276 številka. Trst, v sredo 5. oktobra 1904. Tečaj XXIX Tudi •T Izhaja TMtA dmn "M • b »edelj»b tn praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih oh 9. uri sjatrsj. . r »trst itfviiM se prodajajo po S bot6. (6 ttoank) m ru.r h to b« kara ah t Trsta in okolici, Ljubljani, Oorid, • f, Kianjr. Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petro, flnfani, Nabrežini, Novemmertn itd. §r'aiz s«roćbe sprejema oprava lista -Edinost", a. Ciorgio Galatti it. 18. — UraSs* are s* 2 MS- de 8 miir •m u^ia&oni 16 stotank na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domafi oglan po pogodbi. TELEFON itv. 1157. duiosf Glasil« političnega društvi „Edimst" za Printrsko. F edinosti Je moči VaroAnina anita ks vse leto 24 kron, pol leta 12 so pr.ćeli Rusi nsp^diti, ee je sre*a obrnila pruti Japoncem, ki so bili skoraj vsi ubiti. Še dvakrat sj Jjponei poskusili, da bi zopet zavzeli svoje poz clje, a zamao. Kitajci, ki so predveeraj zapustili Port Attar, so pripovedovali, da je b.l učinek ognja ruskega topništva in strojnih pušk grozen. Obronki Velikfga hriba so bili naravnost post j t ni s pohabljenimi mrliči in raztrganimi človeškimi udi. 300 Rusov in 200 Jrpjncev je ležalo skupno v enem rovu. •Japonci po baje deloma zaprli vodovod, vendar imajo Rusi še druga sredstva, da si nabavijo vode. Tuii živil je v obilici. Le mesnih konserv primanjkuje. Zato pa ubijejo baje danoma po 30 ofrlov. Funt orlovskega rae^a etaoe baje 10 šiiiogov (I šiliDg 1 K 20 tt t) eno jajce Kane 10 penco'. Ruske fadije zadele na mine. — Podzemski hodnik. LONDON 4. »Dai!y Telegraphuc eo priobSili cd zanesljive stran-', da so skoraj vse ruek^ ladije, ki so o Utranjevale podmorske m ne, naletelo na iste ttr ee razltt-le v zrtk. Istemu listu poročajo iz Nrgasakija, da so Japonci dne 24. septembra dovršili podzemski hodniir do Port Arturja ter ga takoj začeli rib t. Izid ni še zn^n. Ruska vojna ladija »Bajan«. LONDON 4. »Reuterjev biro« poroča daaes i z Šaogaja : Vest, da se je neka ruska vojna ladija. baje »Bajan«, vsidrala pri Gi-i clavskih otokih oziroma v ondjtntm vcdovju, ni resn:čns. i i V Tokiju ne verjamejo ruskim poročilom LONDON 4. »Timee« je prejela poro- ž h i z Tokija : Poroči l Jtr, ki prihajajo iz i mkeea vira, g asm katerih sj bili t d 10. <1 » 26. t. m. v s japonski napadi na Port PODLISTEK. 10 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. S. Tomić- ---— Prevel M. C—č. == No, vedno je bilo pod njim krvavih pesti in danes pripovedujejo stari ljudje — po tem, kar so čuli govoriti — kako je Nikola, kaštelan medve igraj-ki, pred devetdesetimi leti da! ubiti meščana Benka, pak je teklo dosti krv: pod g>ro, dokler nista zlobnež Nikola ;n Andro, grški starešina, doli v šitfijski cerkvi ca sveto evangelje prisegla \ečni mir. I>i, večni mir — od danes do jutri. Zlo je to; imamo sicer res močno mesto, ali kaj korist\ ko je Medvedgrad moč-neji ! Tretja rana je, d* nam kapiteljska gospoja nočejo dati mlica na potoku, ker imajo kraljevska pisma. Tudi za to smo se cLsti tclkli. Kapiteljci vele, da je njihova Artur odbiti, ae v Tokija ne vsrjam9. Informacije, ki so došls semkaj, skušajo nasprotno dokazati, da Japonci p-ed Port Ar.nrjem napredujejo ter da so že zivzeli neke važne poz cije. Japonski topničarji streljali na japonsko pehoto. LONDON 4. Iz Petrogradj poročajo da je glasom neke brzojavke iz Mukdena, nedavno neka japonska baterija med napadom začela pomotoma ftreljati na oddelek japonske pehote. Japonski vojaki so odgovorili na streljanje ter napadli topn čarje in jih nekoliko ubili. Vsled tega dogodka se je vršil vojni svet t9r obsedi 90 \ojakov na vislice. Viborzki polk. BEROLIN 4. Iz Mukdena so sporoč li »Berliner Tageblattu« : V.boržki polk, čegar imejitelj je nemški .tesar Viljem II., je prejel za svojo hrabrost pri Lraojangu 97 križcev za zasluge. Car v Peterhofu PETROGRAD 4. Car bo je s svojega inspecjskega potovanja povrnil v Peterhof. Spremembe v rnskem ministerstvu mornarice. PETROGRAD 4. Govorice o vržn-h spremembah v ministerstvu mornarice se vzdržujejo. Sedaj se govori, da pride na mesto ministra mornarice Avelana načelnik tehniškega odbora mmisterstva mornar ca Dubasov in na mesto adm rala Rož Jestven-skega admiral Cuhnio, katerega bi zamenjal sedanji poveljnik kronstad«ki Virilev. Proglas japonskega ministerskega predsednika. LONDON 4. Japonski miniaterski predsednik je izdal zjutraj proglas, ki se glasi : Vojna bo trajalašedolgo. Narod mora biti cdločen, da doacžj svoj namen t r pripravljen na petrabne žrtve. Danes se vrši zborovanje vseh guvernerjev pokrajin. Japonsko posojilo. LONDON 4. »Standard« poroča iz Tokija od 3. t. m. : Guverner japonske banke in drugi ugledni japonski bankirji bo ae danes izjavili pripravnimi, prevzeti tretjo izdajo domačega japonskega vojnega posojila v znesku 80 mil j ono v jenov (400 m;l. kron) pod prejšnjimi pogoji. Emisijski kurz znaša 92, obresti 5%. Posojilo se vrne v 7 letih. V nekoliko dneh bo to posojilo uradno razglašeno. Stanje ruske in japonske armade. BEROLIN 4. Iz Mukdena so sporočili »Berliner Tageblattu« : Z Iravstveno stanje ru3kih čfet je dobro. Mnogo vojakov, ki so oboleli oziroma bili ranjeni, je ozdravilo ter so se zopet povrnili k svo im četam. Batali-joni so močneji neg? pri L aojangu. Armada ni še razdeljena ter se nahaja še vta pod poveljstvom generala Kuropatkina. Vasi vz-točno in južno od Mukdena so Kitajci radi predstoječih bojev zipust li. Japonci se močno vtrjujejo ter se v Liaojangu in v Haioenu pripravljajo na prezimovanj*'. V bitkah pri Lisojangu in Jantaju bo imeli devet, največ dea>.t divizij z rezervnimi brigadami vred. Njihova armada je štela po bitki komaj 140 000 mož. V zadnjih daeh so baje prišle iz juga v Liaojang in možno je, da pride v Liaojang divizija z F^raacza in še druga oja-Čenja, Čim pade Port Artur. Neodločnost in slabost Japoncev. LONDON 4. Dopisnik »Telegraphac iz Sinmintina sklepa iz raznih icf rmse j, da so Japonci, ki bo e prva naglo prodirali in se sedaj kažejo neodločne, prenehali prodirati proti Mukdenu ter pričakujejo ojačenja, ko pade Port Artur. To so znamenja onemoglosti. Zadnji dve diviziji sta zapustile japonska pristanišča dne 3. eept. Možno ie, da Bta bile odposlane pred Poit Artur. Druga ojačanja bo bila pa baje izkrcana v Inkavu. Vsa ta gibanja Čet diže Japonci tajno. Kazmere t toulonskem arsenalu. TOULON 4. Parlamentarna komisija, ki ima preiskovati razmere Francczke mornarice, si je včeraj ogledala arsenal in ladjedelnico v Toulonu. Podravnatelj Salvayre je komisiji izjavil, da ni v arsenalu nikake discipline; on ne more deloma več ukazati nobenega dela, ne da bi bili delovoditelji izpo-stav jeni žaljenju in nasilstvu. Trgovinska pogodba z Italijo. RIM. Trgovinska zbornica v Bari je izdala izjavo, v k;teri je protestirala proti novi avBtroogrčko-italijanaki trgovinski pogodbi. Knez Hohenlohe častni meščan. ČERNOVICE 4. Mežtii zestop je imenoval bivšega deželnega predsednika kneza Hohenlohe častnim meščanom. Brzojavne vesti. Cesarjev god. GORICA 4 Povodom cesarjevega godu je bila danes v ttolni cerkvi pontifitalna mfcša, ki jo je služil nadšk f Andrej Jordan. ! Navzoči bo bili djstojanscveniki civilnih in vojaških obld?tiij. V garni/.ijski cerkvi je bila posebna službi božja za čhstaišsi zbirin razne vojaške oddelke. RIM 4. PovoJom godu cesarja F/an Josipa je bila danes v ctrkvi Santa Maria deli" Anima slovesna službi božja, katere so ee vdeUžili državni tajnik kardinal Gotti in Steinhuber, aleksandrijski kopt'jski patrijarh Kiril s tremi koptijsiimi ški f i, členi avstrijskega poslaništva pri Vatikanu in Kvirinalu in ugledni č'cnt avstrijske kolonije. Ruski poslanik v Londonu. LONDON 4 Mi niBter zunanjih sLvari Landdowje je vsprfjel včeraj ruskega grefa Benkendoi tfj. Štirideset hiš pogorelo. LVOV 4. Požsr je uniči v Toporovu 40 hiš. t Princ Lotar Jletternich IVinneburg. N* Dunaju je umrl v nedeljo najmlajši sin bivšega avstrijskega državnega kaocelarja Metternicta, princ Lolar Metternich-VVinne-burg, ki je bil r>jen na gDunaju leta 1837. Minister Tittoni. RIM 4. Ko Bta se minister zunanjih stvari Tittoni in poslanik na berolinskem dvoru več ur razgovarjala, se je Tittoni odpeljal v Rscconigi b kralju. RACCONIGI 4. Minister zunanjih stvari Tittoni je dospel semkaj ter fe je podal h krclju in se ž njim d j) časa lazgovarja 1. vBa voda v poteku; mi pa pravimo, da je polovica Cirkvecika naši, pak se pehamo sem m tja; oni palijo naše mline, mi pa njihove in mesto pšenice meljemo svoje glave. Največa rana pa je davščina, »filjarsčina« in »pcsiava«. Res je, oni imajo to pod pečatom ; ali ptčat je vosek, star vosek poka, pa bil tudi kraljevski pečat. Kar se prodaja na našem trgu, epaJa pod njihovo davšč no ; od vsega, kar se vozi na ni>še brdo, pada lep denar »postave« v kapiteljsko mešnje. Mi naj zidamo stolpe in zidove, mi naj kupujemo lumbarde, mi naj plačujemo sodnika, piearja in krvnika, a v našo ne kaplja niti počen »križevec«. Tesno je bilo, b la je beda. Pomislite le, da od vsacega voza, ki pr haja na Grič, treba plačati kapitelju dvanajst dinarjev, od sukna tudi trideset, da o drobni robi n t ne govoiim. Hej ! To se nabira v enem letu pest denarja, ljudje moji! Nu( prišlo je še huje. Pred devetdesetimi leti Bta bila dva kralja v jedai kraljeviči, oba Italijana. Jeden ee je oazival Andreja, drugi Karlo, pak sta se trgala v krvavem boju za žezlo, a vse po naš.h plečih, toliko po gri škib, kolikor po kapiteljskih. Mi smo bili za Andreja, ker je bil kapitelj ra Karla, pak smo se zato mlatili okolo potoka, da Ee je kar vse prašilo. Ali tisti Andreja, videči, da nas že ima v žepu, hotel je tudi one na oni atrani potoka pridobiti na svojo vabo, pak jim je dal tudi kraljevski del »filjarščine« in »postave«. Sedaj smo bili popolnoma v kapiteljski torbi za našo zvestobo. To ti je hvala ! Sedaj je Gričanom deš a voda do grla; pak so tudi oni napravili tvojo »postavo«, in ko je oni Karlo sam ostal kralj, ker so Andreja ubili, je priŠ9l v naše mesto — cd tega je štirideset let — in je dal nam Gričanom pismo, da svobodno pobiramo davščino cd tuje robe na Griču, samo da bi nas pridobil na svojo stran, ker nismo bih zanj. — — Eh, pa je naše pravo! je vskliknil šolnik. — Saveia! je potrdil zdravnik, ko imamo to pravico na pismu. — Bože moj, ee ie nssmejal Tomo, to vse ee daje napisati. Ta dobri Karlo je potrdil tudi kapitelju vse pravice, in tudi one, Na adreso Zadra in Ljiljane. ii. Mnogokrat si govorimo in p šemo mi Slovenci: učimo se od nasprotnikov! La škoda, velika škoda je mnogokrat, da le govorimo tabo in ne izvajamo v praksi, kar si govorimo ! Učimo se od nasprotnikov in posnemaj mo jih ! Će kedaj, pa gotovo v tem našem slučaju ta rek ni le prazna lVaza. Če kedaj, smemo v ten slučaju s pclno opravičenostjo zaklicati slovenski večini deželnega zbora v L ubijani in hrvatski onega v Zadru : pojti in Btcriti tudi ve dve tako v prilog svojim BDplencenjakom v drugih pokrajinah, kar vrši sadaj italijanska večina v deželnem zboru iBtrsfcem za tržaške Italijane ! Tu n&m Bili v pero neka reminiecenca iz nedavne mino^osti. Sili nam v spomin kako ostro smo bili mi nekoč zavraeni radi tega, ker smo biii apelirali do slovenske večine deželnega zbora kranjskegf, naj bi storila to isto, kar dela sedaj večina deželnega zbora istrskega ! Z razliko seveda, da ra poslednja dela za nf ša nasprotn k', mi pa smo prosili aktivne moralne podpore /a periferijo slovensko domovine. V našem apelu je b la, med drugim, tud bfseda represalije. Deželnozbor-ski večini v Zidru in v Ljubljan naj bi veprejeli načelo: zob za zob! V zmialu tega načela naj bi ti večini prijavili vladi svoj trden in neomajen sklep: kakor se postopa t. manjšinami v deželnih zborih v Gradcu, Celovcu in v Istti, tako ee b:> pnatopalo odslej z italijansko manjšino v Zidru in z nemško v L ubljani! Mi smo si domnevali, da imajo obmejni Slo^eDoi pravic > do takega apela po načelu bratske solidarnosti krvi in interesov, in i zlasti pa po dejstvu, da mi obmejni Slovenci v zmislu nese narodne celokupncsti gledamo v nažo osrednjo pokrajiao Kranjsko kakor v svojo deželo prednjač co in pe klanjamo nje glavnemu mestu bakor svoji moralni prestolnic. kjer stoji, da samo kapitelj ima pravico pobirati davščino na Grič". — Ah! je planil Ficrecticec dvignivši roko, ali to je — — — — To je tako, dr*gi Gialimello. Kdor ima jabolko v žepu, more je oletati Petru in Pavlu. Ni to sala, ča isti sodnik pravi : pravo je na strani Petra, a potem : pravo je na strani Pavle, potem je kiivica obema, in iičeta si sima pravice. Ia ropet je bilo obilo krvi na meji grajski. Vsaki hip je zagorel mlin na potoku, vsaki hip je ostal mrtev kak kapiteljski desetinar, in oi tu in tam Be je grabilo in robilo, a pri tem jo vsaka stranka kričala, da je to njeno pravo, ker da ima kraljevsko pismo ra to. Javno pred svetom nam je govoril pokojni ban Mikid se svojo deželno gospodo, da vsa davščina gre kapitelju in da mi je ne smemo pobirati; na skrivnem pa nam je govor.l isti M.k d: »Ne dajte jim n Č, pobirajte sami, tako delam tudi jaz!« A kako naj ne veruješ banu, ki je glava deželi ? ! (Pride še.) Mi racunac-o, da bi krep.a moralna pomoč in energičen, brezobziren nastop pokrajinskih pailamentov v Zadru in v Ljubljani ne irog?l ostati brez vtisa, marveč da bi :mr*on;ral vla'di in narodnim nasprotnikom. Izlasti i-mo uverjeni, da bi presneto šumela vladi po glavi decidirana izjava — tako decidirana, da bi bil izključen vsaki dvom —: »dokler ne pride slovenski, ozir. hrvatski jezik do polnega prava in povBem svobodne rabe v deželnih zborih v Gradcu, v Celovcu in v Istri, dotlej ne bomo dopuščali mi nijedne same nemške v deželnem Ruska obramba Port Aiturja sili bclj in bolj v občudovanje ve* sve* To je heroizezn ! Ob junaštvu Rusov se razbijajo srditi napadi Japoncev kakor steklo, vrženo ob trdo skalo. Zadnji opisi jut'h bejev pred Port Arturjem so naravnost pretresljivi. Izvolite čitati brzojavke. »mirovič Dančenbo. Nedavno bo javile neke novine, da je bil ruski vojni poročevaltc Nemirovič Dan-čenko izgnan z bojišča. Sedaj pa preklicuje , to vest rueki cenzor glavnega štaba prve ' ) g o o d g ' m • [armade. Dančenko se nahaja sedaj v Muk-zboru' kranjskem in nijedne itali janske v dalmatinskem! Da, mi smo uverjeni, da bi bila to jako zdrava n izdatna represalija. Saveda bi na-vstai silen vihar v nemškem in italijanskem taboru radi »nezaslišanega nasilja«, Toda odgover z časa in tudi od ttrani vlade bi bil lahko jako kratek in jednostaven: »Le od vas, Italijanov ?n Nemcev, ie odv:sno, kdaj se neha to »nasilje« v Ljubljani in Zadru ! Nehajte vi sami biti nasilni v Gradcu, Celovcu in v Istri, pak se hipoma neha tudi nasilje v L'ubijani in Zadru ! Dokler ste sami nasilni proti drugim, opravičujete vi sami nasilje drug.h proti vam !< Seveda bi moral biti nastop v Ljubljani in v Zadru tako cdlcčen, da bi bila misel na kako od-nehanje absolutno izključena. IzUsti gleda vlade — kakor rečeno — bito uverjeni, da bi jo taka represalija prisilila v to, da bi vsaj poskusila vplivati za koocilijantneje postopanje od strani Nemcev io Italijanov nasproti Slovencem v rcepektivnih deželnih zborih. Ad voćem: represalije. Naš svojedobni apel do slovenske večine v deželnem kranjskem zboru, naj bi s taktiko »zob za zob« podpirala slovenske manjšini v deželnih zborih ob periferiji, je bil prtud;< nemško veroučiteJja na ljudski in meščanski šuli v pocestno stanje, a ta »tudi« da so ljudje ulici G-olto, Jjsi;:a Miandrusaieha, »a stalno navltš5 pozabili. Iz tega »tudi« da je raz- umirovljenje. vidno, da hoče on braniti tuJi pDšestnj stanje nenemških carodov ! Oprostite, ek cjlenca, ta ljubka igrica z vrhnega pove jnika, j > bil že naslednjega dne besedico »tudi« se nam zdi zelo poddbna ne prav grdo pnžm v človeka, katerega bi se ljubki — sofisteriji. Pa tu ii če je rei rabil radi iznebili. Takoj na t > pa so ponižanega besedo »tudi« ni njegov govor ni za las boj in krivico trpečega Kuropatkina povzligaili prikupljiv nam Slovanom. Ča h-.»ča biti pra-v vrbnegd povtJ a ka treh ruskih armad, a vičen, sploh ce sme braniti nemškega po-tudi Aleksejeva so z:pst pustili v vztočni ssstnega stan;a, ker to samo na sebi že po-Aziji, t da le r.akcr c vilcega administra- menja krivicj za Slovane. Ia dokler ostane Občni zbor ruskega kružka. Ob pre cejšnji udeležbi členov vršil se je občr.i zbor ruBkfga kružka v soboto zvečer, kakor je bilo napovedano. Zborovalce je j-ozdravila gospa Mu rica Bartolova, namesto žd sredi ieta odšeišega predsednika dri. Caraeta. Predstavivši g. vladnega komisarja dra. Gultina, d«ja!a je nekako tako-le : Ker je predsednik ruskegi kružka o li Potem je ista gospa, ki je tudi tajnica ruskega kružka, prečitala svoje poročilo, iz katerega poenemljemo : Na nagovarjanje nekaterih rodoljubov, odpri je ruski kružok tudi slovenski kurz, v katerega se je vpisalo 20 učencev, ki so pa izostajali drug za drugim tako, da fo ostali koncem leta le še trije ali štirje in ee je odbor r. k. prepričal, da ne mere zopet odpreti slovenskega tečaja. Zakaj je odbor sklical občni zber v pisarno g. dr. Rvbdra, pojasnila je gospa tajnica tako*le : »Marsikateremu izmed vas, čestiti zbo-rovalci, Ee je čudno zdelo, da smo vas pozvali ca občni zbor v te prrstore, kjer bo odslej tudi pouk. To je prišlo tako-le: Ko se je projektiral »Narodni dom«, pozvala so se vsa društva, naj se oglasijo, ako hočejo imeti v njem prostora. Naš kružok se 1 SBveda ni mogel oglasiti, ker nima denarnh sredstev, d* bi mogel vzdrževati si lastno sobo. Čitalnica, čegar stalni gost je bil kružok do sedaj, ima tako odmerjene prostore, da nam nikekor ne more odstopiti nobene sobe. »Delalako podporno društvo« bilo bi voljno odstopiti nam eno svojih sob proti malemu plačilu, a tam imajo v raznih dneh razne pevske vaje in pouk bil bi nemožen. Vidč ntšo zairfgo, usmilil se nas je nam vsem tako priljubljeni dr. R y b d r ter nam odstopil to lepo sobo svoje pisarne (brezplačno Eeveda), za kar ne u tu if.rekam najsrčnejšo zahvalo. Za tajničinim poročilom prečitala je svoje račune blagajničarica g.č Milka Mankoče v a. Iz tega poroSila smo videli, kako je b lo od meseca do meseca manj dohodkov, radi izostajanja učencev. No. hvala B.gu, dcfioit je znašal le 4 Btotiake ! Poročala je nadalje, da je ruski kružok iz Ljubljane poslal našemu krnžku v dar Puškinova dela in nekaj raznih knjig jo dno-val g. Meljnikov, sin prejšnjega ruskega konzula. K točki: »R :zni predlogi in žtl e«, oglasila ee je g.a Marica Bartolova tsr dejala, da je slišala od raznih strani željo, da ruski kružok otvori hrvatski tečaj. Ko se je dal predlog na glasovanje, bili so zbo-rovalci zadovoljni, da se hrvatski tečaj odpre vsaj za peskušnjo in to tem laglje, ker se je za poučevanje blagovoljno oglasil g sp. M a n d i d m). Ob točki »volitev novega olbare« ee je Oglasil g. Anton M a n d i 6 ter je predlagal, da ee odboru, ki je dosegel, kar je lilo v takih razmerth doseči mežno, izreče zalivala za trud ter ee ga obenem zopet izveli z vzklikom. A ktr je m=sto pred^eda ka iz-pražojeco, predlaga g. dra. Lapajneta, o katerem je ža znano, kako ee zsnirta za ruski kružok. Novoizvoljeni predsednik se je z&hv»lil na zvolitvi ter priporočal učencem re:no zahajanje k pouku. Zahvalivš ee ee zborc-valcem za lepo utfeležlo, je zaključil tbčni zbor. »Krivoprisežnik«, ljudska igra v t eh dejanjih. — To ljudsko igro eo preds-.av ljali minolo nedeljo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu diletintje našega »Drtmatičn* ga društva« ter so z iBto ct/orili Ie:cšojo si z m* , IH. leto druit enega delovanja. In g c.t : jako srečno otvorili. Da s> igra'ci dubro i u verno tolmačili avktor s, temu je rajboj' dokaz okolnost, da je občinstvo, došlo v velikem številu, ptzao sledilo in razumevalo na samo posamične epizede, ki vsled cf\ktL05ti silijo bolj v ospredjo, ampak tudi celotni razvoj igre in idfjo is'.e: naspro:stvo med big€tno3tjo in drzno l liaibo ca eni, in poštenostjo in odkritosrčnostjo na drugi s^r^n'. 1 Ko je n. pr. Fran vskliknil svojemu < čttu-krivopri=ežniku : »Bolje bi bi'o za vas in za nas, da ste bili manje »pobožni«, a bolj pošteni!« seja moglo sklepati po resne-svečanem odob:avarju po vsej dvorani, da je občinstvo že pričakovalo take apo^trefe. Zadovoljstvo občinstva je pr haibl > do izraza po vsakem dejanju 025 roma [spremembi, ko ie isto opetovano /.'tlo na cd r gltvne igreldfj. G avne uloge, krivoprlstžnika Matije torja... In tako ge vrste in zamenjujejo slike to nemšso posestno stanje, je goli nezmisel, šel že sredi šolskega leta na svoje novo v tem japonr fi skem kalejdoskopu, občinstvo ako se nam govori o čuvanju slovanskega mesto v Gorico, pozdravljam vas v imenu pa se naslaja, kakor sa vesele — otroci svojih posestnega slanja, ker tega ni in ga nebo— odborovem jaz prav iskreno. Kolikor vas je igrač. tacega namreč, ki bi odgovarjal realnim raz- z nami, hvala vam in proairo, ostanite nam Tudi danes je jedna taka z bojišča v meram in pravici —, ravno tako d dgo, dokler zvesti tudi za naprej. Ker je tu zbrana sama Sjmraka, sirote Veronike in Somrakovega Mandžuriji, ki gotovo raz vname vsa japontfiUka bo trajalo sedanje nemško posestno stanje! inteligenca, ne bom ponovno povdarjala le- , si^u Frana, so bile poverjene: prva g. Jaku srca. General Miščenko je bil poražen z ve- Ćj bi goap. Koerber resno hotel priti do tega, pote in važnosti ruskega jezika, važnosti $:oka, druga gospej Zofki Štularici tretja g. likimi izgubami. No, te »rel ke izgube« ro da bi čuval slovansko posestno stanje, ne bi osobito za nas Slovane. To ve ceniti vsakdo! Kuretu. Gospod Što k a e to pot znal eo- zoašaie glasom istih poročd — 87 mrtvih in izjavljal, da boče braniti »tudi« nemško po- izmed vas. Ponavljam le ž Ijo, ki sem jo iz- j sebno izkoristiti svojo ulogo in nam je izredno nekaj ranjenih, iz česar je jasno vsakemu sestno stanje, ampak odločiti bi se moral, da rekla tudi lani na obenem zboru, namreč : j ugajal. Ia to tudi v podrobnostih, toliko v razsodnemu človeku, da to ni moglo b ti bo pomagal rešiti to poslednje etanje ! ! Bag daj, da postane ruski jezik kmalu ob-1 v dijalogu, kolikor v situviciji. To se je po- drueega — če je sp'.oh kaj resn ee na tem— Nu, mi ei mislimo, zakaj je dr. Krerber čevalni jezik me l raenimi slovanskim: ca sebno opažalo na Djeg)vem mirnem »n pre- oego kako rekognosciranje zopet popravljal svoj govur v Ltovu. Ustra- rodi ! mišljenem nastopanju, vsled če?ar ravno je pripel v efektaih trcnotkih do pDpjlaa v j j \v e< Telovadba pri »Tržaškem Sokolu«, kar se je is lasti pokazalo v prizoru, ko mu , Opozarjamo, da se bo danes od o. do 4. in roka s katero je po krivem pris^g^l zrmre, j pol ure popoludne vršilo vpisovanje za telo-da ee ne more prekrižati, in pa tudi ob ca- < vadbo v telovadnici v »Narodnem domu«, padu na svojega sina. Uloga je dolga in se ■ O vtžaosti telovadbe za razvoja telesa in ni čuditi, da e tu pa tam prezrl kak mo-jduha, smo govorili nedavno obširneje. Bratje ment, katerega b'. imel vsl.d važnosti istega j členi »Sokola« in slovenski stariši v obče bolj markirati. Nc, uverjeni smo, da je to že j naj ne zamude prilike, ki jim jo nudi nas eam občutil ia da spopolni na reprizi. Nastop gospe S t 111 a r i c e nas je to pet presenetil v primeri b tem, kar smo b li dosedaj vajeni videti od nje. S svojim organom, ki ga je zaala dosledno menjavati po zahtevi položa;a, in s živahnostjo mim.ke* »Sokol« v svojih novih, lepih prostorih ! Učiteljsko društvo za sežanski šol. okraj vabi na zborovanje, ki bo dne 20. vinotaka 1904. ob 10. uri predpoludne v Dutovljab. Dnevni red : 1. Predsednikovo poročilo. je udahnila svoji ulogi živahnost in resnič-' 2. Overovljenje zapisnika zadnjega zborova-nost, kar je delovalo tudi na druge igralce,! nja. 3. Učiteljski konvikt. A. M. 4. Odhoda so bili njihovi nestopi sveži. Le tu pa tam rov predlog o gmotnem stanju. 5. R ferat: smo pogrešali dovolj krepkega izražanja čut j »Ljudski učitelj in kmetijstvo«. F. V. — stva, (kekor c. pr. v prizoru, ko se nena-j Predlogi (glej § 23.) in petje (pesmarice doma Fe^taja z i/gibljenim bratom in ob' seboj !) smrti istega), tako. da ni bilo v dotičnih prizorih dovolj one toplote, ki bi jo bil vsekakor zahteval položaj. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Klub slovenskih deželnih poslaneev dtcembru ali januvarju, potem bi se smelo reč?, da je še dovolj toplo; ker je pa to v zr.četku oktobra, se sme reči, da je mraz. No, in ker je mraz, si je hotela 18 letna brezposelna služkinja Veronika V., ki stanuje v ul.ci Donota št. 2.« oskrbeti zimski ogrtač, ki naj bi jo grel. Povedali smo že, da je Veronika brezposelna služkinja; a oni, ki je brezposeln — če že ni kapitalist — pa ne služi denarja; oni pa, ki ne služi denarja, si ne more — če nima denarja prihranjenega od prej — kupiti ogrtača. No, kakor povedano že dvakrat, je Veronika brezposelna služkinja, a ni kapitalistinja in n;ma denarja prihranjenega rd prej. Položaj Veronike je bil torej tak, da mu ni bilo izhoda. A njena bistra glavica je vecdar nsšla izhod: Vzela je rgrtač Joii-pine Beleč, ki stanuje žijo v istej h ši in Tržna poroiMa 4. oktobra. B n d i m r e ' t fi PSenfon tr okto1*5' 10 10 10.11; ra april 10 55 do 10 5«? Rf zi ok^bar 7 41 do 7.42; za april do 7 86 Ov*« okt 6 75 do 6.76; ' pril 7.16 do 7.17 Koruza z« oktober 7.20 do 7.V5. *■.« maj 7.35 do 7.36. Pšenica : ponudbe srednja : pnvr>r->5pvan'° slabotno, mrtvo. PrMaia 10.000 m^t-. p.torr»v, za 10 do 12'/» stotink znižanjp. Rž in oves za b stotink znižanja. Vrline : dež. Ha vre fSklATv"* Kava Sinto« sroo 1 rajrp za tek. mesec po 50 ker 44.75 f-k. zn dec. 45.25 New-York. ('Otvori en i Kava Rio za hodn fr dobave, vzdržano, 10 in 5 st. zvišanja. H am bo rg. (8W«d pop.) Khv* Han'io'? so" avorage za septombar 3G1/.., za d«f. 363/4, zn marec 37V4, 37s/4, vzdržano. — Kava Rio loco 36—37. navadna r^slna 3S—41. navadna d.iV*« 42—44 H a m K n r jr. (PVl«p.) Sladkor s<* 22 65 rs dec. 22.30, za mare« *?2 55 z« maj 22.6^. ** julij 23.85. za aept 22.95. Stalno — Vrenia : oblačno. Sladkor tuzemski. Centrifmtat^iTe. proni-»t-*- K 66.50 do 68.00, za aentembp' K — - ---- marec-avg. 66.50 do «8.—. CJonca«»84 1« MeUspi'1 promptno K 68.30 do 69.30. t« sept K — v ist?j sohi, a ker je isti dan deževalo, je ; —.—, marec-avg. 6* 30 do «9.30. reoe surov 11v,„ 3h Na gospedu Kuretu nam je pred na Stajarskem s* je konstituira«. Za načel-veem ugajala njegova naravna igra ; videlo nika bi ;e izvolil deželnega odbornika Robiča, seja, da ee je uži vel v svojo ulogo, veled za namestnika dr. Ploja in za tajnika pa dra. česar ee mu je posrečil skiro skozi ia ukozi Hrašovcs. pravi akcent. Njegova uloga je bila glavna. Nadškof Stadler na potovanju. Iz nositelj.ca ideje igre. Radi tega je zelo ustre-; Dubrovoika pišejo, da je dne 1. t. m. dospel gel, daje pomembni beseda primerno pov- !▼ Dubrovnik sarajevski nadskef dr. Stadler, darja). Nekaterih neokretne sli v vedenju, ki da obieče šk( fn Marcel <5*. napravijajo utis zadrege, se getovo iznebi po Časopisje na Štajarskem. Amanuenria nekoliko nadtopib. lito velja glede n-jsanega graške v&eučiLščne knjižnice dr. Ahn je iz-izgovarjaoja besed, ki enao je opežali sem in dal knj ž e<»f v kateri podaje pregled O Sta-tje pri njem in nekaterih drugih igralcih. t stičneau razvoju slovenekega in nemškega ča-Borovfčaka je igral g. Lovko diskretnr. sop'«ia na Štajarakem. Od leta 1848. do Maaka ni bila posebno srečns. Nastopanje 1903. je izhajalo 289 časopisov io sicer 26 njegovo je bilo dokaj sigurno, ali nedostajalo s'ovenskih, 260 nemšk h, 1 francozki in 1 mu je življenja, veled česar je njegova ulega vzela tudi Josipinin dežoik tar potem šli, da ni nikdo vedel ne kedaj ne kam. Josipini Balač pa ni to nič kaj po%ebno ugajalo; seveda : zeblo je tudi njo. Potrebovala je ogrtača tudi onp, a da ga dobi, je šla na policijo ter tam povedala, da je Vtronika vzela njen ogrtač in njen dežnik. Včeraj predpoludne je pa neki pol;ci)ski aeeat srečal na ulic« del Torrente v Josi- i , Ja"uSr^pril 4l7,LoZa _ (mlačno). Sladkor surov 88° ua^ tdv 23l/t — . London. Sladko«- i« Java 11.9 Slabotno. Pariz. Rž za tek^i mesec 16 15. r* r« nov. 16.40. za november f^HruTir 16.65, z° janu-var-april 17.— (mirno.) — Pšenica za tekntfi mesec 23.85 za nov. 24 10. za novem^er-februvar 24.55 za januvar-april 25.05 (mlačno). Moka za tekoči mesec 31.60 za nov. HI y.O. za nor -februvar 32 40, za januvar-april (mirn >). Ro^ično olje za tekoči mesec 49 '25, za novemb?- 49 25, za nov.- december .49.25 zt januv:ir-apr:i (mirno.) Šairit za telroč' mesne 47. -.za no?. 44 — Vl.'S ostajala preveč v ozadju. romunski. Mestni svet goriški je imel v penede- GJ8na Ponikvarica je predstav- ^ v kateri je med dr.gim sklenil ljala staro Gradiščarico krepko in markantno Položiti deželnemu zboru načrt z.kona. veled katerega bi merali plačati v goriškem mestu tudi zasebniki uf. tnino na vino, katero popijfjo doma. Ta vžitnina bi ne smela pre sfgati 10 kron od hektolitra. V tej seji je mestni zastrp odklonil df a, žali Bog, se ne maože primerno ludi nemu društvu«, da j-j je poverilo to ul go. prispevk^ Toliko njen krepko zveneči glas in jasno Torej v nedelj{, ne Zib te pr ti na izgovarjanje, kolikor nje ljubko in primerno vesei:co t kretene jo e prikupilo občinstvu, ki je p,zao CžitnIlia v davčnem okraja koper- ilediio uje pripovedovanju pravlj ce o nekem 8kem J5 oktobfa 8 bile preiale, da bi mogli izrekati posebno sodbo ge bo vrfiU dne ]6 u m ob urj popo. o nj b. Priznati pa moramo, da eo VBi pri- ludQe v pro,torih -podpornega društva« pcmogli v to, da je bila uprizoritev gladka v Trgtu (Narodni iioa,y og. u,jje> katen in lepo z okiožena. i aigo še do jili vab 1, naj se cbrnejo du Jako lip je bil prizor in poln Življenja, odbora, ko so »dek'e« (gospica Godino v a, Ko-; Odbor, s i r j e v a, La vrenči čeva, Barko va Nasilnik. 32 letni t<ž*k Ji sip Pichler in Iva no v t) dražile Veroniko in se jej 8tau0je v h 6i št. s. uliea Ponzianico, v ka po?mt hovt-le. Pevanje in vedenje jebilotaio, terej 6tsnuje tudi gospa Pavla Zanovski. da je bil to res pr zor, vreden fot^grtfi. Jako predvčerd š0jtm pr€dpo!lldQe je Pa h >tel efekten je bi tudi prizor, koje stari S.mrak p:cbler po H ;i pr ti v atanoVane go.pe Zi-nap2l svojega s ua v goz-u. Do ef.ktaoati je novski Ta {)a> kl b,]a ravno 6ama doma, pripon:ogla sevela tudi primerna scenerija, -e Zfck!eniIa viata B ključem, da ubrani ncicu na čemer gre zopet za-luga g. Jikobu Stoki, u^top Pichler p8| videči, da ne more oditi je polrg svoje, vel keulcge opravljal nalogo pra vra^ -e ?a?el rjovefci feakor zvtr ter režiserja :n g. Ponikrarju, pod č.ga vodstvem ra8bijali E ,0kami n i ogami po vratih, je bila prrejena vpa scenenja. Gospa je sla k oknu ter od tam klieaia lju Nsšd »Dramatično društvo« je za5eio dij na pomoč. Videča pa, da vrata odjenju-letcšnjo seeon » ob jiko ugodnih avspicijah. jejo pod udarci znorelega Pichlerja, je vzela Sedaj je na igralcih, da nadaljujejo vztrajn m soprogov revolver ter z istim ustrelila v vrata, in resnim etrecaljenjem. A na to jih posebno Kroglja je predrla vrata ter opraskala Pi-opozarjamo — ker na to bomo strogo gledtli chlerja po desnem lieu. Mej tem so bili pa v veeh krifcikth —, da tudi od diletanta ee sosedje poklicali redarje, ki so prišli ter are-more zaktevfct sledeče: da se dobro uči svoje tovali Pichlerja, odvedši g* potem na poli uloge, da jasno izgovtrja in d« se ran ma ta cijski ^misarijat pri sv. Jakobu. Tu je bil vsebino in duh svoje u'rge. l)rnKo prile po zaslišan, a potem odposlan v spremstva re-pridni vc žbi. Kdcr pa ne more ali ^ če za- darjev v zapore v ulici Tfgor. došrati r8aj omenjenim zth^e-ram, naj raje ne Mraz je ! Za meeeo oktober je to vreme nastopa ! vsekako premrzlo. Oe bi bilo tako mrzlo v pinin ogrtač zavito Veroniko ter jo povabil na policijo. Tam so jej vzeli ogrtač in dežnik, da ju povrnejo Josipini, a njo, da jo ce bo zeblo, so djali na »gorko« v ulici Tigor. Ogrtač in dežnik sta vredna 15 kron. Iz »Škrata«. — Časa ni imel. Oče jezno malemu Pepčku : Kako si svojo obleko tako umazal ? P a p č e k jokajoč : Padel sem v blato. Oče: In z novimi blačicami ? P e p Č e k : Da ata ! Nisem imel čaBa, da bi se bil preoblekel. Gospodarsko. Mesta hranilnica t Kamnikn. V me secu septembru 1904. je 15G strank vložilo K 47. 031.11, 102 stranki dvignile K 33.941.46, 11 strankam izplačalo se je posojil K 10.040.— Stanje hipot. posojil K 800.749.40, stanje hranilnih vlog K 1.084.G02.14. Denarni pre-net KJ114.7G4.69. (mirno), be1 za tekoči rae«^ za nov. za jan.- april 3-27r'„ za marec-.iunij 33»/4 (mlačuo^ rafi-nirar 63—63V« Vreme: oblačao. trvntM okus kav« dotaltts • prcrpetanjam VlfdroBE žitne kave POSKUSITE? n« Vzoren dragovoljna. foitni 5 kg. potiljka 4 K 50 h Iranco. DOMAČI PRIJATELJ" •*«m oćj«m*ic*m xasroA| poiman« m«»ećnib Vjjtfroča tciarna ji/ne kače Vraga-VIU. Trgovina. Borzna poročila dne 4 oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03— 19.05-, angležke lire K - — do —.—, London fcratetc termin K 239.40 239.80 Francija K 95.10—95. tO, Italija K 10— »5.-40 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.35—117.60, nemški bankovni K--— — avstrijska ednotna renta Sv 9S.S0 — 99.80, ogrski* kronska renta K 97 65 iS.—, italijanska reat 10250 ."93— kreditne aseije £ 676.-- 673.— država«- železnica H 652.— — 65-1 — Loaib^!; & 8610 i-8 50, Lloydove akcije i\ 730.--740 — Srečke: Tisa K 320.-324—, vredit ' 475.— do 485. Bodenkredit 1880 K 309— 319 -. 3> denkTedit 1889 K 297.— 3G8 —, TurSU« K 133 — do 135.— šrrbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url ponoi.: Državni dolg v papirju „ n v srebru Avstrijska renta v zlato „ „ v bronah 4*/0 Avst investicijska renta 31/, •/. Odrska renta v zlatu 4°/r „v kronah 4 •/. „ renta Akcije nacijcmlne banke Kreditne akcije London, 10 Lsit. 10O državnih murk 20 lidrfc 20 frankov 10 itai. lir Ceaaisd cekini Partija »n londonska borza. Pariz. (Skleni — francozk® renta 97 67 5% iialijarska renta 103.S5, Španski erteriear »3.3> akcije otomanske banke 5bi».— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državnB žele?ti <■ _.— Lorabardi--unificirana turška renta 86.57 meniice na London 251.50. avstrijska zlata rcu 10310 ogrska 4°,', zlat* renta 101.15, Linderb^n-498.— turSke srečke 129 50. paržk« banka 12.40, italijanske m~ndijonalne akcije 7j4 — akcije Bo Tinto 14.40. Mirna. London. tSkler»> Konsolidiran do\y H8'ViB Lombardi 3l „ srebro 2»13/1C, Spaosla renta 86T/, iu lijanska reuta 103V«, tržni diskont, 2:/4 meniice n Dunaju 24.si dohod« banke —.— izpiačua bark --. Trdna. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. Ul. Torre bianca 45 (vogal Torrente). TRST. ORDINUJE: od 10—12 predp.. 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Zaloga tu- in inozemsM vili, špirita in lifcerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST- v i a d e 11' a c q u e št. 12. (nasproti Kaffš Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-o^rđkih vin. Bordeaus, Bur-ffunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — lium, konjak, ra/.na žgauja ter posebni prstni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki J. -vrste, došii iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fraako. — Razp-odaia odpol litra naprej. BtHBia>1WIIM • H« 3 D S 93 »a • včeraj daops 1UO.30 10 J 35 nu).:iu 1UO.30 11». 9 J 119.55 99 60 99.el- \eove uprava lista ,,K linosti" v Trstu. Jakob Vatovec TRST — ulica Valdlrlvo štev. 10 — TRST •onr[0J[> ut 0[9qap mi ujm od o«joojuti wi a.uudod isuiafajris ipnj •|l!tll%o siqi»]>A j->fl/ osjoqig :jn a jlomuid !( mj^ up 4j| ux^fni.»»s •AOfjAO.) j«41 kr. kila. Velike klobase po JO kr. Brinovie in Slivovka pristna liter 1 "20. Pošiljam 1.-dobro blairo od ."> kil naprej proti povzetju. JANKO EV. SIRC v Kranju. Podpisana naznanjam cenjen, občinstvu, tla sem otvorila v ulici Montecchi (na vogalu istrske ceste) NOVO HSZ.SKAXC.KTO ki je vedno preskrbljena se svežini mlekom, maslom in jajeami ter se pri]>oroeam za obilen ol,isk Elizabeta Maruša. VflLENT1N ZVMTTFR (prej Alojzij Vesel) v ulici Barriera veccliia štev. 2 pripon K*a svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi svojo zalogo črnega sladkorja (Havana), kolonijalnega blaga in vel k izbor testenin. ====- — jfeprekošeni — so moji destilacijski aparat: za izdelovanje ži^auja iz žonte na deHegmacijo in s pečjo, ki se zvrača. Absolutno čist in aromatičen izdelek, ki se hitro prelije in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled cesarje ta stroj v vsaki ra-cijonalno delujoči žganjarnici neobhodno potreben. Nerazmerno mali nabavni troški se pokrijejo že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči za mnogoletno trj>ežn«>st. ■ Prospekti brezplačno in franko. — Podpirajte!! „Dijaško društvo" v TRSTU!! Pristno ljubljansko isto v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 klg., v trdnih posodah; nadalje lep krompir v vsaki količini je naprodaj pri N. Tcršknn Ljubljana, HraMjevj predmestje 23. . Cene primerne in točna razpošiljatev. MIRODIIJVICA ulica Farneto 33 fnova palača). Velika zaloga drog, barv, čopičev,. esenc, parfumerij, čajev, šDirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. V zalogi dobiva se tudi rctinc, sipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe itO. liazun mestnim eenj. odjemalcem se priporoča tudi onim na deželi, posebno slov. šolskim vodstvom. S. Skrinj ar. SSSSBAt ' ^ C0KGLADE ČAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVI IE PRIMESI „CHGC0LRT L0B0SIC" KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in eišfenj* svetilk na plin ob f*a>u selitve. Xeprekoslj plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. «1» ,,SAKTUS" »a novi higijenični zobotrebnikl disinfektirani parfsmiran! zaprošen patent se prodaja povsod. C. C O MINI, Trst Barriera oŠ Prodajalnica izgatovljenih oblek = M Gitta fli Triesle" ^ tvrdke XX EDVARD KALASCH ive X K K X X X X X X X X X Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačneo, kjer ee irvrsujejo obleke po meri in najugodnejših e<*r>a!i. V prodajalni^i ima tuli zalogo rila za delavski stan po ievt»nr°i In , niikih cenab Izbor boljših ia navadnih snovij. VELIKI IZBOR -v!ta izgotovljenili hlač za delavce kakor tuih blaga za h liče, ki we napravilo po meri. Avtorizovana krojačniea. < X X X A X X X ss X X X < M. U. Dr. Ant. Zahorsky ---uli<-a Torro Bianea ^tev. 8 - 4 riporoea svojo pomoč na porodih, abortili y in vseli ženskih boleznih. > Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. J. ———— Tomasoni Ulisse — Trst! slikar-dekoratčr. t?piejenia delo na deželi. — Dekoracije sob s pa-pirjeiu. Slikat je »ob in napisov v vseh »logih in na vse nmčine Ponarejen les in miamor. Barvanje pohištva, podov it«l. — Vse po zmernih renah toćno in Hitro — Delavnica: ul. Ugo Foscolo 21. A bolne na želodcu. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčte bolezni s prehlajenjeni ali s prenapolnenjein želode«, vž vanje pomantjjjviij^ težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, prebayljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let presknSeno. To zdravi lo je Hubert Ullrich-oiro zeliščno vino. OTo zeliSčno vino je sestalvjeno od Izvrstnih, zdravllnomočnlh zelišč In dobrim vinem, ^ AJačl In otlvlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v jr 0 krvnih ceveh In deluje vspešno novo napravo zdravo krvi. U S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedai pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina 7onironio rlnuočlrp nntrphp in nJe uePrUetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, 4d|Jll dlljc UlUVColVC |IUll CUC bitje s .ca, nepanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratuih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se sfc zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. i Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe preba%e, pomanjkljivi ga naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež> vspodbujo. j'jSf Zeliščno vino podelju'e človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje t varjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliično vino prodaja t»e v siekleoi.ah po / 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah, Kopru, Sežani, Tržiču, Konkah, Fiumičelu, G *+JT »•« - - • »un*tim Podružnica v Spljeta Denarne vloge vsprejerna v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresmn. Vloženi denar obrestuje cd dne vloge da — dne vzdiga. — = Promet s čeki in naJcasnioami.