lartin Steblovnik: ša saJjereja in lovski zokon Lrloče kolonp (lcilo sad.ianatva jo bilo v zndnjih lctib voiko storjenoga. V današnjcm položaju sc nii di poleg pnojcnja najbolj važno zatiranjc kodljivcev, da bo voč sadja in da bo po kaovosti boljse. Tudi sadje za prehrano važno. ia večje sadjarske okoliše naj bi se ustanovilc 3tcČe kolonc, ki bi pod vodstvom strokovijakov prcpotovale okoliš in sadno drcvje ravilno oskrbovale, zlasti škropile. S tem, da ekateri sadjarji in nekatei-e skupine škropijo adno drevjc in tako uničujejo sadne škodljiva ia bolezni, je siccr nekaj narcjenega, a nc elilco. Edino pri skupncm tcmeljitem postoarsju bo borbša proti škodljivcem uspcla. riiadpvanja zn sprcmembo lovskcga zakona Čitatelji ^Slov. gospodarja« bi mi zamerili, ko bi pri razpravi o sadjarstvu in o škodljivih aadnega drevja ne omcnil zajca, odnosno iikona o lovu. Zdi so mi, da bolj ko si Sadirfko in vrinarsko društvo, Kmctijska zboriicp, Županska zveza in polcg tch kr. banska iprava prizadcvajo pri osrcdnji vladi, izposlorati spremembo lovskcga zakona, bolj brczcrbno skačejo zajčki po nasih drevesnicah in adovnjakih, grizejo drevje in delajo ogromno kodo. pomenica Sarljarskega in vrtnarskega druSlva Sadjarsko in vrtnarsko drustvo^ je izdalo < zadevi posebno spomenico, ki jo navajam ¦ izvlečku: Ker je pri nas sadjarstvo najdobičkanoslejša kmetijska panoga, se bolj in bolj širj, jjudje pridno sadijo sadno drevje, ga skrbno ;oje in varujejo pred sovražniki. Ne morejo «. s<3 uspešno boriti proti najhujšemu sovražlikuS— zajcu, ki dela škodo, ko sadno drevje ; di preobilncga dcla še ni zavarovano, ali pa lotem, če zapade nenadoma sneg, ali ko so lalivi, vctrovi odnosno lahkomiselne roke odrtranile varovalna sredatva. Zr.varovanje samo pa zahteva pri večjem itev.lu drevja izdatne stroške in zamudo ča<a.. Poleg vsega tcga je lovski zakon tako iremišljcno sestavljen v korist lovcev, da je losega kake odškodnine radi zajčje škode 99% zdjučtna. Da bi se ugotovil obseg škodc na drevju ter 'jšira zanjo dobljenih odškodnin, potem pa še čzrr.erje mcd škodo in dohodki, ki jih ima >bčina od lovakih zakupnin, je naša kr. ban- l:a uprava pod vodslvom svojih sirokovnja- «ov, zlasti okrajnih kmctiiskih rcferentov. a vse ustrezajoče podatke, in sicer za zi- 939-10. I lz scstavljrnili preglpdov se vidi, da ,jc b.ila skoeta ogromna, odškodninn skoraj rnaka ničli, ovsha zakupnina pa daleč pod višino škode. ^nenjeno neugodno stanje pa ni posiedica hu3e zime v prctcklem Irtu, temveč so z malimi ppremembanii vedno ponavlja. To našo trru[8/ dokazuje v uvodnem stavku navcdeno 'r:'"vo. Vlos;« Kmclijskc zbonilre O;.ir::je sr. na statistični prcgled jc na.ša 't:neJ.if-ka zbornica nar;!ovila na pri.stojno nii¦u'jtr3tvo za .šumc in rude vl-ogo, v kateri prorl3;ja n;ijnuj:;o.jšo sprcmembo nekatcrih člclov ?o\¦"¦iltrgn. zakona. Prijdlogi, )d so bili po na.šcm mncniu .še ¦cliVo preskromni. so se opirali zlanti na do- nckdanjcga štajcrskcga zakona, ki jra jc spodrinil scdaj vcljavni zakon. O tem jo znano, <la jn bil prr<llo2rn nnrininl Hkupš^i.il ncpriraluivnno brr/. soilrlovnnju kmcčkih sir«»kovnjukov iii zato sprojct brcz dcbate kot privosok proračunskemu zakonu. Kakšen jc bil doscdanji uspeh predloga Kmctijske zbornice? Ministrstvo za šume in mdc ga je poslalo v occno Osrcdnji zvezi lovskih dništcv, ki ga pa je v ccloti odklonilo. Izjavo Lovsko zvczc je dobilo tudi našc druStvo, menda kot odgovor na vse vloge, ki jih je zbornica v tcm poglcdu v teku let naslovila na oblastva. Stališčc Lovske zveze Lovska zvcza jc odklonilno stališčc podprla z drugimi člcni lovskcga zakona, ki tudi nasprotujejo tcžnjam našega kmeta, z izmaličenjcm zborničnih predlogov in z lovskimi spisi, ki so bili sostavljeni (da govorimo z lovci) po nckontroliranih podatkih odvisnih lovskih uslužbonccv. V tch spisih do ncbes povzdigujcjo koristi lova, o škodi, ki jo povzroča lovstvo, pa popolnoma molče. Lovska zvcza se sklicuje tudi na tiste, iz lovskih zakonov iztrgane določbe, ki govore lovcem v prid, skrbno pa se izogiblje onih, ki varujejo sadjarje. Glavno orožje Lovske zveze pa je obrekovanje in nečuveno sramotenje slovenskih kmetov-sad.jarjev, banovinskih strokovnih uradnikov, nošili občinskih odborov, Kmetijske zbornice in nckdanjih poslancev štajerskega dežclnega zbora. Navesti hočem nekaj stavkov, 4ti dokazujejo, kako Lovska zveza blati naše ljudi in njihove zastopnike. Osrednja zveza lovskih društev piše: Način, kako so se podatki zbirali, je tako nerescn, da prehaja v komedijo. Zbiranjc podatkov jfc bilo brcz kakršne koli kontrole in brcz jamstva za rcsničnost. Kmetje, ki so mislili, da bodo dobili odškodnino, so se držali načela »zahtevaj čim več«, zato so navajali bajeslovne vsote in prištcli na rovaš zajca še vse drevje, ki je trpelo radi zime. Podatlu niso bili od objek- tivnih in neintercsiranih oseb prcizkušcn! in occnjeni. Naravno je, da so ugotovljcne ftkode dalcč nadkrililo vsako stvurnost. Lovska drušlva so opa/ila, da ko vpitjn proti zajcu knt škodljivcu pojavlja najvcč l:im, I(jc.r žclijo golovi ljmljo brr/.plurno, nntMiinjcno ii> v vsakcm ianii loviti vhc, kar živi ua polju hi gozdu. Žplja po iztrcbljenju zajca narckuje rnanj poljedclska potrcba, kakor slremijcnjc, da sa omogoči lov v vsakcm času brcz taks ia stroškov. Naš narod ne sme dobiti orožja v roke (tcga nihče ni terjal — op. SVD), ker je hitre narave in za vsako malenkost zagrabi za orožje, kakor vidimo iz dnevnikom, in ker zločinstvenost že z ozirom na čas, v katcrcm živimo, neprcstano raste. Ubojstva, razbojništva itd. f,o na dncvncm rcdu. Glc«lo na zahlcvo, da oilločujo ob^.inski HVf.t o izlrchljiinjii zajca, ni pntrcba dokazovat.i, da prcpuščanjc take pristojnosli vcčini občinskih svctov v nobencm poglodu ne dajo jamstva za dtrokovno in objckiivno rešcvanjc. V občinskih odborih našo kraljcvino igrato na žalost vlogo dcmagogija in osebni monicnti. Zajci niso v najhujši zimi narcdili niti na nczavarovancm sadncm drevju toliko škf)dc, kakor drugi Skodljivci, pač pa nasa zaostalost v oskrbi in vzgoji sadnega drcvja, za kar bi Kmetijske zbornice imclo široko tori.šče, da pomorejo sadjarstvu in ga povzdignejo. Izglcda, da je Kmetijska zbornica nasedls kričačem in predložila svojc predloge, ne da bi stvar prej preizkusila strokovno in tcmeljito. Poznana je stvar, da je nekdanji štnjcrski lovski zakon v tcm pogledu produkt demagogije in nevednosti. * Mfinim, da oblastva takih »strokovnih« izjav ne morejo upoštevati. čitatelji, ki so morebiti lovci, naj mi pa oprostijo, če trdim, da se je s takšno izjavo Zveza lovskih društev le nekoliko predaleč zaletela. Priznavam, da ima vsako društvo pravico, braniti koristi svojih članov, nobeno društvo pa nima pravlce očitati drugim združenjem demagogije in nevednosti. Predlogi, ki jih je stavilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo in Kmetijska zbornica, so bili temeljito premišljeni in utemeljeni.