Uradnllkl In »prsvnllkl prostori i ji(157 South LewndsU Ava. Of ft ca of Publication: 2687 South Lawndalc At«. Telephone, Rockwell 4904 Acceptance for audita* at special rate of poetase prodded for neko drugo ra*« íobot, nedelj nak 4*0 a pr^Bikof • -, «cept Saturday PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE K.M - »cum* -tur i*, im, .t UnCHICAGO, ILL., PONDEUEK. 21. AVGUSTA (AUG. 21), 1939 mt Chic«««, Uli—a. aaa» ti» at Qqmw rf im- ipirala Slovakijo __J.Ja^a Manuklilra Ir • f AOl I« i repuDiiKa, Kateri je uh. û *«b ucr p______________nantirai meje KûflÛiÎsfto delûVStVO Urtwsti, k*or fis»! oc Ut ie izginila v žrelu nacijske Nem- La," (Nscijaki tlak J« ti & . ! i * J- * n^malrîm n«n«.___a! D-1-' oosdravll papežev spel c| o v a t k a neodvisna republika, kateri jel H'tler pred šestimi meseci garantiral meje I 25 let je izginila v žrelu nacijake Nem-*je. Polj»ka je zdaj odprU nemikim napa- ^ ßflf|' IL od juga na 200 milj dolgi črti. Pri- r kija ni vr.ti je Ograka. Madžaraki zu-1 Banji minister pozvan v Berlin in od tam so ¡a poslali v Rim. Rumumja ustavila pošiljanje olja v Nemčijo_ Je proti temu, da zgradi tovarno v Kanadi LONDON. — V krogih angle-1 ¿ka vlade amatrsJt* da bo ta teden najbolj kritij «a Evro-! po izza svetovne vojne. RIM. — Papež Pij je v soboto v svojem govoru romarjem apeliral na evropske vstonile aa mir * * "bolje nekaj liti v voj- ______w_____^ je radostno pozdravil pkpežev apel in pozval Poljsko, naj ga uMt«va.) BERLIN. — Nadjbka Nemčija In Sovjetska unija sta v soboto aklenill in ps#k«H novo SENATNI ODSEK OŽIGOSAL PODJETNIŠKO ZVEZO Vodi organiziran napad na delavki zakon IZPODJEDA TUDI VLADO Domače vesti Minnesotske vesti Gilbert, Minn. — Pred kratkim sta tukaj dva Slovenca pre tepla hrvaškega "formana" W. P. A. Pretepla sta ga tako hudo, da so ga morali odpeljati v bolnišnica Podrobnosti (imena in drugo) niso bile «poročene. (Po Hrvatskem Listu.) — V Soudanu je umrl Anton Zobec. star 62 let V Ameriki je bil okrog 37 let In sspulča že no in brata. EKSEKUT1VA ADF POSREDUJE ZA MIR MED IGRALO Ugodila je zahtevi film• jsJriA zvezd in zvezdnikov IZGLEDOV SE NI ZA MIR Wsahington. — (FP) — U boto aklenlll In Follettov senatni odsek za civil- trgovinsko pogodbo,« Na podlagi ne gvobod|¿ine je'v svojem poje NoiSČIja dala so-1 Atlantic City, N. J. — (FP) Med senzacijami zadnjih dni je Slovakija, 20. avg. — 250UOO Nemcev je danes postojanke v bližini pre-v KarpaM ob meji Polj- Slovakija, 20. avg. navodilih so slo-voditelji začeli veliko kam-w "osvoboditev" slovaške katero so zadnjo po-Poljaki. fe Slovakija, 19. avg. radiopostaja je ijutraj naznanila, da je "taradi obstoječih raz-okupirala Slovakijo. Naje bilo oddano na nepo-način v angleškem jezica Slovaki ne razumejo, vojaške čete so zasedle Istrategična mesta in Slova dni »vet je odstopil; slo-j »ramada, ki šteje 30,000 |i300,000 Rezervisti vred, je k sključena v nemško arma-Blovakija je zdaj postala "Protektorat", nad kate-) vladal nemški vojaški Nacijske spolne orgije razkrite Montreal, Ont. — Kanadaki čevljarski delavci in tudi drugi so zagnali velik krik proti na- ■ Veati ls Calumets __ Na ________________, MiMiičJ^Ur|tudi notranji unijskl boj v gle- lo mUSi^S^ Bi »vobodičine je'v svojem po- je tu "^.^^¿^f^/^S daliÄkl in filmski industriji, s U í" "2íro¿llu čvrsto ožigosal Splošno 72 1st. Tukaj ^ katerim se peča oksekutlva ADF " tf&E Ä --.tovarnarjev ^l njene I ^n «W" >■ HVojwm Le, zasedanju v tega pakta vjetom ^"mllljo«»ov — to^ntarjiv"" ml i "njene jlet in «spušča iwno «J^l^v^ tekočem"tasedanju v kredita. Rusija Jf organizirane kampanje prott rssM.otrok. k. pa ." lwn „¿.tu. Ta boj se v glav- njih dveh lstlk|»fWa Nemčiji pjevwnu delavskemu za-1 v Detroltu In drugod. - Ione I mm. . - -- 72 milijona» 4o)tr)ev suro-l *....... • so zagnan vena sna prou i»-^ 72 milijonom rjo B,,rw"Ikonu V tej kampanji je pod-.--—--------- črtu, da velika češka čevljarska v|n> ki jfth Hitler iiajbolj potrs- jrtnJkom direktno svetovala, naj odprl krojaško delavnico v po n-f- *«rr.di fnvumo v I je u vojno. * ignorirajo zakon. | «lopju Calumet State banke, v MOSKVA, ¿i V pogajanjih **Tsko početje s strani mo- med generali aovjtUike Rusije, ^ ^ odgovorne organlzaci- Anglije in Frsacljt so je» pravi poročilo, "le ustvsr- težave is pogajanja »e boflo omalovaževanje zakona in Dekle razgalilo zlet Bunda v Nemčijo I\ ««.O., i» «Uiitffwl _ Tonell*4ni mestu. Ta boj se v _ CÄÄ. ' s b-s- T? I firma Bata zgradi tovarno v Kanadi, zs kar je od vlade že I dobila dovoljenje. Vlada ji je tudi dovolila, da importira dvesto izurjenih delavcev. Tovarno namerava postaviti v Ontariu. metnikov In umetnic (Asso-I r.inintf u.u,itHiiae ArtlsU and Artistes), ki K SVU /udnjič poslali veliko députa-. I katerem je prej bil gl. urad blv ^ ^ eklwkllUvo f#derMiJei in mednarodno unijo odrskih ______pogajanja I morda apet zavlekla. NEW YORK. — Stavka mle- še Slovensko-hrvatske «veze. 1 -1 1« Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne delavcev. Spor je nastal, ko je unija „ ,, _T —_ 4>a i V svojem protestu so čevljar- _____ Brooklyn, N. Y.,,20. avg. -- kI dslsvd mobiliiirsli tudi dru-L^u» fsrmarM je snižsls Helena Vooros je včeraj prejela unije proti teniu načrtu. Po-Ljogo mleka v msstu New Yor- anonimno smrtno grožnjo od I ^ energična je katoliška ku ^ 47 odstotkov In Tuključuje 2912 korporacij. Ker nemških nacijev. čevljarska unija, ki zahteva od d sladoleda so pranehall * obrs- L velika večjna teh korporacij-Washington, D. C^ 19. avg.— via(|e preklic dovoljenja. Njen tom> članic pasivna, zvezo dominlra Helena Vooros, 19-letno dekle, predsednik Philippe Girard je NRW ORLEANS. LA. — Dr. le ma)a «kuplna — okrog 60 — rojeno v Nemčiji in bivajoče v izjaviit da je njen produkcijski Jame8 A, ghaw, car petrolejske mogočnih korporacij, ki jo tudi Brooklynu, je včeraj pred Die- gigtem ^o mehaniziran, du induBirtje v državi lioulalanl, je fjnuncirajo. --k«,lnjenI delftvci nig0 nič drugegaLrt|| Mmi>miir «kroglo iz rt- Med njen 1 i* tu/ti rtu iwtl . . -f I . ja omalovaževanje zakona in. nuenoM mre*, «»a- — —j- --------- — -------- izpodjeda avtoriteto vlade." 33 julija je tu umrla Marija filmskih umetnikov in umetnic |Podjetniška zveza (National Mervlč, stara 68 let In rojena v izključlls sekcijo, v kateri so Association of Manufacturtrs) I volčji Dragi pri Gorici. Bila je bili organizirani gledališki Igral- je bila ustanovljena 1. 1907 In ana prvih M|ovensklh naseljenk cl In Igralke In katere predsed- sovim odsekom razgalila, kaj _______ _______________ 1 Brnui «*• počenjajo voditelji nacijskega kot gutnji. Rekel je tudi, da volverja. Bunda v svojih kempah in na ta dPUtba, največja čevljarska! uvniiVi Ipfnih 7.1etih v Nemčio, ___ «o auatn nIiiIm vae kon-1__ firma na svetu, ubila vse kon-j I kurente. Raoul Trepanier, predsedniki I centralne unije v Montrealu, je| ovakija se je ločila od Če-ikije 15. marca t. 1., ko svojih letnih zletih v Nemčjo, kamor pošiljajo nemško mladino iz Amerike v Hitlerjevo agi-tacijsko šolo. Deklica, bivša članica Bunda, j ^"¿¿¿"to družbo kot "čevljar-katerega je pustila, ker ji niso dikUtorja", o njenem dali miru," je bila prva priča, ki ^ f|ikem 8igtemu je rekel, je potrdila, da je Bund v tssn . ittJ««ubijalec ljudi, odjedalec zvezi « Hitlerjevo vlada Clsni ln ^^ Dieaovega odaeka «o bili takoj ^, ribje 15 marca t. 1. ^ 1 pre8efiečeni nad njenim priča-pod vodstvom katoliškega da g0 gkleni!i pokiic}lti ASovjeti uštrelili rna Tisa oklicsls za neod- k iče> katerim je znano kulakoV . republiko in je apelirala notranje D0Četje te organiza- ^ „ . u. Bitlerja, naj jo zaščiti pred 1 Moskva, 19. avg. — Pet biv- ' Hitler je takoj vzel Slo- CIJ„ , . v a ših kulakov (impvitih kmetov) ■V «dati» in zajamčil slo- Helena Vooros je prišla v A, y četrtek uatreljenlh v republiki njene meje za™rik° 1926 «J. m moldavski so . t, nakar je razbil čehoslo- Jo meji z Rumunijo 1 republiko in okupiral Ce- nemške narodnosti vrsd ivsbiU obtoženl vohunstva Mrko kot svoj "Pro" bedela NadjtTmajo v^root-l prid tuji državi. E'| i lynu, N. Y., močno organizacijo, nacij- 1 ' -- '— Konferenca za i . . $66,820. National 8U»1 Corp oprostitev radarjev ^ Med njenimi največjimi "fl rančnimi angelji" so bile v letih 1933-37 E. I. duPont de Nemours A Co„ ki je prispevsls $118,600, General Motors Corp. $66,520, National Steel Corp Vriila ae bo - v Springfieldu čez par Chicago. — Odbor za oprostitev petih mladih rudarjev iz Du Quoins, 111., je naznanil, da se bo ob koncu oktobra aH v isčet- V^ito» in zajamčil slo-1 HelenaVooros je pr.s.a v Č0trtek ustreljen^ v j republiki njene meje ^ ^ZL^i deklami n I M moldavski sovjetski republiki. ^ ^ povabljene bo- , nakar je razbil čehoslo- J° Lt^ldr^trv^ed zv^ ^aters meji z Rumunijo. Kula- .j Oporna društva in ^Miu. .. Ce- nemške narodnost, vrtd zvsbtu ^ ^ b||| ^^ vohungtva v ^lav-ke organizacije v pro.|v Band, o katertm ni tuji drtavi. I državi, da pošljejo svoje zastop- nike. * 19. avg. - V nacij- Lyate'ra ima 8Vojo poletno kem- g b|1§ je moral za vsako an- Odbor čijega prt^nlfcja krogih ni nobenega rszbur- Northlandu, New Jersey. leAko besedo plačati en cent Gerry Al ard deluje, os g "radi okupacije slovaške £ja M jih redno vozili in jih u- kazni!). Dalje so jim predava-|ner pomilosti duquoin«te zrive like. Pravijo, da okupa-U;ij da ie ameriška vlada zanič H Nemčiji o morali in Corp. $41,450, Monsanto Chemical Co. $36,775, Westlnghouss Electric $35,912 ln Chrysl«r Corp. $35,400. Poročilo pravi, da Ima »vtsa štab, ki je že dolga leta treniran v protiunijski propagandi In za pobijanje socialne »akonoda-je. "Prominentni člani te notranje klike korporacij, ki do-minirajo zvezo, zanikajo lastnim delavcem pravico do organizacije v svrho kolektivnega pogajanja." Poročilo daljs pra-vi, da večina podjetnikov se je sprijaznila i delavkim lako VOICJI uragl pri Vturici, 011« J® »»•• M«m—— ena prvih slovenskih naseljenk cl ln Igralke ln katere predsed- v Argentini, kajti živela je tu niča je bila znana humoristka 3« let ln vodila trgovino. Za- Sophie Tucker. Uradniki te pušča sina ln hčer. Istega dne sekcije so bili obtoženi slabe u- je v bolnišnici umrla Ana Koc- prave ln raanlh nerodnosti v *ve- jančlč, roj. Bablč, stara 35 let zi z unijakim poslovanjem. in doma od Sv. Antona pri Ko- V ta notranji boj unije Asao- pru v Istri. V Argentini je bi- elated ArtlsU and Artlstas, ki la osem let In zapušča moža. si- ima juriadikcijo nad vsemi fllm- ns in hčerko. — V Montevideo skimi in gledališkimi lgralol, Je Urugvaj, Je 28, Junija umrl Er- posegla unija odersklh dtlsvctv nest Devetak za tuberkulozo. Bil (ADF), ki je Izdala čarttr Is- je mehanlk-šofer po poklicu, ključenl sekciji gledaliških Igral- star 28 1st ln doma it Dola na cev, nakar je v filmski koloniji Kra-U v Hollywoodu ln tudi v New '-----...il, miv.fe Yorku nastal vsllk protsstnl vl- Ctovtlsndak« novice \ ^^ Zdru|<|nlh umitn|. Cleveland. — Dne 14. svgusU K |n um0tnlc .. Jt počutlls 0-Je John Ctanovar padel s »tp*-lrPotano j„ % veliko ogorčenost-he svoje garaže, s katere J« »M j0 j„ vnesla vso stvsr pred r*\ vaie poleg rastočega I wk(Mikut|vo Al)p Te dni je eksakutlva izdala odlok, v katerem Je ukazala u-« r . n u«. i "UI odrskih delavcev, da mora in rojen v HruševJu pri »¡¡jf** preklicati čarter, katerega jt l*-vi nad LJubljano, V Ameriki J« dala Mkup|n| Hophle Tucktrjevt, bil 32 let ln tu zapušča ženo In U drug() ^^do: ponovno je po-dve hčeri, — V bolnišnici Je u- ^ |ma juriadikcijo nad mria pionirka Frančiška Ipa- , , te, fum«aklml ln glt- vec, stara 78 let ln rojena y Ro-|dj||jjkkjmi ||} un|Ji zdru|anlh umetnikov In umetnic. Do tukaj se ta unija zsdovo- vejS drevesa, tako nesrečno, da je čez dva dni v l)olnišnlcl umrl za poškodbami. Star je bil 57 1st] sprijaznila i r^lčinju pri Gorici. Bila je 30 let ■u jim predava-.T----------__ - . čili da je ameriška vlada «niči T,-" Nemil jI o morali in prlpo- v»aj za toiič. č« pre) ne. in na ^nd aftoamer iik i Nemci pokU-^U« Jim. naj brez men UJ^a^M.« »» cani "rešiti Ameriko" _ reiit. ln0 občujejo, ampak ^mo ^ Pravi močan prr» »W V!KO««.- S10V8" I od čeaa, tefa ni mogla deklica Nemcl> Uajt, z drugim" b' blH l^^rul.r-kiunijl v UU I ima 200 milj meje a ,kd nitl. Med "iolanjem' nemor.|„o . . . Nezakonaklh o- pirata obe nidaraai unu ..borfaj stralegična P®" j v kempi^o pa voditelji organi- trok naj niW.r n« .ramujejo. ^ '^mZ* !. m napad na roljaKe jJe yedn0 nadlegovali deklice {e so njih očetje čisti Nemci,j a me strani. Na meji v oko-li„ M n u t*kn oristudilo, dal,,^ ^ okupa . "naraven razvoj ... in «ki kooperirajo, ker vedo, t to njim v korist."' Slovaki ima 200 milj meje a napad na Poljake I z&c|je vedno nadlegovali deklice | če ^ njih ^etje čisti wemci,i organ.j-. M^ ^U J ran,. Na meji v oko- L ^ ge j, je uko Pri«tudilo, da kep to b,, velika čast zanje . . ^ejša ^tna u , a Cl ) ^ Um. je že koncetriranih • domov. Kasneje so Voorog vrni- ^f^^M^iL ^ Vodar- 50,000 nemških vojakov. >J ^ — j----- —«n- «I Ko ** Je ne,cn" .7 . . laoel za por ksle, da prihodnja na > O^rnka. Grof Csaky, W zunanji minister, ki je v Berlin v četrtek, *kraj z nemškim letalom v Him, da se tamkaj do- je pobegnila domov. Kareje«, ^ Helena y vrnl-P^ ^„lloatltev teh rudar- jo pregovorili, da «e je vrnila v i Ameriko je bUli Uko »rdi- ' Bund. I u glede vnega, kar Je videla In J ^ ................ ii niii*oraclJ v »vr-if drugod p<> »reilnjem zapadu umetnikov »prejeti nazaj v» ln> vplivanja ... mnenj, publike "g«0%, „hodu ob 10:80 na vo4MJa Izključene "kcl e g .-prl lzblrMiju kandidatov « »piI 7*0 In '*«'f„l''.u1^v tekJ 'nd. ta glede vneg«. k«r Je videl« n atlr|e od teh — olla Hatuglla, V jeaeni leta 1937 je ameriik. „„ta,. v Nemčiji, da e |iprr(), Barney Boa«tt« In dBek1?c A" NemčlJo. MedjUd^NacIJl ao j"o p-f " ^ teml je bila tudi^ielena. Vol- Wl«" ^fe P^?^«-^« "" "^r^irk^T^-''^r-^r^Tl lj^ ^bTr f kr.74» S Poljsko izbruhne I P».r" voAiitu[ zle Je nu ki ji je »grozil, naj - .. , izsiljen h i*- te zveze inoireavn" — Vsej Amenai a ---- • Ki govori ker se ji lahko kaj podUfi k| prttp<)veduje korpora- L, v N„w yorku v zvezi s pro; ed «idr ¿na ^ pa nič ne boji. r Jl^if. k t vodil po-!cijam kontrlbuclje v politične,g|aV0 Ju|io„,ovanskega dneva, ki iri^n^ll^i«»^ nCPT Waahlngton, D. C., 19. svg^ KfiZSi ln njih itn.,- In I svrht. __U vrši 6. septembra. ff - in Ogrska bo ^ nadlegovali in ko se Je T^Kuhn je bil zaslišan pred " fa nj Ml To se Je zgo- ----- ~ /H-.ug. v bolnišnici J nemik0 pritožila pri glavnem vodlttlju ^Kuh j^ ^ y ^j^Till». ko je bil brsto- Veriina trgovina M Humumje- ITheodoru Dinkelacherju, jo je ^ !> yeg dan jc bil v mornj M med rudarji na višku.' «, oin«ivrflav#rltna ! slanica društvs 751, podvreči o Loeaar k Co., največja v«ri*"« M»"~» „.„ui,...,! i»Mrku Gen trgovina v Brooklynu, st jt po- i^rwlji v Highland » ara« dala oamlm unijam ADF In «¡eral HotplUlu. dsekom tuai v d|j0 |ets* 193», J® u" v eriznu »rs«'*'* 1 Theodoru uinKciaccj-, I tek in skoro ves dan Je bil v morni boj med rudarji na višku. ¡DOJa/a unijam avg. - Francoaks trdo prijel, češ da se mora uda- konfliktu « ¿lani odseka, ker ni------Vr«i«rkV J^Ul« Poljaki enajst «nI- L da to ni nič, da je vse v rt- J«" ^ arjat, n. -tavljens oblačilnih , Brooklyn, N.. Y. - Fradag k farjev krediU za na- du . . . Cez nekaj dni je bi ^ "^ašanjs. Vedno se je prito-|^/wi«W u^Kar k c^., največjs vtrlina or"*J» in streliva v Fran- Dinkelacher zasačen v kabini z » ^ ..vpra4al .......„a" !n da on potrebuje odvet- Mu-cantine, !.. i- Pri Haw ■—, a. — huh»hii-||||ii, ura« V»«... J------- T #i|niks. keye Pearl ButUin Co Jt »astav- ^ ^ vi,raj ustavila po- no, da morajo strogo molčati o lj|avanjem je Kuhn re- kalo 400 izdelovalcev knoTov.,.^ .. ^ d#vftih „^ je bil. tudi Hitlerju ki M ^ perutnice Bund. v T(lV.rn. počlv. kljub U«nu d. Unje drtovoH» ~ • mladino laakavo pozdravil. «J» gj*" ^ ,.n.ko volilnoL. -Uhll. mjunkcljo. ki d.n. »godi», »r.j *o Jih učili. d. morajo v«. avoje ptembrs rianira v bolnišnici Detroit, Mich, — Dne 17. av. gusta se je morala Mary Benedikt, žena Petra Benedikta in njimi podpisala dveletno pogod b« člana »NPJ. Obilo sreč«! "oce vzpoetaviti m*°vljenih delavcev ^ Mich., 19. avg Company Je for-" n*'nanila. da se ne bo po-k b j I» inj u nkc 11 o. kid«.. t^ADF .».pendula hot |M>.ledic. 2ft-dnevn. «t(¡$kar»ko unijo v p,o*lem decembru. ^^ ^ avg i ,,».....«. _________PH K k sè ku 11 va Ameriške delavskel 0^7ùn»êtnÎc pravijo, da njih fed racije Je včeraj ausper.dlrslal |>t, |j(> |)rUUia nM te pogo- A1-......'-t««»»! M" * IIB aunij-« v— pofojt, all pa no-rednih eeeem«ntov. Predsednik ^ Mlr v filmski ln gltda-(ireen Je pojaanll, da «e unija induitr|j| torej še nI ns vl-brani pla/ail izredne aseamente v v^di $I6, IN LASTNINA HI-OVENBEE NA BOHNE rourO»WE JEUNOTS »>■•• »r «m «xMiai^ ky i »m hu«mm n«omm! i«mIm i«w> NaiWitlna M Mruii a» 4rl»»# (liven Chlraca) la ¡MS M bu». «S M «a yol tot*. Il M «a étUt la«* ; m Chi—an u> Cmmu »7 M M erU# U-O. l'.;t u H M«; M li>oaaaMt«a N.M. NulMfiiHK« rmUm : for Iter Il allaS SUUa i»if«pt Ckteae«) n4 Canada M M a" f«' «klaaea a«S Clean/ U M par ya*r. urM«n r«iMfk. HM per y«ar. # Ca»» "«tea"» pa Sue«"«*« Eahuetel Sopu«* ia ■ ■aarnAaiiib 4lar»fc»» «a a* *mt*j" UtAvM Utaaar*« mWa Unie*, poeti. «iruw, 1MB ni tU » M »m»jo p«*iJ>aUlju te v .luéaju, te te ersetu ihiimm Ad»»r Haina rate« un a«r.-w^ol ,-Heeewrlete «f • tUHM-aiuJ aftl'lr» w<» not ter rHurmmä Other tanuaaripta. mm-Ii aa alerte«, plar» pol«g zahvalnega dne edini praznik z verskim simbolom v Združenih državah. Zaradi nas bi tudi božič lahko bil na pomlad, o kreau ali v jeseni, kar bi bilo vseeno — saj faktično nihče ne ve, kdaj ae je Krist rodil in zgodovina sploh ne ve, če ae je kdaj rodil. Praznovanje verskih simbolov sploh ne spada v demokratično republiko Ameriko, v kateri velika večina prebivalcev ne pripada nobeni cerkvi. Ali je demokratično, da manjšina ual-Ijuje večini avoje verske nazore, simbole in ceremonije? Na noben način nI! Popolnoma v redu bi pa bilo, da so verski prazniki privatnega značaja, to je, da jih samo verniki obhajajo na svoj način; na ta način ne bi vernikov nihče motil in — kar je glavno — verniki ne bi motili večine onih, ki ae ne brigajo za takšne praznike. — Na primer katoliki imajo mnogo svojih praznikov, ki jih ameriška javnost ne priznsva in jih ignoruje, toda katoliki jih kljub temu praznujejo in nihče jih ne moti, kar je pravilno. Kdor hoče Imeti svoj privatni praznik, naj ga ima! Rooseveltov sklep ima pa Ae neko drugo značilnost, katero moramo pribiti visoko, da jo lahko vsi vidijo, kdor hoče videti. Ze večkrat smo poudarili v Prosveti, da so ameriški postavni prazniki do 757» — business. Odvzcmitc jim business — in prazniki bodo brez pomena, Od vzemite božiču trgovino z drevesci in darili, ki gre v milijone in milijone dolarjev vsako leto, in božiča ne bo — razen vernih kristjanov —- poznal nihče več; odvzcmitc zahvalnemu dnevu trgovino s purani in nihče se ne bo zmenil za ta dan; odvzcmitc spominskemu prazniku trgovino z rožami in "četrtemu" trgovino z raketami in "fajerkreker-ji". pa bosta reducirana na suhoparne, sentimentalna uradne ceremonije. Prošnja trgovcev, naj predsednik premakne zahvalni dan, je najlepši dokaz za naše gornje besede. Zahvalni dan je dan puranakih gostij! Američani si« morajo najesti, dobro na-j«*ti — in v neStetih primerih so nabašejo do prcnaZrlosti, da so potem teden dni bolni! r-drugače )«• njihovo teoretično "zahvaljevati je" prazna slama. Iz lega razloga ur a v dobro razumemo jamritnje trgovcev z ribami, ki imajo na dan |m» zahvalnem prazniku velike zaloge rib. kupcev pit ni od nikjer, kajti želodci so še polni p ure ti m« in refrigeratorji so polni puranov« pečenke . . . Vsi ti prazniki budo izginili, kadar izgine sistem privatnega Uiainuaaa Ves ta prazni-karski business je namreč nepoštena potrata, kakršna so zmožni le privatni trgovci s svojimi ciganskimi reklamami in s uvojim silnim pritiskom na tape naivnih ljudi. Clsveške dražbe, katera si uredi pošten, znanstven in praktl-šait s i »Urin distribucije dobrin, bi bik» ahaolutno sram takšnega početja ln kadar odpade bltniaaa plat. oatana samo še simbol praznikov — ta »imbo! pa je pri večini današnjih praznikov tako nrbukntan. pu hel in za veliko večino ljudi nrrasumljlv, da bo (Dalje v ssdajt heleat) Glasovi h naselbin Razno iz metropole J Vsem tem in ostalim društvom ( levchvtd. O. — Prizitek SDD *re priznanje. Kot je razvidno, na Waterioo rd. je dograjen in ^ zjetniški prostori SN- na vrsto pride delo v notranjščini: balinišče, keglišče in točilnica, prostori, ki bode moderno u-rejeni. Pogodba določa, da mora bKi vse delo izvršaa» do 17. septembra, ko ae bo vršila slavnostna otvoritev novih prostorov SDD. Pripravil se bo obširen program, ki bo pravočasno objavljen tudi v Prosveti. Dodatno poslopje SDD ni nobena majhna stavbica, , temveč lepo in veliko poslopje, ki ponosno stoji poleg SDD in s prejšnjim poslopjem vred tvori veliko stavbo, ki je v ponos slovenski collinwood*ki naselbini. Prihod nje leto se vrši v tem Domu konvencija SSPZ in delegacija se bo gotovo dobro počutila v povečanih prostorih v naši prijazni eol linwoodski naselbini. Res škoda» da se tudi prihodnja konvencija SNPJ ne vrši v tem Domu, in to zlasti sedaj, ko vidimo vsi pošteni in lojalni člani SNPJ, kako so zasmrdele velike in nesramne laži iz pittsburškega Napreja proti SNPJ in njenim uradnikom, laži, katerih se sramujejo še celo vsi njihovi pristaši, ki čutijo še količkaj poštenosti v sebi. Tajnik društva 118 SNPJ Jo-seph Hrvati n v Pittsburghu zasluti lepo priznanje za dopis v Prosveti, v katerem je pošteno opisal in naklestil pittsburške o-brekljiVce. To je storil v dveh svojih odločnih dopisih, o katerih spregovorim še nekaj več prihodnjih Jože jim je krepko povedal aa njihove laži, obrekovanja in zavijanja. Tukaj so začeli na debelo od-slavljati delavce pri VVPA. Vse tiste, ki so delali pri teh delih 18 mesecev ali več, so odslovili. In teh je samo v tem okraju mnogo tisoč, skoraj gotovo do 25,000. Pravijo — blufajo! — da bo ta odslovitev v veljavi samo za en mesec, s pripombo, da bodo imeli ti ljudje priliko poiskati si delo v tovarnah ali kje drugje. Vsekakor je le blufanje oboje skupaj. Kaj vendar je mislil kongres, ko je glasoval za to in druge take zakone in odpovedi! Ali ni reanlca, da taki tiči imajo delavce in vse ubožno ljudstvo za smeti, za živino, ki ni vredna,'da živi? Ljudstvo pa voli take ljudi za svoje zastopnike! Stokrat žalostno! Zletni prostori društev »NPJ v Clevelandu se lepo oblikujejo in urejujejo. Z vsakim dnem postajajo zanimivejši. Odbor se je povečal iz devetih na 21 odbornikov. Čfc je več agilnih odbornikov, več dela, energije in tudi u-s peha se doseže. Predsednik je še vedno Ludvik Mcdvešek, poštena ln delavna korenina. Tajnik je Jože Tarbižan. Izvolil se je tudi gospodarski odbor sedmih članov, ki bo imel obilo dela in razmotrivanja. Zastopana so brezmala vsa društvu SNPJ, razen par, ki poslujejo na zapiulni strani meata. Pristopiti želijo tudi tri dodatna društva: 442 in 041 SNPJ ter društvo SNPJ v Fairportu. ki je bližje zletuemu prostoru HNPJ kot mi Clavelandčani. In to društvo ima par sto eopakov, s katerimi šeli pomagati naši akupni stvari. P J dufttftdejt) in priporočajo pristopno sodelovanje. Tako se množi število društev. Član društva 614 8NPJ, ki je avoječaano *>d te akcije odstopilo, mi je pravil, da bodo skoraj gotov« nazaj pristopili. Tako se govori! Vaša pot ne more iti v nobeno drugo smer, kot edino k našim skupnim zletnimi prostorom djruštev SNPJ. t Pri našem društvu 147 SNPJ smo zadnje čase »pet nekoliko napredovali na članstvu. V oddelek odraslih smo sprejeli mladega fanta in mlado dekle. Fant je sin družine Matta Kobala, ki je vsa pri našem društvu, dekle pa je hčerka družine P^tra Smrdela in sestra znanih Smrdclo-vih trojčkov, ki so vsi t»ij# člani našega društva. Od te ^ružine, je pri našem društvu oe«m Članov, ako ne več. Torej skoraj, na vsaki seji malo napredujemo.-In zakaj ne bi, saj gre za SNPJ, naši sovražniki in ebrekovalci pa naj utonejo v Lastnih lažeh! Anton Jaakovkh, 147. , Debata se nadaljnje flerminie. Pa. — Debata z br. Langerholcem s« nadaljuje. Ci-tatelje Prosvete opozorjam na moje poročilo o slovenskem dite-vu v Prosveti z dne 14. julija, na LangerholČev odgovor v Prosveti z dne 24. julija» na moj na-daljni odgovor in spet na njegov odgovor 10. t. m. Citatelji naj sodijo, kdo izmed naju piše bolj konfuzno in kdo je bolj stvaren. Br. Langerholc pravi, da sem sklical shod v korist vejtne, govoril za in prodajal bonde, kar pa je neresnična trditev. Podpisani je zgubil delo z mesečno plačo $150 zaradi protivojnega govora 4. julija 1916 na Herrni-nleju pri proslavi razvitja zastave društva 200 SNPJ. Govora ne bom navajal, četudi ga vem iz glave, posebno angleški del istega. Cim je Amerika teta 1917 napovedala Nemčiji vojno, so bili pozvani uradniki SNPJ v Washington, D. C., pred vtedni oddelek na sodelovanje v korist vlade. Naši listi so morali pisati v prid vlade in za vojno. Na nekem shodu v Pen ni sem vprašal starega sodruga, kaj bomo naredili glede vstopa Amerike v vojno, pa je odgovoril, da nam so-drugom se ne bo mogoče upirati, kajti še za voditelje ne bo denarja, da jih bi zagovarjali. Kot sem že prej pojasnjeval, le samopašniki sedijo na plotu in čakajo kakšen bo konec in po komu bodo najbolj udrihali. Zor-nik ni tak "slacker" in tudi ne bo. Delal bo za stranko, ki se mu bo zdela najbolj pravična. Tak je bil slučaj tudi leta 1917: ko smo bili o)>ozorjeni od naših uradnikov in smo čitali VVilsono-ve točke, smo se udali v našo u-sodo, sicer bi šli na črno listo in v špehkamro. Tistega shoda, ki ga omenja br. Langerhoid, ni sklical Zornik, temveč društvo 87 SNPJ, vsa ostala društva v naši naselbini z aašim vred pa so se morala udeležiti pohoda. Ampak naše društvo je imelo shod prej, na katerega smo povabili s. Etbina Kristana, ki nam je povedal, tla je boljši iz- Znamenje časa. Na prometnih lučnikih v Londonu ao oheaiN napige, hi dajejo direkcijo ljudem, kam naj gredo v primeri zrač-napada. gied za Jugoslavijo, ako bodo poražene centralne sile. Kar se tiče bondov,naj omenim, da je tudi društvo 87 SNPJ zaključilo na poziv iz Washing-tona, da kupimo nekaj bondov. Vse, kar smo kupili, je bilo podpisano na seji in kdo jih je kupil ter je o tem vse zabeleženo. Br. Langerholc noče razumeti, zakaj tlačim JRZ v zvezo z vojno in da se je zadnje organiziralo šele po vojni. J1RZ se je organiziralo leta 1918, kakor pričajo vsi rekordi, o tem gibanju pa se je pisalo še prej. Br. L. trdi, da je moj odgovor poln konfuznosti. Mislim, da je nasprotno tako. Boril sem se za samostojno Jugoslavijo kot tajnik podružnice JRZ, pod katere vodstvom se je nabralo 12000, vklju-Čivši vsote $505.50 iz naselbine br. L. West Newtona ali Collins-burga. Naš namen je bil dober, rodil pa ni zaŽeljenega sadu, da se bi porodila jugoslovanska republika, ki so jo pa preprečili drugi močnejši vplivi. Dalje br. L. zahteva ponovne dokaze o škodljivosti sklicava-nja slov. dneva in me kritizira zaradi sodelovanja. Se enkrat izjavljam, da slovenskega dneva jaz nisem pqmagal zamisliti, nisem bil na nobeni od-borovi seji, drugega nisem storil, kot le to, da sem čital zadevna pisma na federacijski seji in idejo zagovarjal. Sel sem na prvo konferenco 2. aprila in na predlog br. Rednaka sprejel nominacijo v odbor za drugega podpredsednika, nič hudega sluteč, da bo to škodovalo SNPJ ali delavstvu v splošnem. Ko sem zapisal, da imam svojo domišljijo o slov. dnevu in višjih komunistih (vsi niso s hudičem v zvezi), sem imel v mislih bodočo vojno, bodočo mirovno konferenco (četudi še ni vojne) in pa to, ali bo znal ameriški narod preprečiti fašizem. To mi je rojilo po glavi v času, ko je dr. Arch 2. aprila apeliral naj sprejmem nominacijo v odbor. Odločil sem se za zadnje in prav nič me ne greva; sedaj še ne, četudi niaem sodeloval. Da je prišel tak spor, ni samo vzrok na strani sklicateljev slov. dneva, ampak tudi v nasprotnem taboru so se prenaglili. Ako bi prizadete organizacije kooperirale, bi na tem sestanku slov. dneva gotovo bil glavni govornik pisatelj Louis Adamič. Četudi ne bi bil govoril socialistično, bi govoril o tem, kaj nas čaka v bodočnosti in kakšna pot bi bila najboljša v slučaju vojne in za preprečitev fašizma. Ker pa smo se začeli pričkati, je udeležbo odklonil z opazko, da ima nekje drugje a-ranžirano predavanje. Dve fed. SNPJ v Penni sta stvar odobrili. Ni vselej zdravo stvar zadaviti, predno se rodi, saj smo v demokratični deželi. Uredniku Prosvete na njegovo opazko z dne 9. avg. v Prosveti; Westmorelandska federacija SNPJ ni sprejela nobene resne resolucije, temveč je le odobrila predlog člana, naj bi prihodnje leto slov. dan Ihte! pomen združenja jednot in zvez. Vemo, da na piknikih ali veselicah se ne more izvesti združenje, ker je za take stvari treba ptfprav, kajti nobena stvar se ne izvrši kar čez noč. Na takih prireditvah pa se bi slišalo mnenje tega ln onega glavnega odbornika naših organizacij. Ne trdim, da SNPJ nima dobre volje za združitev, ker jo ima, ni pa tako povsod. Pomožni urednik piše z dne 18. julija, da taki dnevi imajo lahko tudi dobro jedro. Prihodnje leto bodo predsedniške volitve, ki se bodo vršile v večjem kampanjskem obsegu kot kdaj prej. Tega tudi mi ne bomo mogli mirno gledati, niti se stoodstotno ravnati po konvenč-ni resoluciji. Ako delavstvo ne nastopi složno, se lahko zgodi, da prodre republikanaka stranka s kakšnim kandidatom Hoov-rovega tipa. Možno pa je, da se delavstvo pridruži tretji ali La Folletovi stranki, ki ima že v dvajsetih državah postojanke. Torej bo zopet prilika za skupno delo. Br. Langerholc pravi, da je pri meni preveč samohvale, kar pa ne drži. Glede zadružništva. Imam 16 let praktičnih izkušenj iz trgovine. Zadruge so potrebne delavcem. Potrebne so tudi zato, da vidijo, da morajo za potrebščine plačati, kakor morajo privatnim trgovcem. četudi manj, V mnogih slučajih se je zgodilo, da niso privatnih trgovcem plačali, kar seveda ni pravilno. Od zadrug imajo koristi člani zadrug iii odjemalci. Anten Zornik, 87. II ? akciji proti «ta v kar ja« pri gradnji ■ Ilira Mtm ha aa oh»tratili (ireen Mouatainu. Vigilante od Irh pel alavkarjev in dva gle S />ot« Se vedno zaradi zdravstvenega stanja v Uilnišnici St. Marya v Duluthu, Minn. Sem prihajajo mnogi slovenski listi, ki jih >d časa do časa prinašam prihajajočim bolnikom, da si kratijo dolge ure v bolniški postelji. Nekateri ljudje kriče o krščanski ljubezni in dobrih delih, ko pa jih kdo naproai, naj pomagajo, kakor učijo, pa spet ponujajo krščansko ljubezen le v besedah. ne v dejanjih. V Prosveti je vsak dan mnogo dopisov, lahko rečem, da več i kot v kateremkoli drugam slovanskem listu v tej deželi. Zadnje čaae so bili priobčeni dobri odgovori proti napadalcem delavcev pri SNPJ. Zelo me to zanima. da se pokaže resnica, ds sr prikaže metalce blata v pravi luči. Tako gre že leta in le-(Dalje aa t. »treni.) no\ Zakaj plavolasi ne og*re Raziskovanje sončnih učinkov telo vodi vedno do novih .ZjV do sončni žarki za ugodni, če pretiravamo, ^ kopeli tvorijo n^l^ ° * imravioličasti žarki Zelu^Z' med vitaminov, oziroma «preminia prvotno stopnjo, ki je bikS^ pomena, v ta vitamin. Zato je za 1 m obsevanje s soncem neobhd. ~ Toda pri drugih boleznih S !* sadeti postavljajo v sonc,: vse uporabno in dosegajo ba* ZZt nego so ga hoteli doseči. Nedvnl za kožni Ijšaj in spuščaj« koriH no^^^ primerov j* le dobro povprašati ¿tj Tu gre pri vsem za to, kdo se .souči i jpu plavolasih ljudi, ki imajo Wo ko jim ta ne ogon, temveč samo pordeči i priporočati, naj se ne sončijo dolfo info rabe aaščitnega mazUa. Nespametno« jjm lahko povzroči prava vnetja. To, da jim koža na soncu samo moino či, je razlagati s tem, da se v nji pod , sonca tvori premalo barvila, pigmenta k namen zaščititi kožo pred učinki ultravio svetlobe. Ce se U pigment v koži naUn to je, če njegova nastajanja ne izsilimo i mernim sončenjem, tedaj se koža ne mo. ti. Pri plavolascih pa se pigment pod u krvi kmalu umakne iz kože in mora ob sončenju nastajati na novo. V splošnem velja za vse tipe, da mori janje sončnih kopeli polagoma stopnjev vsakem primeru je dobro namazati »i nedražljivim mazilom, glavo in oči pa r obvarovati najhujšega sonca. Kdor ne va tega pravila, se predaja nevarnosti no in poškodbe oči. Sončarica je posledici nega vpliva na možganske mrene, ki nar možgane trajno poškoduje, prehuda vn telesu pa se lahko konča s kapjo. Za ot obsevanje zelo zdravo, ker koristi njil razvoju in rasti ter jih obvaruje an^ks lezni. Najnovejše raziskave kažejo, da ci za sončne vplive manj občutljivi negi sli. Brez skrbi jih torej lahko postimo, gibljejo v soncu v lahki in zračni oblek Ali že veš •Da te v novi obutvi ne pečejo noge, če žeš čevlje s čistim špiritom, ki naprav propustno za zrak, da se ne solziš, kadar lupiš čebulo, če j pod tekočo vodo ali v večji posodi pod vi da je pepel drv, zlasti bukovih, izvrst tiio za čaše, zrcala in steklenice. Z nji lepo osnaiiŠ tudi okvirje štedilnikov. V men stisni polo časopisnega papirja v jo toliko pomoči v vodo, da bo vlažna, potakni v pepel, da se je prime in drfpi po kovinaatem okvirju štedilnika. Kon zbriši še s čistim papirjem, da moraš klobuku, ki se je zmočil, po veliko skrbi, če nočeš, da izgubi prvotno in čedno zunanjost. Predvsem pazi, da zviješ, ko ga jemlješ z glave. Deine pobiraj s klobuka s pivnikom, ki naj sploh vso mokroto. Nato je treba klobul nabasati z zmečkanim svilenim ali ča«o papirjem« da dobi spet svojo prvotno Nato ga obesi na posebno stojalce v Wiii dilnika ali tople peči, da se hitro posuii da ohraniš solato in drugo zelenjavo p svežo, če jo spraviš v prsten lonec, pokri postaviš lonec na hladno. Pazi pa, da a mokra, ker bi sicer vseeno začela *niti, da očistiš košarice za ročna dela n» način: operi jih najprej z gortto vodo in potem jih drgni z gobo, ki jo namakaj vode, pomešane s kavno žličko amonija« to obesi košarico na zrak, da se ponuAi da ne smeš ničesar zavreči! Tudi M Smetar odnaša cele kupe papirja, .itsre cunje, slamnike in klobuke, trske in premoga, ostanke zelenjave in olupke in Ce v hladnih zimskih večerih ali pop* vse te stvari zmečeš na žerjavico, ko si i kuhati, imaš vedno topk» kuhinjo, hsj « časi pogori. Ce vse odpsdke sproti MJ so zaboji za smeti vedno prenapolnjeni « da se pod, ki ga pomivaA, hitro P«* ješ v vsak škaf vode žlico salmijak«, da se čevlji lepše svetijo, če primež nekoliko kisa, __ Vil Prtd dwtimi W (Iz Prosvete, 21. »vgu»t* 19191 Dvmaie veMi. V Wsukegsnu. III* K na Mary Hladnik utonila v jeieru nrtavMkr ventU Razstrelb« v v Trinidadu, Colo., je ubila 1« rud.rj« ¿nozesMfm. Ječe v komunistov. V Jugoslaviji-^/^ la nova vlads. v kateri *ta cialista. Sovj%l*ka Rusija. Karend». I"'" , ie revolucionarne demokrati^« v Nemčiji proti caristu Kolrak- r <1 lahko pozabiti nanj. «kratka^ ^ akega in nacionalnega tip« j^gsahnlll. *nnul- . tag bets V novi družbi, kstrrs prtde. ^ V novi družni, sai«-.- ^ toliko hitrejša. ^^"¿Ud* < praznika. SleherniJan^^ SO dni1 bo Imel urejena. k.. SWernilj--^- V IMM1I IB W * I* ^ d. bo trti* ruk J« ■«.*- ovice starega »Dije škof- ro kot skopuha in sem in tje sta bila tudli trdnih besedi, zlasti, ako je kdo kaj pri njima popro-| sil KOROŠKI DROBIŽ Nerealne razburljive veati na Z,T- - Koroškem Z»dnji "Koroški Slovenec' ito slovenske narodne manj-1 v Nemčiji, prinaša na čelu I ¿vojni umor v Uojk«n okraju 8v Barbara 2, avgust*. giše^j* v ^ dopoldne fam ru v naši, sicer tako Na zverinski n»j M kj|a umorjena 57-letm Hribernik Janez in nje- ^g^ naslednji poziv: sit mlajš» žena Marjana. «p0 deželi krožijo vesti, ki! •srbara je gorsko naselje, vzbujajo med ljudstvom razbur-l ^ raztresene vse vprek, jeaje |n nemir. Nepoklicani tr-saksebi. Dom Jamniko- dij0> ^ bodo Slovenci, ki so se \Z * 8awtt po-||ik v l njivami. V ri ® -««ni ukinjene socialne ugoanosujr. ^^ ¡¿¿^^ ^ganjanja. «ioro 900 m in leži na gre- ni. prisilno izseljeni in «tmertja- • Slika je bila aneta takoj po samomoru aje- «d koder se takoj od hiše, ni z Nemci 11 Jugoslavije, da bo- ^ ^ sk()k(>m hote|a y nikakor niso bili revni, ^vnega zakona, kakor podpore — Hribernik Janez in Mar-1 n0y0poro5encem) doklade za o-^ živela na svojem pose- tpoke itd slovenska prosvetna čnost menda ji- ZVeza opozarja, da glasom dr-i« ovirala, da nista držala Laynega zakona in po izjavah LNspca, najemala sta le P"- mednarodnih oblasti nihče ne ine ljudi, ki ao prihajali v gme mrttH slovenske narodne za-gvet. Vprav ta okohaest, vednosti irtrpeti niti najmanjše , živela Hribernikova sama, skode kvarnega 81. julija 1939. Praznav je poletna, julijska Ljubljana, mirna, pa vendar ne pusta: saj je za mnoge tujce letoviško mesto, kjer si poiščejo sobo in prijazno gostilno z dobro hrano, nato pa hodijo na izlete na Gorenjsko. V triglavske planine ali Kamniške planine, drugi spet na Dolenjsko. So pa tudi uživači, ki poiščejo prijazno sobo, nato pa poženejo nekaj dni v Ljubljani v obiskovanju ljubljanskih prikupnih kotičkov in obiskovanju postreiljivih gostiln v naših predmestjih in bližnjih vaseh. Vse te poti so kajpada končava jo v vodi in na to pri vinu ln v dobrem prigrizku. V ljubljanski okolici so se mnogi gostilničarji že prilago dili temu: uredili ao lepe vrtove, se preskrbeli z res dobro pij a čo in dobro kuhinjo, ln če se i Ljubljani obrne tujec na hotelirskega vratarja, kam naj stopi na kratek sprehod pa da bo na koncu pri roki dobra pijača ln jedača, mu postreže vratar maza na betonska vrtna plastika lavstvu s silo iztrguli iz rok. Ko se bo politično življenje malo ¿demokratlairslo, bo takih stvari kosec. . M • • • Dr. Mila ti Stojmlinovič je hotel pred dnevi odpotovati v inozemstvo. Kam je hotel, ni lahko uganiti, če vemo, da je imel najboljše prijatelje v Berlinu in _______________| Kimu. Toda obmejne policij- delajo. V Ljubljani je nekaj ska oblasti so dobile nalog, naj spomenikov, ki niso lepi in so i gospoda dr. Stojadinoviča, pred pod drevesi in je |>estala res simbol: simbol vandalatva, kakor ga utegne roditi pri nas članek, ki zaigra na slovenske in moralne strune, Kajti tako se take stvari ne rlasovi iz naselbin iNadsUevsnj« s S. straši.) , osebnega I ta naprej: kdor pošteno dela za ikooteikočila razjasnitil^^ija. Osebe" ki razširjajo ta- splošni dobrobit, se ga obklada z ustni zločin. |ke vznemirljive vesti, naj se ta- blatom. Razsodni ljudje pa vi- na orožniško postajo v Skof- koj naznanijo orožništvu. Tudi dijo, da so napadalci in meUčl Ivju u prihitel včeraj okrog Slovenska prosvetna zveza bo blata lažnjivci, ki bi radi delali ure ves osupnjen in pre- razburljive izjave, ki motijo) kapital na račun nevednih, logar Cankar Lovro. Hi- javni red in mir, takoj naznani-[upraviti, da so našli zakon- ha državni policiji." Hribernikova umorjena ... Na dunajski univerzi je pro- pj Marela, s katerim sva se spo šoj se je odpravila v hribe, k (»oviral sa doktorja vsega zdra- znala v času razstrelbe v Prime-p Barbari močna orožniškal vilstva gosp. Valentin Travnik, rU| Colo., pred več leti. Bili smo nekemu mehiškemu svečeniku, ki je bil moj znanec, da izvem kako je na stvari, izvedel sem tudi to, da je kompanija hotela da v njeni prodajalni rudarji ku mjejo svoje potrebščine. Tako e bilo menda povsod. Pozneje ; e nastal nesporazum pri posta vljanju skupnega spomenika žrtvam. V tej akciji sem bil tud O ulja s komandirjem g. Krai- slovenski rojak em na čelu, obenem s sodno I povijam i. iz Sel nad Bo- v Trinidadu, kamor so po raz-strelbi vozili ubite žrtve. Sedaj Bijo s preiskovalnim sodni- 2ivinaka kuga se zelo hitro ši- mi je Marela obudil spomine na ,dr Douganom. Cim so pri- ri po gornjem Rožu. Doslej so tiste dni. ina mesto se jim je nudil okužene vasi Bistrica v Rožu, Tam je postavljen skupni spo Iresljiv' pogled. Hribernika Svetna vas in Slovenji Plajberk menjk našim rojakom, ki so bil mili v hiši, v pritličju, spo-Uer Podklošter, Bekštajn, Lede- med tistimi žrtvami. Do 40 na j desno. Leial je na trebuhu. L niče, Bilčavs in St. Jakob v Ro- kih rojakov je bilo takrat ubitih i malo krvi je bilo videti krogfžu. Oblasti so izdale zelo stroge Pap dni pred razstrelbo sem se ga. Pol trupla je bilo pod po- ukrepe, da bi se kuga ne širila ponoi| peljal (podnevi ni bilo djo, gornji del telesa z glavo L tako brzino. Kmetje okuženih varno zaradi kompanijskih biri . . ■ i 1 _ » I . • • 1*1__11. A J A 1/At* VIA I ti , . JIL. čev) v naselbino po mojih trgov skih poslih, ki sem jih opravil bili ros |H>Htavljoni s cervmoni-ami kot pravi spomeuiki v |m>-i last i te v tega in tega velikega našega človeka. Naj gremo s krampi in kladivi in katranom katerim ao še decembra trepetali, primejo in pošljejo nazaj v Beograd. Zgodilo se je to skoraj istočasno, ko je vlada zavzela velik beograjski dnevnik s nadnje? Imamo nekaj stavb, ki ¡"Vreme". Tega ji pred leti so za oko pa tudi glede porabno» tiskarno vred kupil dr. Stojadi-sti vse kaj drugega kakor pa le- j novlč oz. njegova ožju skupina, pe in sodobne. Naj grenio s di-1 da je list pisal zanje. Sedanja namitom nadnje? Imamo n. pr. vlada je zvedela — tak jo bil u-slikarja, ki slika take podobo, rad ni komunike — du prejemu da ne z očesom ne z razumom ne! list podporo iz tujine. Da to moreš najti na njih lepote? Ali ugotovijo, so orožniki obko lil naj pretepamo slikarja in raz- poslopje "Vremena' in policija stavo zažgemo? (Mimogrede: O je vse prosUire preiskala in na-tem slikarju pa je "Jutro" ob- šla dokaze, odkod listu pu ruL lil IIIIII linov- m je««, »U p™.™ --- taka dejanja zagreše clankarji, mlkod je njegov reklam, dne takoj z nekaj naslovi. Popoto- ki nimajo ,h,guma. da bi aa pod nik Prejemal ^^ Gledaje vati pameten človek ne sme sa- članke, kijih je smatrati za vaš- , »o tej preiskavi odrtnvUs| wda-mo zTmi in ušesi, ampak tudi ne, podpisali, kakor se možem U v^-^»- ' « in z želodcem. Zanj je J ugoslavi-1 spodobi. Zavedati bi se morale va a ko^^. dT tu l se l ja izvoljena dežela: V Sloveniji tega tudi redakcije naših listov, nika. Tako ima zda tudi seda-srednjeevropska, to so pravi du- toda pri nas je prišlo v .navado aj vladni P^®»^ Cvetko- najska kuhinja s nekaj domačij in postalo skorajda pravilo, da vič svoj dnevnik. lako gre mi IpecialitaUmU med katerimi se napadalni članki «ploh ne| vrtiljak naprej, zavzemajo prvo mesto kranjake podpisujejo, klobase — na Hrvaškem ^Ain- asa delbratni" in na ražnju pečeno Q tporatumu med Hrvati in praae — v Srbiji srbsku-tarike grbI nl dejan*ko nič novega. Anglež pohvalil ameriške zadruge stvareh, so se tudi pri tej dobi Vainott zadružnega gibanja sa delavstvo - - . . ..sporazum urejen še pred Jeee- i ljudje, ki so «e hoteli okoifetl- ^ "fr*** ^T"»SSt Jwn0 j<5' dt 86 T ^ ti bodisi s tem ali onim. Zlato kuhinji in dejal o njih jedilih, javnoat lanimn Ia to, z rešltvl- n ploh poStene .Judi. MU pa | v^nln""^ | - ^ Ako se prav spominjam, smo | imeli Slovenci takrat prvi pogreb s tremi dolgimi vozovi, po 19 i prsmi pa je gledal izpod po- občin trpijo veliko škodo, ker ne i(je. Truplo je bilo pokrito z gmejo prodajati mleka in nile- ...... ........... . Na drugo smrtno žrtev sof^ar8kih izdelkov niti od zdravih nedeij0. Naslednji dan sem od ^li zunaj, kakih 60 korakov živali. Tudi prodaja goveda je k, nižje v \Valdes, kjer je bilo lioma. Truplo žene Marjane omejena na posebna dovoljenja bolj pr08tOi parkrat je zagrme ! ležalo kraj poti, ob polju in okrajnih glavarstev. Kjer so L nato pu se je raznesel po na- skupni pašniki, je paša goveje I |ju glaM> da je na Primeru ______________________. živine prepovedana. Tako so nad gto rudarjev mrtvih. Sel sem i v razkroju. Kako je bil stor- morali vso živino s planin ob m?* v,Trinidad med prizadete druži-izločin, zaenkrat še ni jasno, ji prignsti zopet v hleve in seJe|ne jn jih tolažil. Zločin sam bi bil lahko ostal bati, da bo kmetom primanjko-rit Ae naprej. Zakonca Hri- valo krme za živino. k »ta živela, kot povedano Odslej bo obdavčeno tudi kla --------------- ,zakon je bil brez otrok. 7*I nje svinj, ovac in goveje ltv™|krst počez na vsakem vozu. (Ne ek zjutraj pa je bila pokojna za domačo prehrano na kmetin. kje ¡mam g|ike o tem.) Tisti pro- rjana dogovorjena s svojo ne- Davka prosto je samo klanje te- treHljivi prizori so mi še sedaj 20-letno let pod 40 kg žive teže in ovac l red očm|f ko „e gpomnim na- _______ _________žet. De- pod 20 kg. Kdor kolje doma, lje lmeli go HitUpen pogreb in je re« okrog sedmih zjutraj mora svojo namero javiti dav-lkupen Krob Prlie| je takratni slo proti Hribernikovi do- kari j i in plačati določeni davek. I VHtrjjajii konzul in položil ve-fiji, ko jo je malce preseneti- Ob pogrebu župnika Zeichna. I na Krob Tako ^ He vršili da se iz dimnika nič ne kadi. ki je umrl-v St. Jakobu v pogrebi dnevno, šla prav do hiše, ampak je je okrajno glavarstvo v Beljaku y reZHtrelbi so bili prizadeti sila proti (menični njivi, češ, izdalo odredbo sledeče vsebine: Lj. druKorodci. Razni sveče-ia »o Hribernikovi že tam.["Zaradi parkljevke in H,m*v*® niki, posebno nekatere verske Um je opazila mrtvo truplo v občini St. Jakob in sosednih l ^ zahteVali po pet dolar- lejinino. Silno se prestrašila občinah se odreja: Pogreba na k ^ |wicRnHnjc groba. Ne-1 takoj Ma k logarju Cankarju Reki umrlega župnika Jožefa L nemAka ^^ ki je bila porodu povedala o svoji grozni Zeichna se smejo udeležiti nraoL g z naAjrn rojHkom, kateri je l/>gar dekletu niti spo- najožji sorodniki in znanci. U- Ldi irUiV rarMtrelbe, ni i- »'ni verjel. Slednjič je o- deležba večjega števila pogreb-^^ (letmrjaf pa ^m šel z njo obraz Kržišnikove logarja cev predvsem iz sosednih kra r rn^t«v„rrrpS:i'» - $" ^ w «assar,^ i« ^jzsi'-:: stavi tisti spomenik, ki bo pričal, da tam počivajo žrtve pohlepa po denarju tistih, ki ukazujejo duh. pogledu nič novega. Veliko navdu*enje med delav- stvom zbuja dsjstvo, da pri vo- aPtdaUv,» ter da dobi delež v iaatovanju razpečevalnlh ln produkcljaklh i,u v.»________ _________ , Počitniško mirno Ljubljane utvah obratnih zaupnikov zma- Ttgtt mnenja je Neal S. Hea- delavcem in jih pošiljajo v ne- je zadnjič razburil prepir gle- glljej0 opozlclonalne liste, grdo ^ preasediilk SkoUke velena-vame jame, katere niso bile o- de nekega kipa, kl ga je mestnapropadajo kandidati režim- U^pne zadrug«. On se Je vrnil premljene z varnostnimi napra vami. Matija Pogorele občina postavila v park pri mu-L^ itrokovne organizacije. Ze L A«Httodenskega potovanja |h» zeju. Kipar, ki ga je "zagre-šil", je znani slikar in kipar prve povojne generacije, FraneeI^gaaiaaaije za delavce, kl Jol na"podjetJaT Izrazil Je muenje, .t .. l ; i Kralj, slikar in kipar, ki slovi ,mtnujtj0 po kraticah Jugoras. L* jtt g^obnost (efflcieiicy) a Unija LIU bo organizi- ^ drznih ekspreslonistlčnih sli- To OPgan|wicljo Je hotel Stoja- mt>rukih verižnih trgovin vell-rala uslužbence bank kah ln kipih ob začetku svoje u- d4novW «jreslratl za svojo te- ko prutlrana in da ameriške *a- metniške jioti, a se je kasneje |mm|mj gJipdo |K) fa*|Htičn«m vzor- drUge kažejo moč že tudi na tem New York. — Zvezni delavski ^^ yendar nfl t0,ik0( dH ne cu. V Sloveniji ao se organi- p»! j u. odbor je zadnje ¿nj «¿^ vrirta L, ,e ^ ^„peri^entlral na raz- , ja ^^ |0tlll klerlkal- -Kjerkoli sem bil v zadružnih za organiziranje ¿00,000 bančnih I n^ne k| g0 vi|wlh neužitni. , fc| g() ^„,„11 s tem še očlt- trgovinah, sem povsod našel ve-uslužbencev, ko je doočll, da pped dyema |etoma aI1 kaj Je tj y ^ kpMan. |jko mMoAino |)lalfa » zadružno krije delavski sakontud to in- L^, gpet gvojo pawt«vo v Ja-K^^, „trokovnl organ I sa- 1B»mko. To Mago je snanstve-dustrijo. Uwis Merrill, prsrt-1kopl^Vem paviljonu In tedaj je|()jj, kj jo ulUlll0V|l dr, KrekL, „rsiskušeno v kuhi •vtril, da gre žal le za pre- jev je prepovedana." Hafner. Jubilant j« Ifto rasnico Smrvlnikov družini v St. Lip- vec Jernej n» . resnico. Smolnikovi družini eden onih redkih, ki kljub nem so dognali, da sta bi- šu v Podjuni je MMrla L. oko|ju deželnega meeU •trtla oddana v presledku 15 edinka Roža. Dosegla je komaj «Kem „lovenske v noči na nedeljo ob pol starost 23 let. Po Jl^tl Kot trgovec je slo- 11 jutra j. Na nasprotnem h r i - j ra v n i ^^^ ^^ ^ " °k M la- veMw s^oji poštenosti in solid- nosti in okoliški Slovenci so radi kupovali pri njem. Z varčnost jo si je omogočil skromen živ Ijenski večer. «ro oddaljenem, je ležal v - ^J«™, Je y . vzročilo zastrupljenje kn i.^Mla ju Jaku Božnar in ta je sli- do dekle je bilo iz zavedne sto-,klko ^a strela padla. Da je venske družine. Hribernik ustreljen medtem V Celovcu je Pr"nouN;aI4.7®:^" »Hal, seda sklepati tudi za-|aieo svojega rojstva bivši trgo- *" *lj. ker ?m» našli ob njego-Vlavju nabito lovsko pu-0*MMr bi bil brez pomi- «treljal, ako bi naletel na "Ica. zlasti še, ker so v ■^Bikove hišo pred časom mkrat «kozi «,kna streljali. JudJf «• predvsem sprašuje- ly*T 1 vzroki HO vodili moril- k it je |K>«egel iio dveh življe- m »^kor v ne sedaj kaže za um«,r nP jrre. Hriberni- "J »ta bila sicer imoviU, ime- «s vuk svoje hranilne knji- "•je «kupno okrog 200.000 \ posaatva, a našli jwa\ o , kar bj dalo ^ ** J«' Mo za tatvino, vse na svojem meatu, oms-miznlce zaprte. b,|o premftanegs in nič ,fl#ra Sklepalo W se n, / maščevanja. ^ namreč iS- K^ijivt sednik unije United Office ^ 1 ^¿tavil pred paviljon ob tratlcol^'— 'organteanij« te organi-1 '¿¿¿¡¿¿i daleč prekata konku ssrttt w ^^s^iniisj; z % ..... no proiskušeno v kuhinjah in |h> s kampanjo med bančnimi usluž-jancL Mussolini pošilja vojaštvo v Albanijo betona. Kip predstavlja kme-l^^ Um kjWP ^ delodajalci tico, kl objema na eni •,trani I klerikalni ljudje ali ustanove, kravjo glavo, na drug» strani P«|tako n. pr, tma ta organizacija " " (organiziranih precej tramvaj- blago, kl se prodaja v verižnih trgovinah." Ko Je bil vprašan, kaj je P<» njegovem mnenju največja hiba ameriških zadrug, J« <>dgo- ima otroka v povoju in snop Vse Je izdelano groteskno, pre tirane so razne oblike, karikira ________________________________________ , m i , ne oči In nos itd. Bilo Je videti, ^"7ako se je pri teh voli- |n'a zadruger^a skušajo sUiriti Rim, 10. avg. — Italijanska ^ gpe ^ grotsskiUH»imlailno (yah lHjka/a|U| dM Imajo med' ' 1 skih delsvcev v Ljubljani.. Vo VUP|tt dl4 j«, to ameriška tradi-lltve obratnih zaupnikov pa at>L.jonMlna naglica, kl vpliva tudi vse na enkrat, dasl Je važnejše to, da se koncentrira le na ne- armada v Albaniji, ki se rač«-l ku|ptuP0| [n ker je kipar sam ,nvečlnl Jugoras ne|dobl niti škandal. Zdaj so volitve obrst-1 raj0 v zadrugah ln jim s tem nih zaupnikov |k» vsej Sloveniji | Mrw,krlai dovolj kapitala in povsod zmagujejo ostale stro-kovne organ I zaiti Je, ki so vse po stavile skupno listo proti vladni »«ai. lak» Mkr»|H •naga zaupnika! Te volitve o-brainih zaupnikov so en sam In sicer spomouik, ki nsjI (»ras za režimsko strokovno or-prsdstavljs "simbol slovanske I »anisar I Jo. Tega se ve/Mrli de-ži«ne" ! Poudarjal j«, da gre sa lavstvo tem ls»lj, ker je viuda Iz-spomenik, da pa je tako grd, da|ro6ila ljubljen in |s>sta sí ga niso upali |>ostavltl S obl čajnimi ceremonijami «o ga postavili ..... nov v roke Jugorasu. ampakI ra/puslila tudi odbor Skrivaj", ska delavake zbornice so ga postavili "na Skrivaj , ase oeiav«ar ... ,,ač zato. ker ta spomenik žalilvila nov odlwr oz, kom sarljat slovenske žene Itd. S tem član kom je zanetil zgražanje med moralisti In starimi očand nad zad j. t*m "spomenikom", začeli pa *»| takoj «* razburjati tudi "zavedni «lo venci". Sledilo je še nekaj tic In člankov Tekstilni stavkarji iUejo podporo Baltlmore, Md. — Osem tisoč tekstilnih delavcev, ki so pred par tedni zastavkall v veliki tovarni umetne svile (e lanene Corp. v Cumberlandu, jMitem pa jih je družba izprla, zaMevaJo od državnih oblasti pravico do brezposelnost ne p«M»|»ore, Zakol» ne dovoljuje te |Msl|H»r« slav- karjem. Njih odvetnik Isadore Katz je itastopil prsd državno komisijo za bresposelnosteo vm-Vjprovauja ln argumentiral, da ta spor ni običsjnaistavka, mar- — —--------4 „. ,ii (iiba izorla delavca, ki r Komi.«rlJul M i* I-' «» ,(i pri-U.III .vol*. '^li'™,,:. ,h pr.vic .......... iz »smlh jugorssovcev, ali štirje so iz drugih trije organi-1 no- Prvi člsnkar )* ,1)1 je že mnogo uradnikov .^-i Javsk* zbornica, ki so socialisti j ali člani na rod no-stro kov ne or , kolektivnega |s»gajaiija, kršitev zakona dežele. kar je spomenikom** in "simbolom ganizarije in n^UvH rwe, avo- •lovenske žene" «ani-el v zade, vo tudi pojmovno zmedo In je ljudi, ki so jim podpisali pO godbe, da so nastavljeni za 15 «» KmImute volitve obratnih KmurJwl ^ M ^ ^ ^^ti.TT a SXiïTl.T i.n .11 p. « «JIM»! Od bi« »^M-r^k (LUh> C. A. lUlbfk ( nrko Jutro » »gl.-d.ll. d. j« W Wl! K«l.r,). | h. u vrti« i>l«.tik. p,,noil ia- «iu|,.iliov l>« fc.b-)», «I. «<»l»- __ " MJ.Uki «IMI Ijudj.. kl mrd drbvjtvo» -pl-d, JU u»riiev I» v« I _____ _.u „ii,.L.tfy VI* iva in da ao (Va.) •pisujejo ju sko- vljea s v tor "lëâoinci Je, H. N. Routzoba (O) jo ponoči še Un adaj stoji olMili s katranom. I nimajo nikskaga vpliva in ds so ta okruéena in xa-[torej to delavsko ustanovo de- U$tmt tn nnd Aé^riitê owr PWKDECH'S YU60SUV UHO Folk Songs and Mueic Tambar tiza Orchestra Si* o un WWAK. Ifivsrf naaaa» 1 le » Mf S. CUrk SI , VRHNJA PLAST PKOSVETÄ Roman Treh JACK LONDON • . t *—L. ? .............................................Oe««»WWWW~~> Ker je pa ta hip prevladovalo srce nad razumom, h ta bila Henry in Francis tako zatopljena v svoje intimne občutke, da nista niti opazila, kako se je približal iz džungle odred. Kljub temu ,da so opazili plemičevi tovariži v njuni družbi ubežnega peona, ki so ga začeli takoj pretepati, bi se ne bilo obema Morgano-ma nič zgodilo, če bi bil prisoten plemič. Toda slednjega je mučila že več dni zaporedoma malarija tako, da je moral zaoetati. Vendar pa so bili njegovi prijatelji zelo vljudni in prijazni z I sončijo, kakor tudi s Henryjem in Franclsom, katerima so zvezali samo roke ter se pripravili, da ju odpeljejo tja, kjer so jih čakali konji in plemič. Peon je dobil seveda za svojo nepokorščino takoj predujem na račun poznejših muk. Toda usoda je hotela drugače. Naenkrat so se začuli v bližini radostni vzkliki in iz džungle sta se pojavila z orožniki poglavar in Alva-rez Torres. Nastal je krik In vik, oba odreda sta hotela vedeti, kdo je nasprotnik in kakšne namene ima. V tej splošni zmešnjavi se je 'Corres zaničljivo ozrl na Francisa in Henryja t«r stopil k l^onciji. Poklonil se ji je po vseh predpisih španskega kavalirstva. — Cujte, — je zašepetal in se ironično nasmehnil. — Ne smete me razumeti napačno. Prišel sem, da vas rešim in obvarujem vsake nevarnosti. Vi ste kraljica mojih sanj. Pripravljen sem umreti za vas, da, z veseljem um-rem, dasi bi zelo rad živel za vas. — Ne razumem vas, — je odgovorila Leon-cie kratko. — Ne vem, kaj naj pomenijo vaše besede o življenju in smrti. Nikomur nismo storili žalega, — niti jaz, niti moj oče, niti Francis Morgan, niti Henry Morgan. Zato pa, sire, ne more biti tu govora o Življenju in smrti. Henry in Francis sta stala v bližini in napeto poslušala pogovor med I>eoncio in Torresom. Krik in vik ju je sicer nekoliko motil, vendar sta pa slišala glavno vsebino pogovora. — Pozabili ste, da bi moral biti Henry Morgan obešen, — je trdil Torre« «voje. — Dokazano je, da je umoril Alfara Šolano, vašega strica in brsta vašega očeta. Vsaka misel o rešitvi Henryja Morgana Je brezupna. Pač pa lahko rešim Francisa Morgana, če . . . — Ce? — Je vprašal Leoncle ln oči so se jI srdito zasvetile. — Ce boste prijazni z menoj In Če postanete moja žena, — Je dejal Torres povsem mirno, dasi sta ga gledala oba Američana tako, kakor bi ga hotela utopiti v žlici vode. Torres se ni mogel več obvladati. Videč, da imata Henry in Francia zvezane roke in da se mu ni treba bati njunih pesti, je prijel Leon-cio za roko, rekoč: — Draga Leoncie, kot vaš mož bi mogel storiti kaj tudi za Henryja. Mords se ml celo posreči rešiti ga, če je pripravljen takoj izginiti iz Paname . . . — Ti prokletl španaki pes! — je zakričal Henry in si zaman prizadeval pretrgati vrv, s katero so mu zvezali roke na hrbtu. — Ameriško ščenel — mu je zabrusil v odgovor Torres in ga udaril a pestjo po obrazu. Tisti hip je Henry iztegnil obe nogi in sunil Torresa v trebuh tako, da je odletel proti Fran-cisu, ki ga je na enak način poslal nazaj. Kakor toga na igrišču je romal ubogi ftpanec sem in tjs, dokler orožniki niao zgrabili obeh A-meričanov ter Ju začeli neusmiljeno pretepati. Torres jim je dajal pogum In ko si je od brc nekoliko opomogel, je potegnil nož In planil na zvezana sovražnika. Konec prepira bi bila krvava drama, če bi se ne bila pojavila iz džungle tolpa oboroženih mož, ki ao poatali gospodarji položaja. Nekateri teh tajinstvenih pri-šlecev so bili v raievinastih jopičih, drugi pa v raševinastih plaščih a kapucami. Orožniki in plemičevi apremljevalcl so v ne-I»opisni grozi skočili v atran. Začeli so se krilati in mrmrati: — Slepi Bandit! Neizprosni Sodnik! To so njegovi pomočniki! Izgubljeni smo! Toda Izmučeni peon je planil naprej in padel pred poveljnika na svoja okrvavljena kolena. Nesrečne* Je začel tarnati in prositi, naj neznanec pravično kaznuje njegove sovražnike. — Ali |M»tnaš pravoaodje, na katero apeli-raš? — je vprašal poveljnik z zamolklim glasom. — Da. to je — kruto Pravosodje — je odgovoril |ieon. — Vem, kaj pomeni apelirati na kruto Pravosodje, in vendar apeliram nanj zato, ker je pravica na moji strani. — Tudi jaz zahtevam, da reši naš spor kruto Pravosodje! — je vzkliknila Leoncie in oči so se ji zasvetile. Vendar pa ji je bilo malo tesno pri srcu in zato ae je obrnila k Francisu in Henryju ter zašepetala; Pa naj si bo kruto Pravosodje kakršnikoli! Ne verjamem, da bi bilo bolj pristransko, kakor pravosodje, ki bi nas čakalo, če bi se uresničil poglavarjev in Torresov načrt — je zašepetal Henry in stopil pogumno pred poveljnika zagonetnega odreda. — Tudi jaz apeliram na kruto Pravoaodje! — je vzkliknil. Poveljnik je prikimal s glavo. — Jaz tudi — se je oglasil Francis. Za orožnike se neznaci menda sploh niso zmenili. Plemičevi spremljevalci ao izjavili, da se bodo rade volje pokorili vsemu, kar sklene tajinstveni Slepi Bandit. Samo poglavar se je upiral. — Morda niti ne veate, kdo sem? — je izjavil samozavestno. — Pred vami stoji Mariano Vercara e Hijos, mož slavnega imena in sijajne karijere. Ne smete pozabiti, da sem poglavar San-Antonia in najboljši prijatelj panamskega guvernerja. Vlada panamske republike mi popolnoma zaupa. Opozoriti vaa moram, da sem prišel v Kordillere v Imenu zakona. Mi poznamo aamo en zakon in eno pravoaodje namreč panamsko. Kordillerskih zakonov ne poznamo in ne priznavamo. Protestiram proti samovolji in nasilju, ki naj bi bilo vašem prepričanju kruto Pravoaodje. Nasilje ne more biti pravosodja. Proti vašemu Slepemu Banditu pošljem celo armado in psi bodo glodali njegove kosti v San Antoniu. — Ne pozabite — Je opozoril Torres razjarjenega poglavarja ironično — da tu ni San Antonia, temveč Juchitanske džungle. Opozoril bi vas tudi na to, da armade sploh nimate. —. Ali sta atorila ta dva goapoda kako krivico tiatim, ki ao pravkar apelirali na kruto Pravoaodje? — je vprašal poveljnik, ne da bi se zmenil za poglavarjeve grožnje. — Da, da — je vzkliknil peon. — Tepli so TÍ »i bt me, vsi brez razlike ao me tepli. Ta dva ata me tepla brez najmanjšega povoda. Le poglejte, roke imam vae okrvavljene. Na mojem izmučenem telesu je rana pff rani. Znova apeliram na kruto Pravoaodje in prisegam, da mi je bila storjena krivica. Poveljnik je prikimal z glavo in dal svojim opremljevalcem znak, naj razorože ujetnike ter jih odvedo za njim. — Pravičnoatl Apeliram na pravičnost in prosim, da ravnate z vsemi enako! — je vzkliknil Henry, — Roke imam zvezane na hrbtu. Zvežite jih vsem ali pa odredite, da jih nama s Francisom razvežejo. Poleg tega bo hoja z zvezanimi rokami zelo težko. Poveljnik aa je nasmehnil in velel svojim spremljevalcem, naj razvežejo Američanom roke. — — Uh! — ja vzdihnil Francis, se nagnil k Leone i i in Henryju ter zamrmral: Komaj se še spominjam, da je približno milijon let tega ko aem živel v majhnem starem mestecu po Imenu New York, kjer smo se smatrali naivno za najbolj divja in hudobne ljudi zato, ker smo strastno igrali golf, kaznovali zločince s pomočjo električnega atola in se pretepali na volilnih shodih. Cez pol ure, ko ao priapeli na hrib in zagledali krasno panoramo gorskih grebenov, je dejal Henry: — Cujte, ti-la dečki pa res niso divjaki. Poglej, Francis 1 Saj imajo sistem semafqrov. lie opazuj to-le ali ono drugo drevo na hribu. Poglej, kako aa vaje ms jejo. • • • Zadnjih par milj ao morali iti ujetniki z zavezanimi očmi. In z zavezanimi očmi so jih privedli v votlino, kjer je vladalo kruto Pravosodje. Ko ao jim odvezali oči, ao naši znanci opazili, da atoje v ogromni In veličastni podzemski jami, kjer ao plapolale številne baklje. Pred njimi je aedel na skalnatem prestolu sivolasi slepec. Tudi njegove oblačila so bila iz raševine. Pred njim je sedela prekrasna mladenka In se naalanjala na njegova kolena. * Slepec Je epregovorll In v njegovem glasu ao zadoriele atruna ataro*t| in velike modroati: _ Kruto Pravoaodje se je zdramilo. Govorite! Kdo Je apeliral na pravičnost? (Dalja prihodnjič.) Ukradeni motiv Nekega dne je Marto obsedlo in ni ji v«č zadostovalo, da je sodelovala le ^rl pokrajinskem žen*k«*m tedniku z drobnimi članki o goa|>odinjstvu. o vzgoji otrok in o vrtnarstvu, hotela je * postati piaateljlca, kajpada slavna pisateljica. "Naša slavna pisateljica g», spa Marta Vychytrak>va." ai je smehljaje govorila ter ee aama sebi priklanjala v ogledalu. Ne-nadno m» Je spomnila, da je njen priimek Srlo neprlmertei za žensko. ki hoče poetati alav-pa. NI ji šlo v glavo, kako ae je mogla poročiti z davkarjem Vychytralom, ko bi že takrat lahko na prate preračunala, da mož z Imenom Vaclav Vychy-tral ne more zadoatovati ženi, ki stremi za višjimi cilji. Najti bo treba primeren, originalen pseudonim, kajti če hoče danea človek opozoriti naae, ae mora pojaviti z nečem še nevidnim, neališnim, kratkomalo z nečim povsem novim. Prav tako je tudi z motivom. Tudi ta mora biti nekaj povsem novega. Resnično, to Je prava beaedal Porajajoča se pisateljica Je grizla svinčnik, a katerim je pi- ■'na nečisto" in premišljevala. za kateri motiv in kakšno obliko naj bi ae odločila. Današnja doba zahteva špecializa-cije. Uhko bi se lotila političnih. znanstvenih ali socialnih motivov — lahko bi plaala detektivske romane, drame, pove-ati ali filmske librete. Marta Vychytralova je izpljunila drobne trske svinčnika. Naposled ae Je odločila za roman. Družabni motiv. Vsa je bila v ognju. In že je piaala. Za «trklenimi vrati sosednje aobe ao aaškripala pereaa zofe, zaslišalo ae je amrčanje. pretegovanje in mrmranje, ki je iz- ražalo prej idabo kakor dobro voljo. Goepodar doma, davkar Vychytral se je prebujal iz popoldanske dremsvice. Njegova žena je izrabila popoldanski mir v ustvarjajoče namene in se ukvarjala s piaa-I teljevanjem. Glasno moževo godrnjanje jo je namah vrnilo k I neljubi resničnosti. Vzdihnila je kakor mučenica, v hipu pa jo je obšla sijajna misel: Popisala bo izkušnje iz lastnega zakona. | To bo nad vse originalno! Ni I moža na svetu, ki bi bil podoben Vaclavu, in ni je žene, — znova je vzdihnila nad svojo usodo. Zopet je začela pisati. Pisala je še, ko se je mož vrnil iz pi-I same, pisala je tudi po večerji, ko je mož čital časnik, pisala je, ko je po poročilih tiskovne pisarne odprl radio, ga zaprl in se po zdravnikovih nasvetih vlegel na desno stran. Pisala je tudi naslednjega dne 4n kuhala pri tem grah. Grah je zadišal po smojenem in hrenovke so se razpočile. Sele opoldne je uvidela, da je z navdušenjem pri kraju. Analizira-a je sicer zakon, toda snov ni rila za roman. < In gospod davkar VycfeyttaJ ni imel smisla za skupno junaštvo. Gospa Marta Je strgala neuspeli koneept in pričela znova akati. NI jedla, ne spala — zaman premišljujoč o novi snovi. Vsepovsod je mislila samo nanjo, v glavi pa j I J*, bilo kakor pometeno. Brezbrižno*, je hodi-a mimo ljudi, ki so se ji zdeli rezani iz precej navadnega kamna. Njihovi dogodki so morda zamogli napolniti človeško iilvljenje, za roman pa ao bili-— tako je mislila Marta — pre-vsakdanji, brez poleta, in manjkala jim je prava mikavnost. Vse naokoli je dihalo življenje in premetavalo ljudi kakor na povelje in se kopičilo v očeh, ki znajo gledati ter klicalo po obdelavi. Marta pa je hodila slepa in gluha, dokler ae ni nekega dne, na poti a prehoda, znašla pred mestom na občinskem pašniku pred tremi kome-dijanskimi vozovi. Sonce je si-_alo nanje, ljudje in živali ao se valjali okoli vozov in se v svoji bezskrbnosti močno razlikovali od ustaljene vsakdanjosti meščanov. Marta, ki je bila že od nekdaj naučena spofttovati v nomadih borce svobode, je zažarela. Končno je našla motiv! Napisala bo roman o komedijant^! Nekaj velikega bo to. V glavi ji jfc zazvenelo kakor pesem: "Mimo so šil komedi-anti." Odkod se je nenadoma vzel ta naslov? Kakor dar z neba! Gotovo je dolgo spal v njeni pod zavesti in čakal, da se prebudi, da bi mogel dati smer novemu romanu. Srečno izbrani naslov pomeni petindvajset odstotkov uspeha, se je pohvalila, razpredajoč v mislih dejanje. Vse v njej je šumelo in kipelo. To bo nekaj povsem drugega kakor preprosta zakonska stori j a. O komedijantih si upa napisati ne le eno, marveč .kar tri knjige! Požvižgavala si je1 od veselja in stopila v edino hiestno kavarno, kjer so se proti večeru zbirale znane goepeu > Vse glave so se obrnile k njej J "Naša slavna pisateljica," je pomislila in v glavi se ji je kar zavrtelo. Bila je nemirna. Ali ni razgibala skupine intelektualk? Začela je popevati: "Mimo so šli komedijanti . . ." Na nič drugega ni mogla misliti, kakor na svoje bodoče delo. "Krasna knjiga, ali ne?" se je obrnila k njej žena profesorja Lukyja. "Ste jo tudi vi prečita-II?" Marte Je bila v zadregi. "Ci-tala, kaj T* "No, mialila sem knjigo, ko ste si peli: "Mimo so šli komedijanti". Krasen naslov, meni je prav tako dolgo zvenel v glavi. V mestni knjižnici sem iskala njegovo nadaljevanje, pa je neprestano izpoeojeno." Marta ničeaar več ni slišala. Pred očmi ao ae ji delali kolobarji. Ali ja že kdaj imela sre-ičo? Ali ai je aploh mogoče izmisliti nekaj lepega, ne da bi jI že kdo drugi ukradel tega? Najraje bi zajokale. Takšna snov t Takšen naslov! In zdaj je vae zaman. Ukraden motiv! Tudi te komedijante je že nekdo pred njo uvedel v kulturo! Pa ai poiščite originalni domislok, če ai morete! M. Leegrova. Preganjalec zdravnik za živčne bolezni in da irP1}* zarad i _ domišljije, "Povej mi, kje je moj urad;jaz sem predsednik družbe." Napisal Ludvik Anton Profesor Sommerhoff, slavni la ga je komaj še senca. Zdravnik ga je spet skušal pomiriti. "Tako vendar ne sme iti dalje. To škoduje vašemu zdravju. Zmerom morate imeti pred oč- dušeslovec, je skozi ostre naočnike vprašujoče zrl v svojega pacienta. MIn kakšne težave i-mate vi, gospod . .'.?", zdravnik je pogledal na razgrnjen list pred seboj, "gospod Meixner?" Pacient, mož kakšnih pet in tridesetih let se je zdel, čeprav je bil dokaj dobro oblečen, slaboten ln preplašen. Preden je odgovoril, je boječe pogledal po sobi, potlej je pa nalahno dejal: Gospod profesor, ču . . . čutim ves čas,. da me nekdo preganja." "A tako," je menil zdravnik. "Res, gospod profesor," je dejal Meixner skoraj roteče. "No," je odvrnil profesor Sommerhoff, "zveni sicer neverjetno, nemogoče pa ni. Vseka-ko bi vas rad temeljito preiskal. Slecite se, prosim." Ko je zdravnik preiskal bolnika, je zapisal svojo ugotovitev na list papirja: Manija in kroničen alkoholizem. "Vaš primer," je dejal Meixnerju, ko mu je ta sedel spet oblečen nasproti, "ni ne vznemirljiv ne skrivnosten. Rad bi vas pred vsem prepričal, da vas nihče, kakor se vam zdi, ne zasleduje. Tukaj gre za tipično blodno predstavo, ki je nastala . . sledila je daljša znanstvena razlaga, ki jo je pacient poslu-šal z zanimanjem pa tudi z ne-jevernostjo. "Ce se boste stror go držali mojih predpisov, vam bom lahko kmalu odpravil vaše blodne predstave." In profesor Sommerhoff je Meixnerju podal roko v slovo. Tri dni pozneje je priiel gospod Meixner, kakor je bilo videti, spet zelo razburjen v govorilnico profesorja Sommer-hoffa. Bil je še veliko šibkejši in vse bolj prestrašen kakor zadnjikrat. "Gos|>od profesor," je šepetal ves vznemirjen, "nobenega dvoma ni več. Nekdo me zasleduje. Da, prav zanesljivo me nekdo zasleduje. Pomagajte mi vendar! Tega ne morem več prenašati!" Sesedel se je v stol In skril glavo med roke. Zdravnik je vstal, potrepljal bolnika po ramah in ga peljal k oknu. Pred njima je ležala široka, lepa in tiha cesta. "Sa mi poglejte, kako neamiseln je vaš strah," je dejal profesor Sommerhoff. "Kdo naj bi vas pa zasledoval? Kakšen namen naj bi neki imel? In kaj bi vam moglo pretiti tukaj v tem mestu?" Medtem ko je tako pomirjevalno bodril svojega pacienta. Je njegov pogled obstal na cesti. Zagledal je nekega moža. v auknenem plašču z zelenorume-nim klobukom; pohajkoval Je po nasprotni strani ceste. Ko se je bil gospod Meixner nekoliko pomiril, je profesor Sommerhoff dobil svoj honorar In odslovil pacienta."'' A že dan nato je bil gospod Meizner spet pri njem. še bolj obupen, še bolj vznemirjen; bi- da vas nekdo preganja." Gospod Meixner se pa ni dal pomiriti. "Pomagajte mi vendar! Tega ne morem več prenašati. Saj bom še zblaznel." Profesor Sommerhoff je zmig-nil z rameni. Po svoji ordinacij ski sobi je hodil gori in doli, medtem ko je Meixner ždel v naslanjaču. "Biti morate potrpežljivi!" je pojasnil zdravnik. "Medicina lahko zdravi, ne more pa de- PONDBLJEK. 21 lati čudežev." Med lv< rakanjem rK) Hobi oknu in med govorjenji dal skozenj. »Ce , " f izraza * ^ "•.aza, , • • • zanemarili v lo in tako nespametno živa nehote je nehal govorit, prav tedaj je xagWJr« sprotni strani ceste iste, ža v suknenem plašču i rumenim klobukom, kak ki je prejšnji dan jioča»F jal po cesti, . . vas ne ozdraviti v jiekaj dneh. rate vendar uvideti? Si pridite jutri spet k mer Takoj ko je gospod odšel iz sobe, je hitel pr Sommerhoff k oknu. Moi nenem plašču je spet pr kal po cesti, in ko je Meixner nekaj minut na* stopil hišna vrata, mu j«, vidno sledil v razdalji tridj korakov. Bojim se," je dejal pr Sommerhoff drugi dan mu pacientu, "da je moji tovitev glede vašega i napačna. Medtem se mi mreč posrečilo ugotoviti, _ v resnici nekdo zasleduj«; spod Meixner je olajšano vzdihnil. "Vidite, gospod profesor občutek me torej vendi varal." "Da," je potrdil zdravnil ljal je gospoda Meixnerja nu. "Nekdo vas zasleduji vidite doli moža na nasu strani ceste? Tistega v nem plašču z zelenorui klobukom. Ta vas zasl« Jaz sem to . Gospod Meixner se je čen in prevaran obrnil, i "Neumnost!" je osor jal. 'To je zasebni detekt sem ga najel, da me bi pred resničnim preganjali All ate že naročili Mladinski list svojemu prij edini dar trajne mdnooti, ali oorodniku v domovino? za mal denar lahko pošljetal ▼ dmaAriiM TISKARNA S.N.1 IPKUIMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela tiska vabila sa veselice in shoda, vizitnice, čaanike, koledarje, letake itd. v alovenakem, hrvatakem, alovai češkem, nemškem, angleškem jeziku is drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJ». TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanil» daj« vodstvo tiskarne.—Cene smerna, uaU»ko «elo pm Pišite po Informacij« aa naalev» SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. L A WN DALE AVENUE TaL Bockwell 4tt4 CHICAGO. ILLINOIS «ae Mae nerešena. Kar pa flaai aa »meei« pr» # tednik. se |tm te prišteje k earefatat T^ ••i* "1 " jo ltat predrag aa II.- SNPJ. Ltat P"""** ~ ¡^a gotovo jo v vssld dražtnl nekdo. U ki rad «tal ttet mak Saa. Usta Proavoto jo: Za Zdrnl. država In Eaaado.St.it Za Claare ta Chkai» 1 todnik la..............4Jt 1 ...............p S tednik« ta ...........S.tt 1 tedalka ta........... ^ S tednike la............ L4t « tednike ta.......... ^ 4 tednike ta............ Lit t . U I tednikov ta........... a» • ta..... 1 Za I vtepe je............^ I spol a i te «podaji kapo«, priložite potrebne tmU d«««rt« Order v ptamn ta «I naročit« Proavete. Itat. ki j« v«M ^ Po J aanll« i—VmI« j kakor hitro kateri teh Ihno^ P^ y SNPJ, ali te a« pr«.«ll proč od drnšln« ta bo ^ todnik. bod« »oral dati lian la dotlte« drnlta«, ^ naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nameniti «jra ^ In ob«n«ni doplateU dotlčno vaoto llfta Proev«to. Asojn^ tedaj Mora apravništvo snlšatl datnia aa to v*te n.r^ PR08VKT4. SlfPI, ZM7 Se. Uwndal« Avfc. Cbk«|» Frilošene pošiljam naroMno sa Hol rmeveto «> i— ....(X dm*"*1 1/ IHM» oeeeeeeeeeet«eee«eeee#eeeeeeeeee o ee eeM nMlif ooeeoeooooeooeooooee*eeè«e«e«*eeee## Ustavite tednik ta gn pripišite k moji oeretoial T* ......ČL dre*" * .......CL dr«štr« • V/ •eeeeeeeeoeeeeooeeeeeeeeooeeeeee^e**" š. I ...ČL d«*»» [ .......Ci dr«*»» • •eeeeeeeepeeeeeeeeeeeeoeeoeeeeeeoeee* M< Nov