H*t    22    hS~
Odlikovan slotfenski pesnik.
fl^^^HH l^reteklega meseca je odlikoval naš presvetli cesar z viteškim |HEfl^| I križcern Franc-Jozefovega reda slovenskega pesnika in pisa-BMHMB                 telja Jožefa Stritarja, katerega podobo kaže današ-
|^&^9^^^^^^^b     tiji »ZvonČek« svojirn bralcem.
^^^f ^^^^^^^H            "^o v'so^° odlikovanje   si   je   pridobil naš slavni
j^^L.   ^^m^^H     fojak z neumornim, plodonosnim   delovanjem na knji-
Ževnem polju,   ki  ga je začel obdelovati leta 1866. in
ki ga je do danaŠnjega dne okrasil s premnogimi krasnimi pesniškimi proizvodi.
Ime Stritarjevo je  tudi  »ZvonČkovim« bralcem  dobro znano.   Z njim
so jih seznanile že naše šolske knjige,   po  katerih je raztreseno mnogo nje-
govih pesniških tn pripovednih spisov,   z njim jih je pa seznanila tudi naša,
vsem   Slovencem   in   Slovenkafn   v
HBBMBBB| Čast in ponos delujoča družba sv- Mo-^^K/K^^K^^^^m^/^^^L horja, ki je izdala doslej že dvoje ^»^^^|THBBBr^^^^H Stritarjevih knjig: »Pod lipo« i» ^K'      JJtf          \^      '*^^^H     ^Jagode«,   a   nam   za  letoŽnje  leto
|'         j ^^K     ^^ ^              T|     obljublja Še tretjo Stritarjevo knjigo.
|         -^PI       ?w™               |            Tako   je  zaslovelo  Stritarjevo
I              * 'i         I^dk                  'me   ^'ron1   slovenske  domovinet   d
^'j-j^- .'lif^fffc           :      tUC*' Pr^° nJen'h  meJ se Je r32g*a-
'ffljjjj^ojjHk        ''     si!a njegova slava, zakaj povsod, ko-
^^^^ ^aj^^^^^HL ' ^er ^ivajo in govore Slovenci, iz-|^^^^H^^^j3|^^^^^^^^j govarjajo s častjo ime tega svojega I^^^^^^I^SnT^^^^^^^H rojaka; povsod, kjer stanujejo Slo-^^^^^^VSPjjr *^^^^^^^H Vani> P°znajo Stritarja po njegovih ^^^^^^^¦&rSfflfc^^^^^^^^B umctniških delih, da, celo Nemceni ^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^H ni nas Stritar tujec . . . J^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H            ^'  se nam  umestno,   da se-
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H znanimo svoje bralce pobliže z živ-^^^^^^^^R^^^^^^^^^^^^^H ljenjem in delovanjem Stritarjevim, H^^H^H^HHI^I^^IHI^HI     ki   mu   bodi   cesarjevo   odlikovanje
skromno   plaČilo  za  neizmerne   za-
sluge, ki si jih je pridobil za razvitek in velikanski napredek slovenske knjizevnosti.
Jožef Stritar je bil rojen leta 1836. v Velikih Laščah na Dolenjskem kot sin preprostih kmetiških staržev- Latinske Šole je dovrši! v Ljubljani, odkoder je odšel na dunajsko vseučilišče, kjer se je izobraževal za profesorja latinskega in grškega jezika. Njegovi ubožni starši ga niso mogli podpirati, zato si je  moral  sam služiti kruh,   kakor si morajo še dandanes  premnogi
-3-t       23       r-S-
slovenski dijaki, ki se pripravljajo v tujini na visokih šolah za svoj poznejši . poklic. Ker nirnamo svojega slovenskega vscučilišča v Ljubljani, morajo naŠi dijaki   v   daljna,   tuja   mesta,   kjer   premnogim  ob pomanjkanju in stradanju prezgodaj omagajo zdrave moČi, da morajo leči v grob prej, nego se izpolni ono upanje, ki ga stavi domovina vanje.
To je naša žalostna usodat
No, Stritarju se je posreČilo, da je prišel še kot dijak dunajskega vse-učiliŠČa za utitelja in odgojitelja v višje rodbine, s katerimi je potoval ob počitnicah po Nemškem, Francoskem, Italijanskem, Švicarskem i. t. d. ter se na ta način naučil dotičnih jezikov, se seznanil z njih slovstvom ter izpoznal tuje narode, njih Šege ter družbinske ia državne razmere. Kar je doživel in čutil na svojih potovanjih, to nam je mojstrski opisal v »Popotnih pesmih«. KonČno je stopil Stiitar v državno sluibo ter je deloval do lanskega leta kot profesor latinskega in grškega jezika na Dunaju, kjer uživa sedaj za-služeni pokoj.
Stritar je bil prvi, ki je prav izpoznal vrednost Prešernovih poezij.*) S pisateljem Jurčičem jih je izdal 1, 1866. Dvc leti pozneje je izdal z Jurčičem in Levstikom »Mladiko«, t. j. zbirko pesmi in povesti. Leta 1870. pa je osnoval na Dunaju leposloven list »Zvon«, ki je bil poslej sredotočje slo^ venskega leposlovja in ki je združil vse mlajše in novejše slovenske pisatelje k skupnemu, plodonosnemu delovanju. Stritar je neumorno deloval. Skoro polovico lista je pisal sam, vrhutega pa vzgajal mlade pisatelje. V Šestih »Zvonovih« letnikih je priobčil svoje najimenitnejše proizvode, pod katere se je čestokrat podpisaval s pesniškim imenom »Boris Miran«. S svojim »Zvonom« je vzgojil nov pisateljski rod, v katerem zavzemata prvo mesto naša slavna pesnika Simon GregorčičinAnton Aškerc, in z njim je odprl slovenski besedi pot v gosposko, olikano druŽbo, kar je Stritar-jeva neminljiva zasluga, ki mu je zanjo slovenski narod dolžan veČno hvaležnost!
Stritarjevi spisi so polni duha in srca. Pričajo nam, da jih je spisal zrel, izkušen mož, z globokim pogledom v skrivnosti prirode in Življenja. Stritar piše v gladki, preprosti, Čisti, a krasni, pcsniskovzvišeni slovenžčini, kakor malokateri izmed slovenskih pisateljev. Vse svoje spise je zbral in izdal v sedmih debelih knjigah.
»Zvonček« želi v delu za povzdigo slovenske književnosti osivelemu pesniku in pisatelju Stritarju, da bi se še dolgo vrsto let veselil cesarjevega
odlikovanjal
j
•) O Prešernu je pisal »^vonček« v. J, Jetnikii.(oapg) sfr.,211 in dalje.                  r_
^l> od:!3v tn* «,I:in o« nb  ,:\,            Vrtdniltvo.      ^