Po&l. Skene opozarja, da je bila stavbena pogodba s Faccanonijem sklenjena Iv dni potem, ko je bila predložena pogodba o gradnji železnice, da se je rabil neprimeren materijal in da je ministerstvo vedelo, da se rabi ta slabeji materijal in to niti ne za nižjo ceno. Posl. Mastalka polemi-zuje proti izvajanjem ministerskega predsednika ter povdarja, da je prejšnji ministerski predsednik postopal samovlastno v tej stvati. Posl. Fuchs zastopa stališče, da bi se bile morale pogodbe s tvrdko Faccanoni in z banko „Union" prijaviti kontrolni komisiji, ki bi jih bila morala kontrasignirati. S stališča kontrolne komisije za državni dolg je prejšnja in naslednja finančna uprava postopala brezpogojno proti zakonu, ker jednostavno ni respektirala pravic te komisije. Minister za trgovino Foft izjavlja, da si danes še ne more ustvarili zaključne sodbe o tem zapletenem vprašanju, kakor tudi ne o poročilu pododseka. Takoj hoče ukreniti potrebno, da se bo reagiralo na težke zatožbe v poročilu, ter se nadeja, da bo moglo ministerstvo za trgovino delovati pojasnjevalno v marsikaterem pogledu. Že v prihodnji seji hoče podati primerna pojasnila. Poljedelska razstava, — V Švenberga poleg Berolina so otvorili 14. t. m. veliko poljedelsko razstavo. Parnik „Meuse" seje potopil v Severnem morju. Baje je zadela vanj neka vojna ladija. Deset mož je utonilo. 140 prOfajalnlC ZJlOrelC. — Iz Tripolisa po: ročajo, da je v Bengasi nastal velik/ ogenj, ki je pokončal 140 prodajalnic. Bomba na procesijo. — V Bielostoku v Rusiji je vrgel nekdo v četrtek na procesijo bombo. UsmrČen je en duhovnik in več drugih; ranjenih obilo. Vojaštvo je streljalo proti hiši, iz katere je padla bomba. Papei razvezal poroto princa; - Princ Friderik Sch6nburg-Waldonbiirg je bil poroten s hčerjo don Carlosa. Papež je ta zakon sedaj razveljavil; in sicer popolnoma razveljavil, tako da se princ zopet lahko poroči cerkveno z drugo, princezinja pa tudi. O tem je bilo obširno razpravljanje včeraj na Dunaju v društvu katoliško ločenih zakonskih. Volilna reforma in generalna stavka na Dunaju. — Dunajska „Arbeiter Zeitung" je priobčila te dni oklic, v katerem se opozarja na zavlačevanje volilne reforme v odseku. Soc. demo-kratje hočejo radi tega, ako bo delo odseku za volilno reformo tako počasi napredovalo, povzročiti, da bo koncem t. m. delo na Dunaju tri dni počivalo. Zopet padel otrok z okna. — v Trstu je padla z okna 3. nadstropja v ulici Belvedere št. 25._2% letna hčerka Šrajeva. Prenesli ho dekletce v bolnico, kjer je umrlo. Poskusi samomorov i Trstu. — 41 letni delavec V. Giovanella se je ustrelil z revolverjem v prsi in sicer v krčmi v ulici Farneto 5. Odnesli so ga takoj v bolnišnico. — 18 letna Ana Turchutti se je skregala s svojim ljubč-kom, pograbila za nožič ter si zadala dve rani v prsi. Dobila je hitro zdravniško pomoč. V niSkl državni dumi so razpravljali 14. t. m. v dolgih govorih o agrarnem vprašanju. Po odklonitvi predloga glede odprave smrtne kazni so napadli vojnega ministra, da je taka izjava razžaljiva za dumo. Opozarjali so na veliko razburjenje med ljudstvom. Car In smrtna kazen. — Kakor poročajo iz Petrograda, je car ukazal, da se ima ustaviti smrtne kazni. Iz tega zaključujejo, da se car uda zahtevi dume, da se smrtna kazen odpravi. Stolna cerkev »krščanske znanosti". - v Bostonu je bila te dni otvorjena katedrala pristašev krščanske znanosti. Prisostvovalo jih je nekaj tisoč. Cerkev je stala 20 milj. frankov. To sekto je osnovala pred 25 leti gospa Eppy. »Krščanska znanost" ima G50 cerkva v Zjedinjenih državah in v Evropi. Temelji na čudni veri, da more ozdraveti vsak bolnik z molitvijo, zdravila so odveč. Spomenik DumaSU Sinu. — Te dni so odkrili v Parizu na trgu Malesherbes spomenik Du-masu sinu poleg spomenika njegovega očeta. Prisostvovali so najznamenitejši književniki in umetniki! MoralesOV prijatelj. — Med tremi anarhisti, katere so zaprli po atentatu v Madridu, se nahaja tudi Ferrer, poseben prijatelj Moralesa, ki je vrgel bombo proti Španski kraljevski dvojici. Ferrer je bil ž njim v zvezi do atentata. Pred 4 leti še je bil železniški uradnik, sedaj pa ima nekaj hiš in 300.000 frankov naloženih v bankah. Najbrže je to premoženje anarhističnega društva. Morales je Ferrerju zaupal vse svoje osnove. — Morales je hotel najeti sobo tik parlamenta. Če bi bila tam vržena bomba, bi bilo ubitih obilo zastopnikov raznih držav. O Moralesu je izpovedala neka učiteljica v Barceloni, v katero je bil zaljubljen, da je bil jako nadarjen, ali nestalen človek. Prepotoval je Nemčijo, Francosko, Angleško, Špansko itd. — Pravijo, da lani kmalu po atentatu na španskega kralja v Parizu se je npisal v Algiru v armado neki Gimeno, ali za dva meseca je že dezertiral. Pravijo, da ta Gimeno ni nihče drugi nego Morales. KolOSaleR »M. — V Ne\vjorku napravijo nov vodovod, katerega izpeljejo s Kontskilskih bregov nekoliko ur od Newjorka. Stal bo nad 700,000.000 frankov; dolgost znaša 96 milj. V jeseni bo delalo pri tem vodovodu 30.000 č.slavcev. H&ri don Sarlesa, — Pretendent španskega prestola don Carlos nima sreče s svojimi hčera/-:! Hči, ki se je poročila s knezom Schonburg-WaIdenburgom, se je ločila, ker je baje zaljubljena v nekega poročnika. Sedaj se čuje tudi to, da je odšla v Buenos-Aires, kjer je angažovana za jabalko v cirkusu. Najstarejša hči Elvira je bila pobegnila s slikarjem Fol-chejem, ki pa jo je potem zapustil. Beatrice pa se je bila poročila s knezom Maksimom, ali nekega dne je skočila v vodo radi nesrečne ljubezni. Lapa zdravniška nagrada. — Beroiinski kirurg Bergmann, ki je zdravil hčerko turškega >ul-tana Ahdul Azik, je dobil od sultana ne samo visoki red, ampak tudi nagrado 90.000 mark. Knjige po Geni. — Uprava maj večjega angleškega dnevnika »Times" je nakupila 600.000 knjig, katere hoče razpečati med občinstvo po nenavadno nizki ceni. Cena je manjša od šestine običajne cene. Romani, povesti prvih pisateljev (zvezek po 71/, franka) ae prodajajo po 90 v. Dela, vredna 25 frankov, se prodajajo po 4 franke. Znižanje angleškega »ojaštia, - Angleška vlada namerava znižati pehoto m 10.000 mož iri artilerijo za 48 baterij. Ojačiti pa namerava iregularno artilerijo. Gospodarstvo. I. avstrllskl zadružni shod na Dunaju, (Dalje.) — Nižjeavstrijska centralna blagajna skrbi za izjednačenje denarja med posameznimi Pajfajz-iiovkami, sprejema denarne vloge od članic in daje vsem zadrugam kred:t. Ta zadružna centralna blagajna ima 037 Članic in se od leta do leta krepkejše razvija. Skupen nakup potrebščin kmetijstva in skupno prodajo pridelkov kmetijstva za celo deželo oskrbuje zveza kmetijskih zadrug za Nižje Avstrijsko. Njen promet je znašal v prvem polletu 1. 1905. Gof> vagonov' kmet. pridelkov in 340 vagonov kmetijskih potrebščin, v drugem polletu pa v celem 1215 vagonov. Promet je od leta do leta večji, raztin tega pa tudi vpliv na določevanje cen, kakor n. pr. za ječmen. Zadružništvo na Nižje Avstrijskem napreduje od leta do leta, k čemur je največ pripomogla dežela, katera se ni ustrašila ne denarnih žrtev — leto za letom daruje 300.000 kron v podpiranje zadružništva. H. Pouk o zadružništvu (poročevalec IUC. Jan Sedlak, ravnatelj zveze čeških kmet. zadrug v Pragi.) Velik pomen zadružništva za nižje in srednje stanove zahteva, dti se ne le vsi prebivalci na deželi, ampak tudi vsi uradniki pri zadrugah in zadružnih zvezah poučijo o zadružništvu. V Nemčiji se je leta 1904. otvoril v ta namen Stedenski poučni tečaj v Darmstadtu, kateri pa je 1. 190:>. že trajal pol leta. Zadružna ideja bo le tedaj prodrla v meso in kri vseh slojev v Avstriji, ako bo ljudstvo dobilo potom pouka razumevanje za zadružno delo. Zato stavi poročevalec sledeči prHlog, kateri se soglasno sprejme: ,, Visoka vlada in si. deželni odbori se prosijo, da sprejmejo v učne načrte kmetijskih šol, katere sami ustanavljajo, podpirajo ali vzdržujejo, pouk o zadružništvu v primernem obsegu in povzročijo, da se bo pouk o zadružništvu vršil v vseli avstrijskih kronovinah od visoke Šole do ljudske šole." III. Zadružni nakup in pro-daja v splošnem. 1. (poročevalec dr. E. Tiirk, zastopnik zveze kmet. zadrug v Šleziji.) Blagovni promet naj vršijo le zadruge, ne pa kmetijske družbe in kmetijske podružnice, ker s tem nastane le neka neprimerna konkurenca, katera ovira razvoj zadružništva in kmetijstva v obče. Sprejme se sledeči predlog: „Ako se smatrajo pridobitne in gospodarske zadruge kot važno sredstvo uspešne politike srednjih stanov, posebno tudi našega kmečkega stanu, potem zahteva pospeševanje zadružništva ne le, da zakonodajstvo in uprava vsa za pospeševanja potrebna sredstva izključno zadrugam podelijo, ampak, da naj tudi vse prostovoljne kmečke organizacije, uvažuje po-! trebo delitve dela, prepustijo kmet. zadrugam izključno izvrševanje vseh gospodarskih poslov, zlasti skupnega nakupa in prodaje se ti-čočih, za katere so le kmet. zadruge s prav-j nega stališča, s stališča njihove uredbe in denarnih sredstev sposobne in poklicane. Ne priporoča se, da služijo zadružne centrale za izjednačenje denarja ob enem kot centrale za skupen nakup in prodajo, ampak ustanovijo naj se posebne centrale za blagovni promet, katerim naj dajo centrale za izjednačenje denarja potreben kredit na razpolago." Sprejme se tudi ta predlog: „Zadružni nakup in prodaja se naj le vrši tam, kjer se gre za izklfučenji nereelnib, izkoriščujočih prekuptev, ali kjer se gre za zasiguranje nakupa in prodaja ali dosego kolikor mogoče dobre kakovosti." (Konec pride.) Talija, — št. 22. - Brat Sokol. Ša-loigra v enem dejanju. Spisal Fridolin Žolna. Cena 40 v. Talija *e tiska v Goriški Tiskarni v Gorici. Ureja Fran Govčkar. V zdravstvenem ozint je ROGAŠKI „ TRMPKli - VftK-LEC " gotovo najboljša, lila* ------------------ (lilna pijača. Jutri v nedeljo bode i) hotelu „Pri zlatem jelenu" velik KI alinee — — koncert Suira vojaška godba. Začetek ob ID12. =— Vstop prost. jedilne masti — „Ceres" (iz kokosovih orehov) napravljeno jedi so ze!6 okusne in lahko prebavljive za slabo t n e — želodce. — Georg Schiclit oddel. za rediluo mast „GERES" An ssig. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis ]e kainjiv. J edino pristen je THIERRY ^v balzam z znamko zelena nuna, Rajstareje in ncprekosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, pisnim Mbziuih, inftuenei itd. itd. Cena: 12 malih ali «; dvoj, itatih steklenic ali l velika posebna steklenica s p». tentov. 'iamaskom K. 5 poštnine prosto. T IIIEKUlT-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprenosljivo sredstvo proti zastarelim ri. nam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. tViia: 2 lončka. K 3-00 poštnine prosto se razpošilja ;>r.,tj povzetju aH predplufihi znesku, lekarnar A. THIERRT v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Kvošura s tis.»-.-ri.ni originalnimi zahvakuni je na razpolago zastm.: iu poštnine prosto. Doliva so skoraj v vseh ve!.>-h kkarn.tj m mrrodilnicab. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici eomp. Nadomestek *• P * i n - E x p • 11 • r je splošno priznano kot tovrstno bol bUžaJoče inaillo; cena 80 vin., K 1*40 i a K 2 se dobiva v vaeh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne, steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Elchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. ..... IF^RICHTERJEVA LEKARNA W§$ k ..zlatem leva" v Pragi f'¦''. T" ____Elifiabothgasso §t. 5 nova. L\l/] ij^O^^i Dnarno ra*pofiilj»nJe. 10^5^/1 Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Drugo reklame no potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina 2 gotovimi oblekami Vabim cenj. g. naročnike, da si ogledajo vsak čas v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana 3osipa 35 — tek. 3osipa Oerdi 33. *>* »Z&4? & Izmed vseh vrst zavarovanja se je najhitreje in najbolj udomačilo zavarovanje za dote, kov vsakdo, kdor je *JW V' dožive. krasnih ljubezenskih dokazov starišf . v temf da VV .*^ hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadajjno vplačevanje premij in vrhnjega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja so javlja iz sledeče prilike: oče, ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 1». letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „ P R V A ČEŠKA" niti v tem slavju zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dnH rodbini popolno zavarovano siroto v znesku 10.000 K. „PRVA ČEŠKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3°/0, za glavnice v slučaju vojaške službe m višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasniia daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema •• " zastopnik za Goriško ===== Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg S t. 0. .jtrpežneje In najpripravnejeje „pANZER"-dvokolo jjlete r. zvonckomo » lu6jaceiylen in mrbico za orodje z dveletnim jamstvom, ;{3a0 »» Ottoman-ov" papir za cigarete. cigaretne cevke. Se Sam hvali ter ne rabi nikake reklame. K 95. Največja trgovina & Co., Dunaj XII! 5. HUttelbergrstrasse 27. Bogato iiustrovan cenik na zahtevo ¦;* in franko. A- Primožič -------: optik (Alla grottaj. Podpisani si usoja naznanjati slavnemu ;-;-i^Lvii. da je spet otvoril in prevredil na -,o |iO>tilno j,Prl jami1 v Raitolju št. 17. Točil bodera vsakovrstna najboljša [titia iu izbor no pivo. Domača kuhinja. ^strežba točna. Cene zmerne. Zh mnogobrojen obisk m toplo priporoma udani Karol lasin, gostilničar. naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica - ulica Vetrarini št 3. Na prodaj ima: očala, zlata in nikiaeta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na Željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Kornu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »a~ po jako zmernih cenah. -SOJ r ** %, '.samo, ampak tudi skusiti se mora SUckeiipfsrd lilijno nilečnato irilo iicrgmann & C.o, Drcsden ia Dečin ob Labi prej Itergmaniiovo lilijno mlečaato milo (znamka 2 hribovca* za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da sineta od 1. avgusta tekočega leta dalje ¦— vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči fe fe O* Ji JU in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravita spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno ohratalo na podpisane« kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naroČila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem ndana Ivan Potočnik & A. Mehanična delavnica. Vpeljava piina, t ode ia električne luči. VEirici,zavBJatiiciitev. li Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. 1E2EK v Blanskem (Moravska) so priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalcih strojev, strojev za teti in kositi, vitlcv, mlatilnic, Sitnih Čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro-lilnib mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, samotnih in toiaren za mavec. Zmerne ¦. v.ie, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-sk h strojih tudi slovenski) zastvnj in poštnine prosto Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani r,;> Ivan Komatic Dunajska cesta štev. 31 - Zastopstvo za Giriški, Primorje in Istra Josip Dskleva v Srnici, ulica Municipio 1. Tvornica slamnikov M. CERAR v Domžalah *-• se priporoča gosp. trgovcem in----------=«= isiavn. občinstvu za obilo naročanje vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke — postrežba točna. ^ Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou -^_^z_......,-i~ ter sprejema v delo vsa vedja stavbena dela. ~ir~...............—- Podružnica v Trstu Via dl Piana vseriita 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lidno in solidno. Kerševani & Čuk :,..:-...,:¦.— Y Gorici ...... ~ Stolni !rg it 9 (Piaiza Ouomo) priporoča gvojo zalogo šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-' koles, pušk in samokresov. Šivalno stroja in popravo jamčiva od 5-10 let. ..Goriška Tiskarna" priporoča vizitke Rimske toplice b Tržiču (Hlonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38—40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reomatizmu, bolečinam \> kolku in žensltim boleznim itd. itd. kastnma Kr. D. kneza thurn-laxis. Hotel Balkan-Trst. Kavarna in restavracija. -^ Nova zgradba, 70 elegantnih sob, Lift, električna raz$v< Ijavn, kopelji, cene zmerne. p^j & ^ Nova slikarska obrt v Gorici, ulica Morelli št 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo, slikarskih, strokovnih dol. Specijalitete v imitaciji losovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča udani Alojzij Požnic, naslednik J D S MAKOV EC Dr L Dereani prakt. zdravnik in specijalist za očesne, ušesne in nosne Zdravi v Gorici, Stolni (stari) trg štev. 9. I. HRISTOFLE lamfzno orodje ta pisoijt vseh vrst Priznano težko poarebrnjena najlepše forme. [Kompletnekasete namiznega orodja, posodja za I omako, kavo, čaj, na-! mizni podstavki, umetni Izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- O. kr. dvorni založniki Christofle & C:t - Dunaj I. Opornrlng 5 (Helnrklisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamBtvo avoje izvirnosti imajo naši izdelki ferajo tovaralikoznamko to ime Christofle. 8cesarekimlibrzoparnlkl »KAISER WiLHELM D«, »KRONPRINZ WILHELM' ^ in „KAISER VVILHELM der GROSSE«. fj Prakcmorska vOžnja traja samo 5 6 dni. *~& k Ifafamden, scneaijfv poduk In veljavna vozne listke za parniko gori navedenega JT""1 » i parobrodnega društva kakor tudi listke za vse pro^c ameriških želfiznio dobite *>4 v Ljubljani edino le pri "fZ^ IEDTARDO TAVČARJU, KoloflvorBke uliGB št. 35 ^ *¦ nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". txs Odkod iz LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki« ^ ttdejo pofc mfa, tedno in brezplačno. — Posirežba poStona, raelna Ixt solidna. ^ 1 Potnikom, cenjenim v tapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Calafornfjo, , -i Ali Utah, Wioming, Nevada, Oregon ia Wa»hingten nudi nafce društvo 1 J. , posebno ugodne in isredno cono irea Galveatoa. Odhod na tej progi *-L<* j Ix Bremna enkrat meeečno. ~ Tn te dobivajo pa tod! listki preko Bal tira o ra in na vse ostale dele sveta, kakort *" r Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Oolombo, Slngapora v Avatralljo Itd. • POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hooe dobro In hitro potovati * francoskimi parobrodi cez Havre t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma sa pojasnila na naSo ____, najstarejšo firmo — Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbabnplatz !. '¦¦ Za dobro In hitro ekspedicij o se garantira. ŽELODČNE KAPLJICE (preje kapljice 8v. Marka) 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolaga od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj- nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznosl bledica, nespanje, migrena! glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pomanjkljivo tforitev krvi, Želodečne kapljice delujejo izvrstno pr prebujenju želodca, na že-lodečni šibkosti, pri slabem Varstvena znamki prenavljanju, zaprijd in slabem teka. Izpisek iz zahvalnih pisem,' ki se mi pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hč*er njene dolfr0. letne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata, S spoštovanjem HENRIK KUBR1CHT, okrajni sodnik v Radenburgu. Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti nieni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic. S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, Wlener Hauptstrasse. Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4*-~, 3 ducata po K 11'— 5 ducatov po K 17--— ' poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zaloga in lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. Gorica! Klimalično zdrav,"če. Hotel Sudbaiini na Telovadnem trgu, poleg 1 j ud* 1 skega vrta. — Hotel prvega roda. 1 — V hotelu in dependanci nad jI 70 sob in salonov. ~ Lastna a električna razsvečava. — Električni ¦avtomobii-oranibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiskiia rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno ia mirno preživeti nekaj časa ? Gorici. — Izborna kuhinja in M klet. — V hotelu je obsežna H knjižnica. 1 velike amenkanske trgovine z: z manufakturnim blagom z: bode v soboto dne 16. junija ob 9. uri dopoludne. Ogleda si lahko vsakdo! Prihitite in vporabife za nakupovanje priliko otvoritve! V Gorici, Tekaiišče Josipa Verdi št. 35* I Se dobiva v vseh lekarnah. N^boljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah- - REVMATIZMU in PROTINU 18 liker Rniiitia izdelMX v Tr8tu v le^nah Rafaal Godlna, lokama „Alla ¦•donnto dali« Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, ___________JCJIRBI BOBIH« |f|lrit >paj|« |gM«, Vla dal Farnato 4. ============ Ocnt Btckle-alo« I l'49. Ii Trite m ne ratpolllja minj nego 4 itakieoioe proti potzetju ali n»proj poiltnlm zneskom g 1- prosto poltnine. Otvoritev Poprava in Komisijska /aioga dvnkoles in Bayal z enoletnim jamstvam pri Batjelu i Gorici, Via Duomo Štev. 3. i