Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 175 Izvirni znanstveni Ëlanek KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJI IN PROJEKCIJE PERSONNEL STRUCTURE OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES: SCENARIOS AND PROJECTIONS P O V Z E T E K V Ëlanku so predstavljene projekcije gibanja in strukture obrambnih segmentov SV, za katere smo uporabili markovske verige, to je matematiËno-statistiËni pristop, ki je tudi na obrambnem podroËju najpogostejše orodje pri analizi takih problemov. Obravnavali smo dve temeljni vprašanji: ‡ Kakšna bo struktura SV v naslednjih (dveh, petih, desetih ...) letih pri doloËenih (npr. sedanjih) prehodih med obrambnimi segmenti (npr. iz poroËnika v nadporoËnika, iz vojaka v desetnika ipd.)? ‡ Kakšne scenarije potrebujemo za dosego želene kadrovske strukture? Na podlagi kadrovskih podatkov za obdobje od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006 smo v obsežni in zapleteni rekonstrukciji najprej vzpostavili vsakoletne in primerljive nazive za 12.246 oseb, ki so bile v tem obdobju zaposlene v upravnem delu Ministrstva za obrambo (MO), Slovenske vojske (SV) ali pa so imele sklenjeno pogodbo za služenje v rezer vni pogodbeni sestavi. Pri tem smo opazovali 120 obrambnih segmentov, od tega 23 v upravnem delu, 45 v stalni sestavi SV, 45 v pogodbeni sestavi SV in sedem med strokovno-tehniËnimi delavci ter civilnimi osebami v SV. KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 176 Nato smo izraËunali razliËne ocene za povpreËne prehode in jih uporabili kot izhodišËe za izraËun projekcij ter pripravili veË scenarijev glede velikosti in strukture SV. Izkaže se, da v vseh primerih ‡ razen v primeru nadvse radikalnih sprememb trenutnih procesov ‡ prihodnja struktura SV moËno odstopa od želene (ciljne). IzraËunali smo tudi ustrezne prehode, ki bi omogoËili uresniËenje želene strukture ter njeno dolgoroËno ohranjanje. K L J U » N E B E S E D E Kadrovske projekc i j e , markovske ver ige , kadrovska s truktura, naËrtovanje Ë loveških virov, Slovenska vojska. A B S T R A C T The article describes projections of manpower structure based on Markov chain Theor y. The latter represents the most common mathematical-statistical approach used for manpower planning in defence systems. Two questions are discussed in the article: ‡ What will the future manpower structure look like (in 1, 2, ... 5, 10, 20 years) if certain transitions between militar y segments (such as transitions from lieutenant to first lieutenant or from soldier to corporal) continue? ‡ What kind of scenarios are needed to achieve the desired manpower structure? On the basis of available manpower data for the period from 1st of Januar y 1997 to 31st of August 2006 a list of all titles of 12.246 individuals employed in the administration of Ministr y of Defence, in the regular Slovenian Armed Forces or under ser vice contract in the army reser ve has been established through a lengthy and complicated reconstruction of data. All in all 120 militar y segments have been identified, from that 23 in the administration of Ministr y of defence, 45 in the regular army, 45 in the reser ve, and 7 among members of other professions in the administration and the army. On this basis average transitions between the segments have been calculated, which were then used Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 177 in manpower projections based on different scenarios. As it turns out the manpower projections differ considerably from the desired one in all the scenarios examined. In addition to that sufficient transitions for achieving the desired manpower structure have been calculated too. K E Y W O R D S Manpower projec t ions , Markov chains , manpower s truc ture , manpower planning , Slovenian Armed Forces . UVOD Pri upravljanju velikih sistemov je ena kljuËnih nalog uËinkovito naËrtovanje Ëloveških virov, s Ëimer se sreËujemo tako v okviru državnih institucij ali podjetij kot pri analizi splošnih demografskih gibanj. V prispevku opisujemo rezultate kadrovskih projekcij upravnega dela Ministrstva za obrambo (MO) ter Slovenske vojske (SV) in jih primerjamo z naËrtovano oziroma želeno ciljno strukturo za leto 2010. Prispevek temelji na znanstvenoraziskovalnih rezultatih projekta Modeliranja obrambnih segmentov z markovskimi verigami1, ki je potekal v okviru ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2006‡2010. V tem okviru je projektna skupina Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani razvila model za dolgoroËno napovedovanje kadrovske strukture na podlagi markovskih verig, analizirala razliËne naËrte prihodnjega razvoja kadrovske strukture upravnega dela MO in SV ter poiskala takšne prehode med posameznimi obrambnimi segmenti2, ki bi omogoËili uresniËenje želene ciljne strukture in njeno dolgoroËno ohranjanje3. Hkrati je za interne potrebe Ministrstva razvila tudi spletno aplikacijo, ki avtomatizira izraËun kadrovskih projekcij in omogoËa oblikovanje scenarijev. 1 Projekt sta financirala Ministrstvo za obrambo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS; gre za projekt CRP, Modeliranja obrambnih segmentov z markovskimi verigami (2006‡2007), M5-0175. 2 Obrambni segment je skupina ljudi z istim nazivom po Zakonu o javnih uslužbencih ‡ ZJU, ki imajo z MO sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 3 Popolnjevanje oboroženih sil je problem tudi v drugih nam primerljivih oboroženih silah. Države Ëlanice v okviru Natove raziskovalne organizacije leta 2009 pripravljajo konferenco, na kateri bodo raziskovalci iz držav Ëlanic predstavili raziskovalne dosežke na podroËju modeliranja kadrovske strukture in raËunaliških programov za modeliranje. Udeležbo na konferenci naËrtuje tudi projektna skupina FDV. 178 KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE Znanih je veË pristopov k reševanju problema naËrtovanja kadrov na obrambnem podroËju. SistematiËen pregled, primerjavo in evalvacijo najpogostejših pristopov najdemo v poroËilu Wanga (2005), ki pristope strukturira v štiri skupine: (1) modeli markovskih verig, (2) simulacijski modeli, (3) optimizacijski modeli na podlagi (linearnega) programiranja4 in (4) modeli sistemske dinamike5. Za velike sisteme z velikim številom segmentov zaposlenih, kot je na primer vojska, so najprimernejši in najpogostejši modeli na podlagi markovskih verig, kar potrjuje tudi osrednja monografija s tega podroËja Bartholomew et al. (1991). V Ëlanku Richmond et al. (2002) je tako opisan na podlagi markovskih verig zgrajen model CFSM (Combat Force Sustainment Model) avstralske vojske, v Jaquette et al. (1977) pa najdemo opis podobnega modela TOPLINE (Total Officer Personnel Objective Structure for the Line Officer Force) vojske ZDA. Na podlagi markovskih verig so oblikovani tudi nekateri modeli v izobraževanju (Hammond (1970)). Tudi v primeru napovedovanja kadrovske strukture v SV smo ocenili, da je najprimernejši model, ki temelji na markovskih verigah. Glavna ideja modela naËrtovanja kadrov na podlagi markovskih verig je, da na podlagi prehodov med kadrovskimi segmenti6 napovemo njihove velikosti v prihodnjih obdobjih. Spremembam v velikostih kadrovskih segmentov, ki jih ti prehodi povzroËijo, je namreË že po nekaj korakih zelo težko slediti brez ustreznega matematiËnega modela. Ta vkljuËuje najprej oceno prehodov, nato pa lahko na podlagi ocen s pomoËjo matriËnih operacij predlagamo napoved prihodnje kadrovske strukture. Pri tem predvidevamo, da bodo prehodi tudi v prihodnje enako ocenjeni. To pomeni, da bo delež oseb, ki prehaja iz enega segmenta v drugega, ves Ëas približno enak. Fiksna vrednost prehodov je namreË glavna predpostavka markovskih modelov. Pri uporabi modelov na podlagi markovskih verig je treba upoštevati nekatere omejitve. Prva obravnava velikost kadrovskih segmentov, ki morajo biti dovolj veliki, da jih lahko obravnavamo agregatno, poleg tega mora biti vsaj 4 Podrobnosti so predstavljene v poroËilu J. Wang (2005) A review of operations research applications in workforce planning and potential modelling of military training. 5 Pristop na podlagi sistemske dinamike je v zgoraj navedenem CRP-projektu pri obravnavi istega problema uporabila partnerska institucija tega projekta pod vodstvom prof. dr. Miroljuba KljajiÊa, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru. Podrobnosti takšnih modelov so predstavljene v poroËilu J. Wang (2005) A review of operations research applications in workforce planning and potential modelling of military training. 6 Kadrovski segment je skupina zaposlenih z enakim statusom v hierarhiji organizacije ali skupina ljudi z istimi demografskimi znaËilnostmi na eksternem trgu delovne sile. 179 Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak približno izpolnjena predpostavka, da so prehodi med segmenti konstantni v Ëasu. Markovski modeli zato v osnovi omogoËajo predvsem analizo stanja in napovedovanje razvoja v prihodnosti, ne omogoËajo pa analitiËne rešitve za iskanje ustreznih scenarijev, ki bi pripeljali do želene kadrovske strukture (ki je v nadaljevanju poimenovana tudi ciljno stanje). Za naËrtovanje manjših sistemov, ki pogojev ne izpolnjujejo, so primernejši sistemske analize, simulacije in optimizacijski modeli, še posebej, Ëe omogoËajo individualno obravnavo enot. »e je cilj naËrtovanja optimizacija (to je iskanje ustreznih prehodov med kadrovskimi segmenti za uresniËenje želene kadrovske strukture) z dobro definirano namensko funkcijo, so za naËrtovanje primernejše optimizacijske metode na podlagi modelov linearnega programiranja. Med kompleksnimi modeli, ki omogoËajo modeliranje procesov usposabljanja na podlagi dinamiËnih vrednosti prehodov med stanji, so zlasti ustrezni modeli sistemske dinamike. SV sestavlja veliko število podsistemov, kar pomeni, da potrebujemo model, ki zahteva veliko koliËino vhodnih podatkov. V okviru upravnega dela MO in SV smo identificirali 120 obrambnih segmentov, pri modeliranju pa moramo upoštevati prehode med številnimi pari (naËeloma 120 krat 120) segmentov, kar zahteva oceno veË tisoË prehodov. Problem torej že v svoji najbolj preprosti obliki zahteva zelo veliko število podatkov. Po drugi strani so obrambni segmenti dovolj veliki, da omogoËajo agregatno obravnavo prehodov, prehode med segmenti pa lahko ‡ vsaj na dolgi rok ‡ obravnavamo kot fiksne, zato je za analizo kadrovske strukture v SV najprimernejši model na podlagi markovskih verig. Z modelom smo želeli odgovoriti na dve vprašanji. Prvo je, kakšna bo struktura obrambnih segmentov, Ëe se bodo nadaljevali trenutni prehodi med segmenti. Drugo vprašanje pa je, kakšni bi morali biti v naslednjih letih prehodi, da bi dosegli želeno ciljno stanje. Ker markovski model v osnovi odgovarja le na prvo vprašanje, smo morali najti naËin za optimizacijo. Do rešitve smo prišli tako, da smo s simulacijami preizkusili veliko število scenarijev in med njimi izbrali tistega, ki bi nas po doloËenem številu let pripeljal do najboljšega rezultata. PROJEKCIJE IN OPTIMIZACIJE V MARKOVSKIH PROCESIH Model na podlagi markovskih verig temelji na predpostavki, da je kadrovska struktura v doloËeni Ëasovni toËki v prihodnosti odvisna le od zaËetne kadrovske strukture (ki je v nadaljevanju poimenovana tudi zaËetno stanje) 180 KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE in fiksne velikosti prehodov. Velikost prehodov merimo z deležem oseb, ki so prešle iz enega v drugi segment. Pri tem kadrovsko strukturo analiziramo v enakomernih Ëasovnih presledkih. Navadno predpostavljamo, da se prehodi s Ëasom ne spreminjajo, kar natanËneje pomeni, da bo delež oseb iz posameznega segmenta, ki bo v enem letu naredil prehod v neki drug segment, približno enak (hipotetiËen primer je, da npr. vsako leto 10 odstotkov podporoËnikov napreduje v poroËnika). Dejanske stopnje prehodov med segmenti ugotovimo na podlagi empiriËnih podatkov preteklih prehodov, pa tudi na podlagi ekspertnih ocen strokovnjakov MO. Ob teh predpostavkah je mogoËe izraËunati, kakšna bo struktura Ëez nekaj let z enostavnimi matriËnimi operacijami. »e je v0 = (vi) zaËetno stanje po segmentih (vi pomeni število oseb v segmentu i) in P = (Pij) matrika prehodov med segmenti (Pij je delež oseb iz segmenta i, ki gredo v enem letu v segment j), dobimo strukturo vn po n letih po obrazcu vn = v0 Pn pri Ëemer pomeni Pn matriËno potenco matrike. V izraËune lahko vkljuËimo tudi vektorje prihodov oziroma odhodov7. V modelu obravnavamo obrambne segmente kot del splošne populacije, saj je število prihodov v te segmente odvisno od velikosti splošnih segmentov8. Zmanjševanje generacij šolajoËih bo tako na primer gotovo vplivalo tudi na število potencialnih kandidatov za vstop v SV. Spremembe v velikosti obrambnih segmentov so tako posledica: ‡ prehodov med obrambnimi segmenti, ‡ prihodov v obrambne segmente, ‡ odhodov iz obrambnih segmentov, ‡ prihodov v splošne segmente (rojstev in priseljevanja), ‡ odhodov iz splošnih segmentov (smrti in odseljevanja). Prihodi v obrambne segmente oznaËujejo prehode iz splošnih v obrambne segmente in pomenijo zaposlovanje (ne glede na to, ali gre za sklepanje pogodb o zaposlitvi za delo v upravnem delu MO ali v stalni sestavi SV oziroma za sklepanje pogodb za služenje v rezervni pogodbeni sestavi)9. Odhodi iz obrambnih segmentov pa oznaËujejo prehode iz obrambnih v splošne segmente 7 Gre za prehode med kadrovskimi segmenti v organizaciji in njenem okolju. 8 Splošni segment je skupina prebivalstva z istimi demografskimi znaËilnostmi. Splošni segmenti so tako dijaki srednjih šol, študenti, zaposleni, brezposelni ipd. 9 Zaposlovanje zato v nadaljevanju prispevka oznaËuje tako sklepanje novih pogodb o zaposlitvi kot tudi pogodb za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 181 Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak in pomenijo prenehanje veljavnosti pogodb o zaposlitvi ali pogodb za služenje v rezervni pogodbeni sestavi, njihovo odpoved in upokojitve. Ker so obrambni segmenti v primerjavi s splošnimi majhni, lahko prehode iz obrambnih v splošne segmente obravnavamo zgolj kot odhode iz sistema, torej izgube. Pri tem ni pomembno, v kateri splošni segment prehajajo tisti, ki odhajajo iz obrambnih segmentov, saj ti prehodi ne vplivajo bistveno na velikost splošnih segmentov. Prihodi v splošne segmente so predvsem rojstva in priseljevanje, odhodi iz njih pa smrti in odseljevanje. Velikost skupne populacije naj bi tako sledila splošnim demografskim gibanjem. Omeniti je treba, da je bil pristop markovskih verig nakazan že v študiji izvedljivosti (Vehovar et al., 2005). Pred tem je markovske verige v Sloveniji uporabil tudi AntonËiË (1990), in sicer pri modeliranju splošnih kadrovskih potencialov (brezposelni, aktivni, neaktivni, zaposleni ...) na podlagi Ankete o delovni sili (Labour Force Sruvey). Markovske verige je v posebnem primeru pred tem uporabil že Vrenko (1988), ki je analiziral scenarije zaposlitvenih segmentov v slovenski družbi. Tako je utemeljeval prizadevanja po poveËanju segmenta raziskovalcev in razvojnikov (Akcija 200 raziskovalcev), ki lahko ustvarjajo nova delovna mesta. Ker model na podlagi markovskih verig v osnovi ne omogoËa analitiËnih rešitev za iskanje prehodov, ki bi vodili do ciljnega stanja, smo do rešitve prišli tako, da smo simulirali razliËne scenarije, opazovali njihove posledice in nato izbrali tiste, ki v najveËji meri izpolnjujejo pogoje. Poti do ciljnega stanja je lahko veË, niso pa vse praktiËno izvedljive. V nekaterih segmentih je nerešeno vprašanje presežek kadrov, ki ga raËunalniški program reši s poveËanjem odhodov v druge segmente ali z upokojevanjem. Seveda pa v praksi tako radikalni ukrepi najveËkrat niso mogoËi. Tudi napredovanja med obrambnimi segmenti so veËinoma zakonsko urejena, zato je treba pri iskanju scenarijev upoštevati tudi te dodatne omejitve. Zato smo od Ministrstva za obrambo najprej pridobili podatke o omejitvah, ki jih je bilo treba upoštevati pri spreminjanju prehodov, v okviru teh omejitev pa smo nato poiskali optimizirane scenarije (to je scenarije razvoja kadrovske strukture, ki bi nas pripeljali do ciljnega stanja). Prepoznanih je bilo približno 500 prehodov, ki jih je mogoËe spreminjati s pravilniki. Edina omejitev pri spreminjanju prehodov je bila najveËja mogoËa velikost posameznih prehodov, posredovana s strani MO. Znotraj teh intervalov 182 KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE smo nato poiskali optimizirane prehode (to je ustrezne prehode, ki bi nas pripeljali do ciljnega stanja). Zato smo po nakljuËju ustvarili nekaj sto tisoË prehodnih matrik, pri Ëemer smo za vsako posebej ugotavljali, ali dobljeni prehodi pomenijo približanje ciljnemu stanju v naslednjih letih ali ne. Naslednji korak optimizacije je bila doloËitev prehodov, ki so potrebni, da se vzdržuje stabilno ciljno stanje. Ko bo ciljno stanje doseženo, bo namreË treba za vzdrževanje takega stanja prehode spremeniti, saj je v prehodnem obdobju treba poveËati število kadrov v tiste obrambne segmente, ki imajo primanjkljaj. To lahko dosežemo deloma s prehajanjem iz obrambnih segmentov, ki imajo presežek, deloma pa s pridobivanjem novih kadrov iz splošne populacije. Ko bo doseženo ciljno stanje, se bo moral tak pretok zmanjšati. ZnaËilno za markovske verige je, da na dolgi rok vedno konvergirajo k stabilni strukturi (ne glede na uporabljeno matriko prehodov). Za izraËun prehodov, ki bi vzdrževali ciljno stanje, smo se odloËili, ker ga želimo stabilizirali takoj, ko bi ga dosegli. PRIPRAVA PODATKOV Prva faza analize je zahtevala identifikacijo obrambnih segmentov iz razpoložljivih kadrovskih podatkov. Obrambne segmente smo identificirali na podlagi uradniških nazivov zaposlenih10, pri Ëemer smo šteli, da pripadajo zaposleni z enakim nazivom istemu obrambnemu segmentu. Tako smo identificirali skupno 120 obrambnih segmentov, od tega 23 v upravnem delu MO, 45 v stalni sestavi, 45 v pogodbeni sestavi SV in sedem med strokovno- tehniËnimi delavci in civilnimi osebami. Dodatno smo definirali tudi šest splošnih segmentov: neaktivno prebivalstvo, srednja šola, študenti, zaposleni, nezaposleni in upokojenci. Podatki, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za obrambo, so vsebovali anonimne podatke vseh zaposlenih v upravnem delu MO in SV. Za vsakega zaposlenega so bili posredovani identifikacijska številka, Ëas trajanja pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe za služenje v rezervni pogodbeni sestavi, obrambni segment, v katerem je zaposlen, izobrazba in še nekateri drugi podatki. »e je zaposleni spremenil status zaposlitve, torej prešel v drug segment, ali pa le podaljšal pogodbo v istem segmentu, je to prikazano kot nov zapis z isto 10 Kot zaposleni so v nadaljevanju prispevka mišljeni tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in tisti, ki imajo le pogodbo za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 183 identifikacijsko številko ter novim zaËetnim in konËnim datumom pogodbe o zaposlitvi oziroma za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. Dobili smo podatke za obdobje od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006 za vse zaposlene v upravnem delu MO in SV. Nato smo izraËunali prehode med obrambnimi segmenti po posameznih letih. Temeljna zamisel implementacije modela je, da se za vsakega zaposlenega v vsakem letu, za katero imamo podatke, ugotovi njegov naziv. Nazivi se med letom praviloma spreminjajo, zato smo doloËili, da za vsako osebo ugotovimo njen naziv na dan 31. 12. za posamezno leto. Na podlagi podatkov smo ugotovili nazive od leta 1997 do leta 2005. Poleg obrambnih segmentov smo tako doloËili še poseben segment ››izven«, ki pomeni, da oseba v doloËenem trenutku ni bila zaposlena v upravnem delu MO ali SV in je bila v enem od splošnih segmentov. Pri odhodih iz obrambnih segmentov na podlagi podatkov namreË ni bilo mogoËe ugotoviti, v kateri segment splošne populacije so osebe, ki so zapustile upravni del MO ali SV, odšle. Prav tako ni bilo mogoËe za novo zaposlene ugotoviti, iz katerega splošnega segmenta natanËno prihajajo. Zato smo za vse ljudi, ki so se bodisi na novo zaposlili ali odšli, predvidevali, da so prišli oziroma odšli iz segmenta ››izven«. Šele naknadno smo na podlagi prihodov v segment ››izven« in odhodov iz njega ocenili, kolikšen delež ljudi, ki so zapustili doloËen obrambni segment, je odšel v doloËen splošni segment in kolikšen delež novih je prišel iz njega. Vsem obrambnim segmentom smo na podlagi zgoraj opisanega postopka ugotavljanja naziva dodelili zaporedne številke od 1 do 120, segmentu ››izven« pa smo dodelili številko 0. Splošnim segmentom smo dodelili številke od 121 do 126. Identifikacija nazivov in prehodov med obrambnimi segmenti se je zaradi sprememb zakonodaje ter poslediËne uvedbe novih nazivov zelo zapletla: 28. 6. 2003 sta se zaËela uporabljati Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, ki sta temeljito spremenila sistemizacijo delovnih mest v slovenski javni upravi. Spremenili pa so se tudi nazivi posameznih delovnih mest tako v upravnem delu MO kot v SV. Neskladja v podatkih je poleg spreminjanja zakonodaje povzroËil prehod na novo aplikacijo, s katero se vodijo kadrovski podatki o zaposlenih: namesto aplikacije KEMO se je v obdobju od 2002 do 2003 zaËela uporabljati aplikacija Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 184 MFERAC. Zaradi omenjenega smo imeli v podatkih za upravni del MO in SV pomešane nazive pred ZJU in po njem, zato smo morali pred zaËetkom analize prehodov med posameznimi obrambnimi segmenti najprej vzpostaviti enotno klasifikacijo nazivov. V okviru tega pa je bilo treba vse nazive, ki so veljali pred ZJU, prevesti v nazive, kot jih doloËata ZJU in prej omenjena uredba. Ker so se z zaËetkom uporabe Zakona o javnih uslužbencih stari nazivi javnih uslužbencev v skladu s 194. Ëlenom preimenovali v nove glede na izhodišËne koliËnike za doloËitev osnovne plaËe, smo morali pridobiti za uspešno prevedbo starih nazivov seznam teh koliËnikov. Pridobili smo jih samo za stare uradniške nazive, za prevedbo starih vojaških nazivov pa so nam namesto koliËnikov posredovali formacijske Ëine za posamezne zaposlene. Slednji so (razen vojaka I in vojaka II) enaki novim vojaškim nazivom, kot jih doloËa Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in so tako neposredno nadomestili stare vojaške nazive. RazliËne nazive strokovno-tehniËnih delavcev in civilnih oseb v SV (oboje v nadaljevanju imenujemo s skupnim nazivom strokovno-tehniËni delavci) smo preimenovali po tarifnih skupinah, v katere se razvršËajo po stopnji izobrazbe: tako loËimo strokovno-tehniËne delavce od I. pa do VII. tarifnega razreda. Za vsakega posameznika smo šele po prevedbi starih nazivov v nove na podlagi primerjave naziva v dveh zaporednih letih lahko ugotovili, ali je naredil prehod. Poleg prehodov med obrambnimi segmenti je mogoË še prehod med obrambnimi segmenti in posebnim segmentom ››izven«. Prehod iz segmenta ››izven« v obrambni segment pomeni novo zaposlitev, prehod iz obrambnega segmenta v segment ››izven« pa odhod. Ugotovili smo tudi, da se je v nekaterih primerih lahko v istem letu zgodil veË kot le en prehod. Posamezne osebe so na primer v istem letu dvakrat napredovale ipd. V takem primeru smo ugotovili en prehod, torej zgolj kot prehod iz obrambnega segmenta na dan 31. 12. v tekoËem letu v segment na dan 31. 12. v naslednjem letu. Na podlagi dobljenih podatkov smo ocenili prehodno matriko. Velikost prehodne matrike je 126 x 126. Element na mestu ij pomeni verjetnost, da bo oseba iz segmenta i naredila prehod v segment j. Matriko smo ocenili tako, da smo za pretekla štiri leta ugotovili povpreËen delež prehodov med segmenti. Razlog, da smo upoštevali samo pretekla štiri leta, je, da so se razmere v SV zaradi spremembe naËina popolnjevanja temeljito spremenile, prav tako pa se KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 185 je spremenila tudi zakonodaja, ki uravnava napredovanje. Upoštevanje starejših prehodov bi zato dalo zavajajoËe rezultate. Strokovnjaki MO so dodatno iz tako izraËunane matrike prehodov izloËili še nemogoËe prehode (to je prehode, ki sistemsko niso veË mogoËi): prehodno verjetnost nemogoËega prehoda so popravili na 0 ter ustrezno poveËali prehodno verjetnost na diagonali matrike (ta oznaËuje delež ljudi, ki vsako leto ostanejo v svojem obrambnem segmentu). Slednjo se je poveËalo za nekdanjo prehodno verjetnost nemogoËega prehoda. Šele takšno matriko se je uporabilo za izraËun projekcij in optimiziranih prehodov za uresniËenje ciljnega stanja leta 2010. KADROVSKE PROJEKCIJE SV V tem poglavju so podrobneje analizirani razliËni scenariji prihodnjega razvoja kadrovske strukture v upravnem delu MO in SV: ‡ v prvem delu so predstavljena najveËja odstopanja kadrovske strukture od ciljnega stanja leta 2010 pri: ‡ nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 (scenarij S0), ‡ optimiziranih prehodih (scenarij S1); ‡ v drugem delu so posebej predstavljene projekcije za kritiËne obrambne segmente vojak I, vojak II, poddesetnik in desetnik pri upoštevanju prehodov med temi in splošnimi segmenti v letih 2006 (scenarij S2) in 2007 (scenarij S3). ZaËetno izhodišËe za izraËun projekcij je število zaposlenih v posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. ODSTOPANJE KADROVSKE STRUKTURE OD CILJNEGA STANJA PRI NADALJEVANJU POVPRE»NIH PREHODOV V OBDOBJU OD 2002 DO 2005 (S0) Projekcije kažejo, da bo ob nadaljevanju dogajanja iz preteklih let, torej ohranjanja povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005, leta 2010 prišlo do veËjih11 absolutnih odstopanj od ciljnega stanja pri 38 od 120 obrambnih segmentov. 11 Vsaj 20 oseb veË ali 20 manj glede na ciljno stanje. Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 186 Tabela 1: ZaËetno stanje po obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007, projicirano stanje in ciljno stanje kadrovske strukture leta 2010 ter absolutne in relativne razlike med projiciranim in ciljnim stanjem leta 2010 pri tistih segmentih upravnega dela MO in SV, pri katerih bo pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 prišlo do najveËjih absolutnih odstopanj od ciljnega stanja. Skupina Obrambni segment ZaËetno stanje 200712 Projekcija 2010 Ciljno stanje 201013 Abs. razlika med proj. 2010 in ciljnim stanjem 2010 Rel. razlika med proj. 2010 in ciljnim stanjem 2010 Uradniki in inšpektorji Podsekretar (3) 103 125 83 42 51 % Inšpektor III (6) 24 0 28 -28 -100 % Stalna sestava SV Vojak I (16) 476 619 1227 -608 -50 % Vojak II (17) 1126 1693 2087 -394 -19 % Višji vodnik (14) 700 430 760 -330 -43 % VU V. razreda (13) 167 270 142 128 90 % Štabni vodnik (13) 944 968 853 115 13 % Poddesetnik (15) 635 735 642 93 14 % VU I. razreda (17) 90 105 16 89 556 % VU IV. razreda (14) 126 166 95 71 75 % Vodnik (14) 125 89 145 -56 -39 % VU IX. razreda (9) 58 95 48 47 98 % VU XII. razreda (5) 49 66 33 33 100 % VU XI. razreda (7) 61 78 45 33 73 % PraporšËak (11) 11 7 39 -32 -82 % VU XIII. razreda (4) 32 44 14 30 214 % VU III. razreda (15) 48 46 17 29 171 % Polkovnik (3) 75 73 45 28 62 % Naddesetnik (13) 33 54 81 -27 -33 % 12 Vir: Urad za upravljanje Ëloveških virov, Ministrstvo za obrambo (2007): Podatki o številu zaposlenih v posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. 13 Ciljno stanje leta 2010 za stalno in pogodbeno sestavo SV smo povzeli iz kadrovskih projekcij Združenega sektorja za kadre in izobraževanje, Generalštaba Slovenske vojske (2005), ciljno stanje upravnega dela MO in strokovno-tehniËnih delavcev pa smo dobili od vsebinskega spremljevalca projekta. Projekcija ciljnega stanja upravnega dela MO in strokovno-tehniËnih delavcev temelji na predpostavki, da se bo celotno število uradnikov in strokovno-tehniËnih delavcev leta 2007 glede na prejšnje leto zmanjšalo za 11 odstotkov, v obdobju od 2008 do 2010 pa vsako leto za 3 odstotke glede na prejšnje leto; ciljno število inšpektorjev po posameznih segmentih naj bi bilo leta 2010 enako kot 31. 8. 2006. KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 187 Skupina Obrambni segment ZaËetno stanje 2007 Projekcija 2010 Ciljno stanje 2010 Abs. razlika med proj. 2010 in ciljnim stanjem 2010 Rel. razlika med proj. 2010 in ciljnim stanjem 2010 Pogodbena sestava SV Vojak II* (17) 1103 1499 2658 -1159 -44 % Poddesetnik* (15) 195 171 578 -407 -70 % Vojak I* (16) 76 191 536 -345 -64 % Vodnik* (14) 40 39 357 -318 -89 % Desetnik* (14) 102 102 416 -314 -75 % Višji vodnik* (14) 31 31 305 -274 -90 % Štabni vodnik* (13) 7 7 145 -138 -95 % NadporoËnik* (8) 11 11 93 -82 -88 % Višji štabni vodnik* (10) 1 0 59 -59 -100 % PoroËnik* (9) 18 24 82 -58 -71 % VU XIII. razreda* (4) 0 0 55 -55 -100 % Stotnik* (7) 0 0 45 -45 -100 % VU V. razreda* (13) 0 0 43 -43 -100 % Naddesetnik* (13) 5 5 40 -35 -88 % VU IV. razreda* (14) 0 0 27 -27 -100 % Strokovno- tehniËni delavci V. tarifna skupina 448 423 250 173 69 % VII. tarifna skupina 192 206 99 107 108 % IV. tarifna skupina 269 237 182 55 30 % VI. tarifna skupina 98 93 50 43 86 % Kot je razvidno iz zgornje tabele, se bodo najveËja absolutna odstopanja od ciljnega stanja pojavljala pri vojakih, in sicer tako v pogodbeni kot v stalni sestavi. V pogodbeni sestavi bo tako primanjkovalo 1159 vojakov II (absolutna razlika med projekcijo za leto 2010 in ciljnim stanjem za leto 2010), 345 vojakov I, 407 poddesetnikov in 314 desetnikov, v stalni pa 394 vojakov II in 608 vojakov I. V stalni sestavi se bo na drugi strani pojavljal tudi presežek 93 poddesetnikov. Med podËastniki bo v pogodbeni sestavi primanjkovalo 318 vodnikov, 274 višjih vodnikov, 138 štabnih vodnikov in 59 višjih štabnih vodnikov. V stalni sestavi pa bo manjkalo 330 višjih vodnikov in 56 vodnikov, pojavljal pa se bo presežek 115 štabnih vodnikov. Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 188 Primanjkljaj Ëastnikov se pojavlja predvsem v pogodbeni sestavi, v kateri bo manjkalo 82 nadporoËnikov, 58 poroËnikov in 45 stotnikov. V stalni sestavi so odstopanja med Ëastniki od ciljnega stanja majhna. Pri vojaških uslužbencih se bo pojavljal veËji primanjkljaj le v pogodbeni sestavi, v kateri bo manjkalo 55 vojaških uslužbencev XIII. razreda in 43 vojaških uslužbencev V. razreda, v stalni sestavi pa bo prihajalo do presežkov; preveË bo 128 vojaških uslužbencev V. razreda, 89 vojaških uslužbencev I. razreda, 71 vojaških uslužbencev IV. razreda in 47 vojaških uslužbencev IX. razreda. Mnogo preveË bo tudi strokovno-tehniËnih delavcev: 173 v V. tarifni skupini, 107 v VII. tarifni skupini, 55 v IV. tarifni skupini in 43 v VI. tarifni skupini. ODSTOPANJE KADROVSKE STRUKTURE OD CILJNEGA STANJA PRI OPTIMIZIRANIH PREHODIH (S1) Ker smo pri izraËunih izhajali iz izhodišËnega stanja na dan 30. 6. 2007, smo poskusili optimizirati matriko tako, da bi dosegli ciljno stanje za leto 2010 leta 2011 (t. i. scenarij S1). Tako smo za optimizacijo pridobili dodatno leto, saj bi bilo drugaËe obdobje, v katerem bi morali ujeti ciljno stanje, prekratko. Analiza kaže, da se ciljnemu stanju v tako kratkem Ëasu ne bomo mogli v celoti približati in da bo leta 2011 še vedno prihajalo do doloËenih14 odstopanj pri 18 od 120 preuËevanih obrambnih segmentov. Tabela 2: ZaËetno stanje po obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007, projicirano stanje kadrovske strukture leta 2010 pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 ter leta 2011 pri optimiziranih prehodih, ciljno stanje leta 2010 ter absolutne in relativne razlike med projiciranimi in ciljnimi stanji leta 2010 pri nadaljevanju prej omenjenih povpreËnih prehodov ter leta 2011 pri optimiziranih prehodih (pri tistih segmentih upravnega dela MO in SV, pri katerih bo pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 prišlo do najveËjih absolutnih odstopanj od ciljnega stanja). 14 Vsaj 20 oseb veË ali 20 manj glede na ciljno stanje. KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 189 Skupina Obrambni segment ZaËetno stanje 2007 Projicirano stanje 2010 (preh. 2001‡2005) Projicirano stanje 2011 (opt. preh.) Ciljno stanje 2010 Razlika med proj. stanjem 2010 in ciljnim stanjem 2010 pri preh. 01‡05 Razlika med proj. stanjem 2011 in ciljnim stanjem 2010 pri opt. Abs. Rel. Abs. Rel. Uradniki in inšpektorji Podsekretar (3) 103 125 90 83 42 51 % 7 8 % Inšpektor III (6) 24 0 32 28 -28 -100 % 4 14 % Stalna sestava SV Vojak I (16) 476 619 1196 1227 -608 -50 % -31 -3 % Vojak II (17) 1126 1693 1971 2087 -394 -19 % -116 -6 % Višji vodnik (14) 700 430 728 760 -330 -43 % -32 -4 % VU V. razreda (13) 167 270 138 142 128 90 % -4 -3 % Štabni vodnik (13) 944 968 816 853 115 13 % -37 -4 % Poddesetnik (15) 635 735 624 642 93 14 % -18 -3 % VU I. razreda (17) 90 105 30 16 89 556 % 14 88 % VU IV. razreda (14) 126 166 92 95 71 75 % -3 -3 % Vodnik (14) 125 89 140 145 -56 -39 % -5 -3 % VU IX. razreda (9) 58 95 52 48 47 98 % 4 8 % VU XII. razreda (5) 49 66 37 33 33 100 % 4 12 % VU XI. razreda (7) 61 78 50 45 33 73 % 5 11 % PraporšËak (11) 11 7 35 39 -32 -82 % -4 -10 % VU XIII. razreda (4) 32 44 17 14 30 214 % 3 21 % VU III. razreda (15) 48 46 15 17 29 171 % -2 -12 % Polkovnik (3) 75 73 50 45 28 62 % 5 11 % Naddesetnik (13) 33 54 77 81 -27 -33 % -4 -5 % Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 190 Skupina Obrambni segment ZaËetno stanje 2007 Projicirano stanje 2010 (preh. 2001‡2005) Projicirano stanje 2011 (opt. preh.) Ciljno stanje 2010 Razlika med proj. stanjem 2010 in ciljnim stanjem 2010 pri preh. 01‡05 Razlika med proj. stanjem 2011 in ciljnim stanjem 2010 pri opt. Abs. Rel. Abs. Rel. Pogodbena sestava SV Vojak II* (17) 1103 1499 1259 2658 -1159 -44 % -1399 -53 % Poddesetnik* (15) 195 171 283 578 -407 -70 % -295 -51 % Vojak I* (16) 76 191 264 536 -345 -64 % -272 -51 % Vodnik* (14) 40 39 200 357 -318 -89 % -157 -44 % Desetnik* (14) 102 102 203 416 -314 -75 % -213 -51 % Višji vodnik* (14) 31 31 182 305 -274 -90 % -123 -40 % Štabni vodnik* (13) 7 7 77 145 -138 -95 % -68 -47 % NadporoËnik* (8) 11 11 37 93 -82 -88 % -56 -60 % Višji štabni vodnik* (10) 1 0 21 59 -59 -100 % -38 -64 % PoroËnik* (9) 18 24 31 82 -58 -71 % -51 -62 % VU XIII. razreda* (4) 0 0 50 55 -55 -100 % -5 -9 % Stotnik* (7) 0 0 8 45 -45 -100 % -37 -82 % VU V. razreda* (13) 0 0 42 43 -43 -100 % -1 -2 % Naddesetnik* (13) 5 5 5 40 -35 -88 % -35 -88 % VU IV. razreda* (14) 0 0 27 27 -27 -100 % 0 0 % Strokovno- tehniËni delavci V. tarifna skupina 448 423 248 250 173 69 % -2 -1 % VII. tarifna skupina 192 206 107 99 107 108 % 8 8 % IV. tarifna skupina 269 237 202 182 55 30 % 20 11 % VI. tarifna skupina 98 93 49 50 43 86 % -1 -2 % Iz zgornje tabele je jasno razvidno, da ciljnega stanja za leto 2010 tudi do leta 2011 pri obstojeËih zakonskih in kadrovskih omejitvah ne bi mogli v celoti uresniËiti. Do najveËjih odstopanj bi prišlo pri vojakih in podËastnikih v pogodbeni sestavi, v stalni sestavi pa bodo odstopanja manjša. »e bi želeli v tako kratkem Ëasu ujeti ciljno stanje tudi v pogodbeni sestavi, bi morali KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 191 zelo intenzivno poveËevati izobraževalne zmogljivosti SV za vojaka I in II, tako da bi lahko na leto zaposlili veË kot 450 vojakov I in II, ali pa bi morali dodatne vojake najti med tistimi, ki so tak naziv pridobili med služenjem vojaške obveznosti. Slednje je manj verjetno, saj je verjetno veËina nekdanjih nabornikov, ki so se želeli zaposliti v SV, to že storila. Optimizirane prehode se je zato izraËunalo pri predpostavki, da lahko SV vsako leto na novo zaposli najveË 450 vojakov I in II (bodisi v stalni ali pogodbeni sestavi), kar je skrajna zgornja meja ekspertnih ocen. Prav zaradi te omejitve tudi kadrovska projekcija po tem scenariju še vedno kaže na veliko vrzel v številu vojakov II in I v pogodbeni sestavi. Leta 2011 bo tako v pogodbeni sestavi celo 240 vojakov II manj kot leta 2010 pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005. Z veËjim zaposlovanjem vojakov v okviru prej omenjenih omejitev smo z optimizacijo lahko zagotovili manjša odstopanja le pri vojakih I in II v stalni sestavi in vojakih I v pogodbeni sestavi, za zapolnitev vrzeli pri vojaku II pa manjka izobraževalnih zmogljivosti. Tako bo leta 2011 po tem scenariju v pogodbeni sestavi glede na ciljno stanje leta 2010 primanjkovalo 1399 vojakov II, 272 vojakov I, v stalni sestavi pa116 vojakov II in 31 vojakov I. Ker nas je zanimalo, koliko vojakov I in II bi morali v povpreËju letno zaposliti, da bi do leta 2011 ujeli ciljno stanje za leto 2010, smo izraËunali tudi matriko z optimiziranimi prehodi, pri Ëemer nismo upoštevali nobenih omejitev pri zaposlovanju v omenjena segmenta. IzraËuni kažejo, da bi morali v obdbobju od 2007 do 2010 vsako leto v stalni sestavi na novo zaposliti 589 vojakov (od tega 295 vojakov I in 294 vojakov II), v pogodbeni pa bi morali skleniti nove pogodbe s 740 vojaki (od tega z 244 vojaki I in 496 vojaki II). Le pri takšni velikosti prihodov iz splošnih segmentov bi lahko pokrili vse odhode iz segmentov vojak I in II v stalni in pogodbeni sestavi (bodisi v splošne ali druge obrambne segmente) ter zagotovili njihovo ustrezno poveËanje. Doseganje ciljnega stanja bi torej zahtevalo nerealno velik vstop novih kadrov. PROJEKCIJE KRITI»NIH OBRAMBNIH SEGMENTOV OB UPOŠTEVANJU PREHODOV MED NJIMI IN SPLOŠNIMI SEGMENTI IZ LETA 2006 (S2) IN 2007 (S3) Zaradi aktualnosti problematike in ker smo od MO med pripravo projekta dobili nove podatke za prehode med splošnimi segmenti in segmenti vojak I, vojak II, poddesetnik in desetnik v letih 2006 in 2007, smo izraËunali še dodatne projekcije. Z modeliranjem teh štirih segmentov na podlagi novih podatkov o Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 192 prehodih med splošnimi in izbranimi segmenti, ob upoštevanju nespremenjenih povpreËnih prehodov med obrambnimi segmenti v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 smo se izognili veËjim zapletom pri delu, ki bi jih imeli, Ëe bi želeli izraËunati nove projekcije za vse segmente na povsem novi matriki prehodov. Zato predstavljajo ti scenariji tudi šolski primer uËinkovitega modeliranja prihodnje kadrovske strukture z majhnimi popravki izhodišËnih podatkov. Iz tabele 3 je razvidno, da je v letih 2006 in 2007 v primerjavi z obdobjem 2002‡2005 prišlo do velikega zmanjšanja prihodov v obrambne segmente vojak II, vojak I, poddesetnik in desetnik. Hkrati so se precej poveËali odhodi v splošne segmente, zaradi Ëesar so ti štirje segmenti v nadaljevanju poimenovani tudi kot kritiËni obrambni segmenti. Tabela 3: Stanje po kritiËnih obrambnih segmentih 30. 6. 2007 ter prehodi med njimi in splošnimi segmenti od leta 2002 do 200715 Naziv Desetnik Poddesetnik Vojak I Vojak II Stanje 30. 6. 2007 488 635 476 1126 Prihodi 200216 149 176 38 102 200317 93 265 84 395 200418 18 121 247 287 200519 1 24 332 214 2006 1 3 243 156 2007 0 2 126 66 Odhodi 200213 8 2 0 0 200314 10 5 1 0 200415 5 6 3 6 200516 17 30 21 64 2006 28 45 72 109 2007 37 56 55 120 15 Podatke o prehodih med kritiËnimi obrambnimi in splošnimi segmenti po letih od 2002 do 2007 smo izraËunali iz seznama nazivov vseh zaposlenih v upravnem delu MO in SV, ki smo ga sestavili na podlagi kadrovskih podatkov MO; velikost takih prehodov v letih 2006 in 2007 pa smo dobili od Urada za upravljanje Ëloveških virov na MO. 16 Prehodi so izraËunani za obdobje od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2002. 17 Prehodi so izraËunani za obdobje od 31. 12. 2002 do 31. 12. 2003. 18 Prehodi so izraËunani za obdobje od 31. 12. 2003 do 31. 12. 2004. 19 Prehodi so izraËunani za obdobje od 31. 12. 2004 do 31. 12. 2005. KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 193 Vsebinski razlogi za zgoraj navedene spremembe nas pri takem modeliranju ne zanimajo; gre le za to, da jih ustrezno formaliziramo in vnesemo v model. Kljub temu lahko navedemo, da so razlogi za spremembe lahko suboptimalno delovanje organizacijskih sistemov nagrajevanja in napredovanja, pomanjkanje organizacijske opore in zaupanja, kar kažejo nekatere druge študije (IgliË 2006: 158). Verjetno je na veËje prihode v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 vplivala sprememba naËina popolnjevanja; slednja je namreË v zaËetnih letih spodbudila k zaposlovanju v SV tudi kadre, ki so že dlje Ëasa Ëakali na možnost zaposlitve v SV, pa pred tem niso imeli možnosti. Ko so se zaposlili, so se lahko zaposlovale le še sprotne oziroma nove generacije. Seveda pa lahko na spremembe vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot sta gospodarska konjunktura in odpiranje trga delovne sile v državah EU. V nadaljevanju so zato dodatno predstavljeni rezultati kadrovskih projekcij pri nadaljevanju prehodov med splošnimi in kritiËnimi segmenti, kot smo jih ugotovili za leti 2006 (scenarij S2) in 2007 (scenarij S3). Pri tem smo za druge segmente in njihove prehode predpostavili, da se bistveno ne spreminjajo in zato privzeli siceršnje ocene za povpreËne prehode iz obdobja od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005, za katero smo vzpostavili celotno matriko prehodov. Za primerjavo sta v tabeli 4 predstavljeni še kadrovski projekciji za kritiËne obrambne segmente pri: ‡ nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 ‡ tako med obrambnimi segmenti kot med obrambnimi in splošnimi segmenti (gre za scenarij S0, ki je bil že opisan v prejšnjem razdelku), ‡ optimiziranih prehodih (gre za scenarij S1, ki je tudi že bil podrobneje predstavljen v prejšnjem razdelku). Naj ponovimo, da je pri vseh scenarijih zaËetno stanje za izraËune kadrovskih projekcij število zaposlenih na dan 30. 6. 2007. Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 194 Tabela 4: Stanje kritiËnih obrambnih segmentov v obdobju od 2008 do 2027 in odstopanje izraËunanih projekcij od ciljnega stanja leta 2010 pri scenarijih S020, S121, S2 in S3 Sc en ar ij Se g m en t 20 07 22 20 08 20 09 20 10 20 11 20 15 20 20 20 27 C ilj n o st an je 20 10 23 R az lik a m ed p ro j. 20 10 in ci ljn im st an je m 20 10 S0 Po vp re Ën i p ri h o d i i n o d h o d i o d 31 . 1 2. 2 00 1 d o 3 1. 1 2. 20 05 D es et ni k 48 8 52 0 55 1 58 4 61 9 78 0 99 8 12 67 57 3 11 Po dd es et ni k 63 5 65 7 69 2 73 5 78 1 95 3 11 03 12 14 64 2 93 Vo ja k I 47 6 54 2 58 8 61 9 64 1 67 4 67 4 65 9 12 27 -6 08 Vo ja k II 11 26 13 30 15 19 16 93 18 54 23 90 28 72 32 98 20 87 -3 94 S1 O p ti m iz ir an i p re h o d i D es et ni k 48 8 51 1 52 8 54 3 55 8 63 1 74 6 89 0 57 3 -3 0 Po dd es et ni k 63 5 59 5 58 8 60 1 62 4 74 2 85 1 90 0 64 2 -4 1 Vo ja k I 47 6 78 6 97 5 11 05 11 96 13 53 13 63 12 92 12 27 -1 22 Vo ja k II 11 26 13 99 16 08 17 97 19 71 25 50 30 84 35 89 20 87 -2 90 S2 Pr ih o d i i n o d h o d i 2 00 6 D es et ni k 48 8 50 1 51 1 52 1 53 3 58 6 64 8 69 6 57 3 -5 2 Po dd es et ni k 63 5 62 6 63 8 65 7 67 9 74 7 77 9 77 9 64 2 15 Vo ja k I 47 6 55 9 60 6 63 3 64 6 64 9 63 1 60 9 12 27 -5 94 Vo ja k II 11 26 11 75 12 18 12 54 12 85 13 73 14 27 14 46 20 87 -8 33 S3 Pr ih o d i i n o d h o d i 2 00 7 D es et ni k 48 8 49 2 49 3 49 2 48 8 46 3 42 7 39 1 57 3 -8 1 Po dd es et ni k 63 5 61 5 59 6 57 7 56 0 50 6 47 0 45 1 64 2 -6 5 Vo ja k I 47 6 45 9 44 5 43 3 42 4 40 3 39 3 38 5 12 27 -7 94 Vo ja k II 11 26 10 74 10 30 99 1 95 8 86 8 81 4 78 4 20 87 -1 09 6 20 Pri podatkih za scenarij S0 gre le za drugaËen prikaz podatkov v tabeli 1. 21 Pri podatkih za scenarij S1 gre le za drugaËen prikaz podatkov v tabeli 2. 22 Vir: Urad za upravljanje Ëloveških virov, Ministrstvo za obrambo (2007): Podatki o številu zaposlenih v posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. 23 Ciljno stanje leta 2010 za stalno in pogodbeno sestavo SV smo povzeli iz kadrovskih projekcij Združenega sektorja za kadre in izobraževanje, Generalštaba Slovenske vojske (2005), ciljno stanje upravnega dela MO in strokovno- tehniËnih delavcev pa smo dobili od vsebinskega spremljevalca projekta. Projekcija ciljnega stanja upravnega dela MO in strokovno-tehniËnih delavcev temelji na predpostavki, da se bo celotno število uradnikov in strokovno-tehniËnih delavcev leta 2007 glede na leto prej zmanjšalo za 11 odstotkov, v obdobju od 2008 do 2010 pa vsako leto za 3 odstotke glede na prejšnje leto; ciljno število inšpektorjev po posameznih segmentih naj bi bilo leta 2010 enako kot 31. 8. 2006. KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 195 Rezultati scenarija S2 (nadaljevanje prehodov med kritiËnimi in splošnimi segmenti na podlagi podatkov iz leta 2006) »e bi se na dan 30. 6. 2007 upoštevalo prihode iz splošnih v kritiËne obrambne segmente in odhode iz kritiËnih obrambnih segmentov, kakršni so bili leta 2006, bi imeli v treh letih (torej leta 2010) 521 desetnikov, 657 poddesetnikov, 633 vojakov I in 1254 vojakov II. To pomeni, da bi imeli 63 desetnikov (absolutna razlika med projekcijo za leto 2010 po scenariju S2 in S0), 78 poddesetnikov in 439 vojakov II manj ter 14 vojakov I veË kot po scenariju S0, ki je le nadaljevanje stanja 2002‡2005. Odmik od ciljnega stanja je pri scenariju S2 pri desetnikih in vojakih II torej še bistveno veËji kot pri S0 in S1 (glej zadnji stolpec v tabeli 4). Dodati velja, da je odmik pri teh dveh segmentih manjši kot pri spodnjem scenariju S3; pri poddesetnikih je manjši kot pri S0, S1 in S3; pri vojakih I pa veËji kot pri S1 in manjši kot pri S0 in S3. Rezultat scenarija S3 (nadaljevanje prehodov med kritiËnimi in splošnimi segmenti na podlagi podatkov iz leta 2007) »e bi se glede na stanje 30. 6. 2007 za štiri kritiËne segmente upoštevalo prihode ter odhode iz leta 2007, bi imeli v treh letih, torej leta 2010 492 desetnikov, 577 poddesetnikov, 433 vojakov I in 991 vojakov II. To pomeni, da bi imeli 92 desetnikov (absolutna razlika med projekcijo za leto 2010 po scenariju S3 in S0), 158 poddesetnikov, 186 vojakov I in 702 vojakov II manj kot po scenariju S0. Odmik projiciranega stanja leta 2010 pri kritiËnih nazivih od ciljnega stanja 2010 je pri tem scenariju pri vseh kritiËnih obrambnih segmentih bistveno veËji kot pri scenariju S2 (glej zadnji stolpec v tabeli 4). Vzrok so manjši prihodi v obrambna segmenta vojak I in II ter veËji odhodi iz segmentov desetnik, poddesetnik in vojak II v primerjavi s scenarijem S2 (glej tabelo 3). Le odhodi iz segmenta vojak I so pri scenariju S3 manjši kot pri S2. Odstopanja od ciljnega stanja so pri desetnikih, vojakih I in II po tem scenariju tudi veËja kot pri vseh drugih scenarijih. Odstopanja pri številu desetnikov pa bodo nekoliko manjša kot pri scenariju S0, vendar še vedno veËja kot pri S1 in S2. SKLEP V prispevku smo najprej predstavili vsebinski problem izraËunavanja scenarijev za kadrovske projekcije obrambnih segmentov. Nato smo pregledali mogoËe pristope, ki se na tem podroËju najpogosteje uporabljajo drugod po svetu. Predstavili smo tudi markovske modele, ki so pri modeliranju kadrovskih Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 196 potencialov obrambnih segmentov najpogostejši pristop, in implementacijo modela na primeru upravnega dela MO in SV. V osrednjem delu smo predstavili rezultate modeliranja in izdelali projekcije za nekaj kljuËnih scenarijev. Prav tako smo s posebnimi postopki pripravili tudi ocene za optimizirane prehode, ki bi jih potrebovali, da bi se približali želenemu ciljnemu stanju. Glavno sporoËilo opravljenih analiz je, da kadrovske projekcije obrambnih segmentov v upravnem delu MO in SV kažejo na kritiËno pomanjkanje kadrov predvsem pri nižjih nazivih v SV, posebej vojak I in II, tako v stalni kot pogodbeni sestavi. Povzemimo še nekaj pomembnih ugotovitev: ‡ Pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 (tako imenovani scenarij S0) bo tako v stalni sestavi leta 2010 namesto predvidenih 1227 vojakov I zaposlenih le 619, namesto 2087 vojakov II pa 1693. ‡ Podobno bo po tem scenariju (S0) v pogodbeni sestavi, v kateri bo namesto 536 vojakov I zaposlenih le 191, namesto 2658 vojakov II pa 1499. ‡ Da bi uresniËili ciljno stanje za leto 2010, bi morali vsako leto v stalni sestavi na novo zaposliti skupaj 589 vojakov (to je 295 vojakov I in 294 vojakov II), v pogodbeni pa skleniti nove pogodbe za služenje v rezervni sestavi s 740 vojaki (to je z 244 vojaki I in 496 vojaki II). To je uresniËljivo le, Ëe bi SV pridobila dodatne vojake med nekdanjimi naborniki, ki so tak Ëin pridobili že med služenjem vojaške obveznosti; sicer lahko SV trenutno po približnih ocenah in pri sedanji izobraževalni infrastrukturi na novo zaposli najveË 450 vojakov na leto. ‡ Zgoraj omenjenim številkam, ki jih predvidevajo optimizirani prehodi, se je SV približala le v letih 2004 in 2005. Takrat je v stalni sestavi zaposlila skupaj 534 vojakov (to je 247 vojakov I in 287 vojakov II) oziroma 546 vojakov (to je 332 vojakov I in 214 vojakov II)24, v pogodbeni pa je v dveh letih sklenila nove pogodbe z 291 vojaki (to je s 66 vojaki I in 225 vojaki II) oziroma 762 vojaki (to je s 74 vojaki I in 688 vojaki II)25. 24 Podatke o velikosti prihodov iz splošnih segmentov v obrambne segmente vojak I in II v stalni sestavi leta 2004 in 2005 (t. j. o številu novih zaposlitev v ta dva obrambna segmenta) smo izraËunali iz standardiziranega seznama nazivov vseh zaposlenih v upravnem delu MO in v SV v obdobju od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006. Podatke za ta seznam smo pridobili od Urada za upravljanje Ëloveških virov na Ministrstvu za obrambo (2007). 25 Podatke o velikosti prihodov iz splošnih segmentov v obrambne segmente vojak I in II v pogodbeni sestavi leta 2004 in 2005 (t. j. o številu novih zaposlitev v ta dva obrambna segmenta) smo izraËunali iz standardiziranega seznama nazivov vseh zaposlenih v upravnem delu MO in SV v obdobju od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006. Podatke za ta seznam smo pridobili od Urada za upravljanje Ëloveških virov na Ministrstvu za obrambo (2007). KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE 197 ‡ Prav tako pri scenariju S0 primanjkuje vodnikov, višjih vodnikov, štabnih vodnikov in višjih štabnih vodnikov v pogodbeni sestavi, saj zaradi pomanjkanja podËastnikov enote ne bi mogle normalno delovati. S tega vidika je v pogodbeni sestavi vprašljivo tudi pomanjkanje Ëastnikov, to je stotnikov, poroËnikov in nadporoËnikov, ki ga napoveduje ista projekcija. ‡ Bistveno preveË pa bo po tem scenariju (S0) v upravnem delu MO podsekretarjev, v stalni sestavi pa vojaških uslužbencev (I., IV., V. in IX. razreda), poddesetnikov in štabnih vodnikov. Prišlo bo tudi do presežka strokovno-tehniËnih delavcev (IV., V., VI. in VII. tarifne skupine). ‡ »e pri vojaku I in II ter poddesetniku in desetniku upoštevamo prehode med temi in splošnimi segmenti, kot so bili leta 2006 (scenarij S2) in 2007 (scenarij S3), pridemo do še bistveno bolj neugodnih projekcij. Zaradi razliËnih razlogov so se v dveh letih odhodi iz obrambnih segmentov namreË opazno poveËali, prihodi pa zmanjšali. »e bi se prihodi in odhodi iz leta 2007 nadaljevali tudi v prihodnje, bi imeli leta 2010 le še 433 vojakov I (namesto 1227 v ciljnem stanju) in 991 vojakov II (namesto 2087 v ciljnem stanju), Ëez 20 let, torej leta 2027, pa 385 vojakov I in 784 vojakov II. Z vidika mogoËega dolgoroËnega upada števila prebivalstva v Sloveniji se zgoraj navedeni problemi lahko še poslabšajo, saj bo manjše število potencialnih kadrov privedlo do vedno veËje konkurence za kakovostne kadre med SV, zasebnim sektorjem, drugim javnim sektorjem in tujino (EU). Rezultati raziskave, ki je bila izvedena med predstavniki stalne sestave med 2. decembrom 2005 in 23. marcem 2006 tudi jasno kažejo, da je veËji del zaposlenih v SV ob primerni ponudbi civilne zaposlitve pripravljen SV zapustiti (KopaË 2006: 114). Dejstvo, da doloËenih segmentov SV primanjkuje, je v strokovnih krogih seveda znano, saj ga je mogoËe oceniti na podlagi povsem enostavnih izraËunov. Enako velja za ugotovitev, da so trenutna gibanja zelo neugodna. MoË modeliranja teh pojavov pa se kaže predvsem v bistveno bolj podrobni pripravi srednjeroËnih in dolgoroËnih scenarijev, v iskanju rešitev (optimiziranih prehodov) in integraciji številnih prehodov, ki jih ni mogoËe integrirati z enostavnimi izraËuni. Opozoriti je treba, da so predstavljeni izraËuni le agregatni, torej na ravni cele države. Njihov namen je zato predvsem modeliranje na državni ravni, na kateri ocenjujemo vse velikosti posameznih segmentov. Za operativne in administrativne potrebe kadrovskega modeliranja SV to seveda ne zadošËa, saj Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 198 je potrebna loËena obravnava na ravni rodov, na primer pehote, predvsem pa na ravni petih notranjih organizacijskih enot MO. Da bi model še bolj približali realnemu stanju, je v prihodnje smiselno vanj vgraditi tudi Ëasovno komponento trajanja statusa (oseba mora biti v nekem kadrovskem segmentu doloËeno število let, kar obravnavajo semi-markovski modeli). K temu bi pripomogla tudi stohastiËna komponenta prehodov med stanji, ki so bili doslej v modelu obravnavani zgolj kot znana fiksna koliËina, ki ni nagnjena k letnim nihanjem. Koristno bi bilo tudi uvajanje dinamiËnih vrednosti za verjetnosti prehodov, kar bi omogoËilo modeliranje postopnega poveËevanja prehoda, ki ga želimo v naslednjih letih zelo poveËati. VIRI Vojko ANTON»I», 1990: Enodobni planski raËun za velikost in sestavo, Metodološki zvezki 7, 118‡124. David J. BARTHOLOMEW, Andrew F. FORBES, Sally I. MCCLEAN, 1991: Statistical techniques for manpower planning, John Wiley & Sons. A. HAMMOND, 1970: Mathematical Models in Education and Training, Santa Monica, California: RAND. IgliË HAJDEJA, 2006: Kohezija v vojaških enotah. Bilten Slovenske vojske 8/4. 139‡158, http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/publikacije/bilten_sv_8_4_06.pdf (5. 9. 2008). D. L. JAQUETTE, G. R. NELSON in R. J. SMITH, 1977: An Analytic Review of Personnel Models in the Department of Defense, Santa Monica, California: RAND. Erik KOPA», 2006: Zadrževanje stalne sestave Slovenske vojske. Bilten Slovenske vojske 8/4. 99- 116, http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/publikacije/bilten_sv_8_4_06.pdf (5. 9. 2008) M. K. RICHMOND, R. NICHOLSON, A. FILINKOV, P. WILLIAMS IN B. FRANCIS. Modelling Personnel Sustainability of a Rotatable Land Force. In Land Warfare Conference. 2002. Brisbane, Australia: DSTO. URAD ZA UPRAVLJANJE »LOVEŠKIH VIROV, Ministrstvo za obrambo, 2007: Podatki o številu zaposlenih v posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. Vasja VEHOVAR, Damjan ŠKULJ, Mihael PERMAN, 2005: Študija izvedljivosti modeliranja obrambnih segmentov, http://mors.ris.org/uploadi/editor/1168609063MO_ markovske_verige.doc (5. 9. 2008). Erik VRENKO, 1988: Informatizacija v družbeni razvojni strategiji, Zbornik referatov / 2. jugoslovansko posvetovanje Razvoj univerzitetnih informacijskih sistemov, Maribor, 11.‡13. novembra 1987. Maribor: Univerza v Mariboru. 5-8. Jun WANG, 2005: A review of operations research applications in workforce planning and potential modelling of military training, Edinburgh, Australija: DSTO systems sciences laboratory. http://www.dsto.defence.gov.au/publications/4354/DSTO-TR-1688.pdf (5. 9. 2008). ZDRUŽENI SEKTOR ZA KADRE IN IZOBRAŽEVANJE, Generalštab Slovenske vojske, 2005: Projekcija kadrovskih virov obrambnega sistema (13. 9. 2006). KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJ I IN PROJEKCIJE