6, številka
Delavecizhajavs&k drug petek z datrtnjom naslednjega dno. — Naročnina za colo leto D 10'—, za pol leta D a—, za četrt leta D 2 50 Posamer.ua številka 25 p uaročniua v inozemstvi sorazmerno več. PcSfljalve na uredništvo in npravniStvo Ljnbljana, Šelsnburpova Klica štev. 6. II. nav.~r.
Telefon St. 225.
Pavšalni Srsofc® w drSavS SMS.
V Ljubljani, dne 11. marca 1922.
IX. leto.
Rokopisi se na vračajo. —« Inserati se zaračunavajo« milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 25 para, pri trikratni po 23 para, pri šestkratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 p za vsakokrat. — Za razna izjave itd. stane mm vrstic« 25 para. Reklam, so pogta nine prosto. — Netrankira-na pisma se nc sprejemajo-
I. KAISER:	'I
Pred strokovnim kongresom, j
Dve in pol leti .ie preteklo od zad- 1 njega strokovnega kongresa, ki se je razšel z lepimi načrti in dobrimi nadami.
Razmere so sc v teh dveh in pol letih skoraj popolnoma predrugačile, ne le na političnem in gospodarskem, temveč tudi na strokovnem polju. Nestalnost razmer je vsled tega strokovno gibanje jako ovirala in ga mnogokrat postavila pred dejstvo, da ni bilo kos zadostno braniti napade kapitalizma in buržoazije na delavno ljudstvo.
V splošnem ie bil strokovni pokret v Sloveniji dokaj nx:čan, kar dokazuje naraščanje članstva v naših strokovnih organizacijah. V zadnjih dveh letih so z ozirom na število članstva mnogo pridobila, kar ic ojačilo njih finančno in reprezentančno moč.
Toda organizacije, ki stojijo na razrednem stališču, ki sc bojujejo za pravice proletariata in zoper današnji kapitalistični družabni red, pa nc smejo in ne morejo polagati največje važnosti na nabiranje članstva, temveč na vzgojo in izobrazbo članov.
V pogledu na število članstva so naše organizacije napredovale, na vzgojo in izobrazbo pa sc ic polagalo malo, malo važnosti.
Pritisk kapitalizma na proletariat je z dnevom hujši, mezdni boji so vedno kompliciranejši, socialna zakonodaja je tudi vedno bolj šepava. Kapitalizem združen z buržoazijo hoče na vsak način zatreti strokovno gibanje in izpodkopati zaupanje delavstva do strokovnih organizacij. Cim hujši in srditejši so napadi, tem večji mora biti odpor proletariata. Kljub temu, da so naše organizacije po številu članstva jako močne, moramo Vonstatiratj, da ic njih odporna moč šc precej majhna. Majhna pa je vsled tega, ker se delavstvo ne zaveda svojega položaja in ker ne pozna pravega cilja stro- | kovnih organizacij. Mnogo, mnogo je šc delavstva, ki misli, da so organizacije posredovalnice v mezdnih gibanjih in stavkah. Vsled tega število članov pred gibanjem vedno jako naraste, po gibanju pa zopet pade in to posebno v slučajih, če u&oeh iiibanja ni bil popolen. Povsem razumljivo je, da se organizacija s .takim članstvom ne more spuščati v resne boje s kapitalizmom. Neurejene razmere, naraščajoča draginja in prekruto izkoriščanje silijo delavstvo v neprestane mezdne baje, toda kljub temu ne. smemo pozabiti, d a cilj naših organizacij ni vzgojiti iz proletariata mezdne bojevnike, temveč vojake, ki se bodo borili za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, ki bodo pripravljali pot pravičnejšemu družabnemu redu — socializaciji.
Kako pa naj vzgojimo delavstvo?
Delavstvo se bori, da ohrani pravice, , ki si jih je težko priborilo. Mladina pa mora gledati, da te pravice tudi ohrani, da jih izpopolni in da v socialnem pokre-tu napreduje. Mladini ic treba vceiiiti misel, da se proletariat ne more ločiti po narodnostnih in verskih načelih, da je ena velika družina, ki hrepeni po pravici. Vzgojiti je treba naraščaj in dati mu zdravih načel. Za proletariat edino zdrava načela pa so, da se osvobodi verskih in narodnostnih spon in da pripozna mednarodnost.
Strokovni kongres bo imel torej veliko nalogo, da bo usmeril bodoče delovanje naših organizacij tako, da bo našo delo res enotno in smotreno. Priznati bo moral načela, ki bodo zasigurala razvoj organizacij v smislu socialne pravičnosti. Temelj pa bo moral Dostaviti v tem. da bo, ne le zahteval disciplino od članstva, temveč da bo napravi! red tudi na zno-traj.
F.	SVETEK:	- s
Članski prispevki.
(K strokovnemu kongresu.)
(Dalje.)
Ker je torej zaslužek delavstva tako zelo različen, tudi prispevki v organizacijo ne morejo biti enaki.
Merilo, po katerem naj določimo pridevke. da bodo napram zaslužku pravični, ic za naše razmere najprikladnejše, če določimo: prispevek organizaciji naj bo zaslužek
ene ure na teden.
Kdor ma 4 K urne plače naj plača 4 K. kdor ima 20 K na uro naj plača 20 K na teden itd.
Na, ta način bomo pravično porazdelili bremena, po drugi strani bomo pa dali organizacijam večjo akcijsko zmožnost.
Prispevki sc bodo na ta način sicer zvišali, vendar o kaki pretiranosti nc more biti govora.
Če vzamemo za vzgled angleškega delavca, ki plačuje en dan zaslužka na teden svoji organizaciji, vidimo, da bodo naši še vedno 7krat premajhni. Kadar či-tamo o boljšem živlienju angleškega delavca, moramo upoštevati, da ta tudi neprimerno več žrtvuje za bojazmožnost svojih organizacij kot mi.
Kakor bomo v bodočnosti morali stremeti za zboljšanjem svojih organizacij, tako moramo skrbeti za sedai vsaj za to. da načelo ene ure na teden ne le predere, temveč da ga tudi praktično izvedemo.
Gotovo bodo nekateri manj zavedni sodrugi ugovarjali temu zvišanju s tem, da druge (rinene) organizacije od svojih članov ne zahtevajo tako visokih prispev-
kov. Rekli bodo, da obstoja bojazen, če zvišamo prispevke bo marsikateri član odpadel.
Tem sodrugom je treba povedati, da nasprotne organizacije sploh prispevkov ne potrebujejo, ker si niso stavile nalogo bojevati sc za zboljšanje delavskega položaja, temveč so ustanovljene direktno od kapitalistov zato. da v slučaju boia Streljajo našim organizacijam v hrbet.
Za ta namen pa ne potrebujejo nikar-koršnega fonda, razen onega denarja, s katerim vzdržujejo svoje časopisjem agitatorje.
Cc se jim ne posreči zbrati tega denarja od svojih članov, ga dobe pač od svojega ustanovitelia-kapitaiista, za katerega delujejo s tem, da cepijo delavske moči.,
Čc bo kateri naših članov <xipadet radi »previsokih« prispevkov, nam .ie zelo žal,_ prepričam smo pa, da bo prej att slej uvidel, da mu nasprotne organizacij® mnogo škodujejo in, nič koristijo, ko bo to; sprevidel, bo prišel zopet nazaj, boij prepričan kot kedaj poprej, da so le bedne organizacije prave.
Boljše je, da tak član odpade, pa se kasneje vrne, kakor pa, da se nanj ozh ramo in s tem oškodujemo še tiste, ki že imajo dobro voljo dvigniti se iz blata.
Pri večnemu padanju vrednosti nar šega denarja moramo skrbeti tudi za to, da bo organizacijam omogočena z zvišanjem plač tudi sproti zvišavati prispevke.
Tako kakor ie šlo sedaj ne more iti več naprej. Draginja je vedno rastta in z njo vsaj deloma tudi plače, d očim so prispevki ostali isti.
Če se je draginja za vse zvišala, sc ie torej tudi za organizacijo, ki mora, svoje potrebščine sproti plačevati ravno tako kot jih mora vsak duig posameznik,
Ker so bili vsi centralni odbori vezani na sklepe kongresov, smo doživeli žalostne slučaje, da sp. je marsikateremu delavcu v enem letu plača, trikrat ali šc več zvišala, dočim so ostali prispevki vedno isti.
Centralni odbori naj imajo možnost, da pri zvišanju plače zvišajo tudi prispevke. in sicer tako, da bodo odgovarjali višini zaslužka
ene ure na teden.
Resolucija, ki bo stavljena na kongresu glede tega vprašanja, bo izdelana v smislu navedenih izvajanj.
Pripomniti bi bilo še treba, da oni, ki sc s temi Dredlogi n c strin.ia.io, naj to prav odkritosrčno napišejo. Uredništvo »Delavca« bo polemiko prav rado priobčilo.
Debata o tem ic potrebna, pa naj kdo piše za ali proti temu predlogu.
V	svobodoljubnih organizacijah sc moramo naučiti na .geslo: »Več glav vec misli.«
%
Okrožna strokov, konferenca v Mariboru.
V	nedeljo. 5. marca t. I. se .ie vršila v Mariboru strokovna konferenca, ki pomeni za mariborski proletariat odločen korak k poglobitvi strokovnih organizacij.
Prihodnjič bomo prinesli podrobno razpravo in resolucije, ki so bile na konferenci sprejete, danes liočemo opisati le površni vtis. katerega je konferenca na nas napravila.
Predvsem nam je imponiral red in disciplina, ki je na konferenci vladala. Že konferenca sama ie bila sestavljena iz delegatov. ki so prežeti gesla; kdor ie stori! vse dolžnosti ima tudi vse pravice.
Posebno važnost je polagala konferenc vprašanju organizacije in izobrazbe. Delavci. \i prihajajo v organizacijo le vsled trenotnih koristi, ki iih od organizacije sprejemajo, niso dobri člani, ker vztrajajo v organizaciji le toliko časa dokler iim ta. daie. dočim zapuste njene vrste takoj, ko pride težja preizkušnja, ko ie treba polagati žrtve v prid skupnosti.
Konferenca se ie tega zavedala, zato ie sklenila, da naj novoizvoljena strokovna komisija zida organizacije na skalo — na dobre in zavedne člane.
Konferenca ie imela mnogo simpatičnih potez in bo — o tem smo trdno prepričani, rodila lepe sadove.
Tobačna tovarna v Ljubljani.
Neznosna draginja sili naše tobačno delavstvo skoraj do obupa. Pri teh vrtoglavih cenah ne zasluži .skoraj za kruh, kaj šele za druge življenske potrebščine. Delavstvo ne kriči več, temveč stiska pesti, v srcu pa se mu kuha gnev in srd. Bojimo se, da ne izbruhne vse to z elementarno silo na dan, ker takrat ne bo mogoče več vzdržati reda. Naša monopolna uprava zopet več mesecev molči kot pretečeno leto. Tudi g. finančni minister noče nič slišati o kakem zboljšanju plač tobačnega delavstva, pač pa je takoj povzdignil svoj mogočni glas, ko sc ie šlo za to, da bi se njemu odtrgalo od njegove »b^rne« plače, ki znaša še nekoliko manj kot en miliion na leto in bi se dalo tistemu, ki ima »mastno« plačo okoli 24.000 na leto.
Pri vsem tem pa imamo v naši tovarni šikaniranja dov.olj. Najbolj se odlikuje g. kontrolor Aleš, ki sam ne ve. kake šikane bi si izmislil. Posebno se je spravil sedaj nad izdelovalke smodk- Nobeno delo mu ni po volji. Smodto zlomi in potem pravi, da ie delo za nič. Seveda ie za nič, če vse polomite, g. Aleš. Če pa si že tega ne upa. pa pravi, da je delo splošno slabo. Pred kratkim je prišel v oddelek g. ravnatelj in je kot strokovnjak konštatiral, da je delo dobro. Vam gosp. Aleš pa priporočamo, da se bolj brigate za svoje delo. Kakor čujemo, se ne razlikuje mnogo od omenjenega tudi neki mojster K., ki iako rad protezi ra gotove osebe, na druge ra uiha kot gad. Posebno delavke, organizirane v naši organizaciji. so mu neljube in jih preriva sem in tja, medtem ko so druge vedno na svojih mestih. Zanimivo ie tudi, kako klerikalna organizacija lovi ljudi v svojo organizacijo. Imamo namreč neke posebne vrste delavk, za katere prav ne vemo, ali so delavke ali uradnice, ali finančne stražarke. Ob delavnem času delalo, ko pa delo jenja. se postavijo na dvorišče in opravljalo čezurno delo tam, kier bi mo-
ral biti uradnik ali finančni stražnik. Delajo pa tako-le: delavko, ki je slučajno v naši organizaciji pošljejo vsak dan na preiskavo (proti temu nimamo popolnoma nič), potem pa, ko prestopi v klerikalko organizacijo, pa ne gre pol leta na preiskavo. Opozarjamo g. ravnatelja na to pristransko preiskovanje.
Iz strokovne komisije.
Strokovni kongres se bo vršil dne
25. in 26. marca t. 1. v hotelu »Tivoli« v
Ljubljani.
Predlogi za strokovni kongres. Vsa
osrednja društva^in podružnice sc poživljajo, da takoj vpošljejo tajništvu Strokovne komisije v Ljubljani svoje predloge za strokovni kongres dne 25. in
26. t. m.
Okrožna strokovna konferenca v Celju sc ne vrši kakor je bilo prvotno naznanjeno v nedeljo, dne 12. t. m., pač pa v'nedeljo, 19. marca 1922 ob isti uri, z istim dnevnim redom in na istem mestu.
Rudarska stroka.
Lese. 22. februarja t. 1. se je vršil občni zbor podružnice Unije slovenskih rudarjev. Izvolil se je naslednji odbor: predsednik Fr. Močnik, namestnik Rupert Matvos, tajnik Avg. Jopp. namestnik Mihael Jelenko, blagajnik Fr. Schrott, namestnik Jožef Prohsen, odborniki: Val. Brunker, Iv. Breznik, Fr. Kopmaier in Jožef Gregorc. Poročal ie sodrug Arh, tajnik Unije slovenskih rudarjev iz Zagorja.
Črna. Dne 12. februarja t. 1. je imela podružnica Unije slov. rudarjev svoj redni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni ss.: predsednik Franc Dolinar, namestnik Filip Orabner, tajnik Andrej Brumen, namestnik Friderik Janše, blagajnik Jožef Ipovec. namestnik Franc Štern, podbla-gajniki: Jožef Marakič za Črno. Filip Srotič za Peco. Silvester Vizjak za Pristavo. Franc Štern za Žerjav, Simon Lesjak za Jazbino, Anton Orabner ml. za Mošenik, Lekš Košutnik in Franc Tre-bovc za Heleno, pregledniki:	Filip Re-
panšek jn Mihael Obertanč. Odborniki: Antae Polajner. Rud. Sterničnik, Jak. Mlinar in Filip Mlinar. Na občnem zboru ie poročal tainik Unije s. Arh iz Zagorja. Za gladujočo Rusijo se je zbrala svota 1549 K. Imenik darovalccv je vsakomur na razpolago pri tajniku Unije slov. rudarjev v Zagoriu. kamor se ic oddal znesek.
Živilska stroka.
Občni zbor osrednjega društva živilskih dclavccv v Ljubliaui sc vsled strokovne konference v Celju, ki sc vrši dne 19. marca t. 1., preloži na 24. marca 1922.
Stavka v tovarni konzerv »Impex« na Vrhniki. Po trdem, hudem, skoraj dva mesečnem boju, ki ga je bilo delavstvo za zvišanje mezd iu ureditev neznosnih razmer v tovarni, ie stopilo isto dne 6. t. m. v stavko. Delavstvo, razve n nekaj stavkokazov, katerih imena borno ob priliki objavili, solidarno in odločno vztraja na svoiih zahtevah.
Mlinarji pri P. Majdiču v Celin se zahvaljujejo vsem. ki so spremljali našega starega tovariša sodruga Ivana ča-terja k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo celjskim pekovskim pomočnikom. ki so sc pogreba udeležili polno-
številsno z zastavo. Zahvaljujemo se tudi sodrugu Korenu, za ganljiv govor, ki ga je imel v imenu delavstva obeh otga-nizacij. Rajni je bil dober in zvest delavec. bil jc zaposlen čez 40 let v enem podjetju. Kot zvestega člana strokovne in politične organizacije ga bodemo ohranili vsi v spominu. Pozabili pa tudi ne bomo, da se iz mestnega mlina ni nihče udeležil pogreba, dasiravuo je tamkaj veliko število mlinarjev, ki so ga dobro poznali in ki so pred par leti z niim skupaj delali.
 or.
Kovinarska široka.
Ljubljanskim kovinarjem! Občni zbor1 podružnice je soglasno sklenil zvišati prispevke po predlogu centrale, in sicer tako, da bo plačal vsak član zaslužek ene nre na teden svoji organizaciji. Ker hoče podružnica okrepiti tudi lastne fonde, je občni zbor sklenil, uvesti te prispevke že z 10. tednom. Prispevki naj se plačuiejo po tem-lc redu: Kdor zasluži dnevno od 26—35 Din. plača 4 Din., kdor zasluži dnevno od 16—25 Din. plača 3 Din., kdor zasluži dnevno od 11—15 Din. plača 2 Din., kdor zasluži dnevno do 10 Din. plača 50 para. Do kongresa bodo dobivali Člani še dosedanie znamke, po kongresu bo pa izdala centrala, take. da bodo odgovarjale predlogu, ki bo stavljen na kongresu. To zvišanje prispevkov je od 10. tedna dalje obvezno za vse člane ljubljanske podružnice. — Odbor.
Štore. Pred nekaj dnevi je tukajšnje ravnateljstvo poslalo na vse v tovarni nezaposlene priporočene dopise, da se bo sl. februarjem t. 1. zvišala sta.uar.ina na K 40.— in d_a si naj poskrbe tudi druga stanovanja, ker jih bo oddalo zaposlene-m<u delavstvu. K temu bi omenili samo to. dji smo bili zaposleni v tovarni, da smo bili zvesti delavci, da smo naše delo vestno izpolnjevali, ter da smo bili, brez vsakih dokazov kake krivde, vrženi neusmiljeno na cesto s pomočjo nrista-šev JSZ. Podjetju primanjkuje delavstva. da morajo vsled kapitalističnega terorja delati 12 ur na dan. Nismo proti povišanju stanarine, oač pa odločno odklanjamo, da bi se nam odpovedala stanovanja, ker jih ima "tovarna še 30 praznih na razpolago. Če bo treba, lahko navedemo hišne številke Ako rabi podjetje stan.ovania naj izprazni vilo in naj jo no rabi mesto za stanovanja za skladišče krompirja, zabojev in druge stvari. Če pa ne gre drugače, nai pa deložira najpr-vo svinje in koze, potem pa nas. Toliko za danes, povemo pa lahko še marsikaj. — Več prizadetih.
Lesna stroka.
Podružnica lesnih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani naznanja vsem članom podružnice, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo, dne 19. marca 1922
ob 9. dopoldne v dvorani »Mestnega do-ma« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nad-« zorstva. 5. Volitev odbora, 6. Raznoterosti. Obenem se bodo na tem občnem zboru volili delegati za II. redno skupščino. Ker ie ta občni zbor velikega pomena, je dolžnost vsakega člana, da se ga udeleži. Razpravljalo sc bo tudi o zelo važnih vprašanjih. Ki nas najbolj težijo. Sodru-gi! Ne velia noben izgovor, da se ta ali oni ne more udeležiti. Občni zbor je me" sto, da se spoznamo tu je mesto za kri-* t
tiko. Pokažite torej, da ste zavedni in da smo tudi močni. Vsak član naj prinese s seboj člansko knjižico. — Odbor.
Celje. Dne 5. mar a t. 1. se je vršil občni zbor podružnice lesnih delavcev, na katerem je bil izvoljen naslednji odpor: predsednik Karel Rebov, namestnik rranc Lipak, blagajnik Ignacij Majerič, jpodblagainik Edvard Žumer, tajnik Rud. T3oruzeg, namestnik Josip Resch. preglednika Jakob Vodopivc in Alojzij Ver-išec, odborniki: Jožef Vidovič, Jožef Po-,l'eg, Franc Leskošek in Ivan Vipotnik.
Šoštanj. Neki delavec, ki je zaposlen ?že več let v parni žagi g. Hauke-ja v Šo-ištanju, je pred kratkem prosil svojega jdelodajalca za prazno stanovanje. G. Hauke je začel nad delavcem kričati in Pristavil, da da stanovanje raje tujemu (delavcu, kakor pa domačemu. Delavski Ižulji, ki so mu nagrabili imetic, danes J niso toliko vredni, da hi se jih upoštevajo. G. Woschnagg v Šoštanju ima dosti Stanovanj, toda vse le za svoje delavce. Namerava še letos zgraditi več delavskih hiš za lastne delavce in ne tako kot g. Hauke, ki pravi, da za lastnega delavca nima stanovanj. Pretečeno leto so hodili njegovi delavci na kosilo v gostilno K. Hauke, kjer pa so morali plačevati dražje, kot pa drugod. Kljub temu na je /pripovedoval g. Hauke. da ima vedno izgubo.- Življenslce potrebščine je dražil, tnizkiii delavskih mezd pa ni videl. Vsled izkoriščanja celo pri jedi. so defavci za-jpustili gostilno g. Hauke in so hodili obedovati v gostilno g. Drobeža. G. Hauke fee ni miroval. Sklical je mesarje in gostilničarje na seio. kjer so se pogovorili (kako bodo zvišali cene mesu in hrani.
G.	Drobež sc tc scic ni udeležil, zato pa ga je g. Hauke pismeno podučil, kako si a i zviša cene.
Kdo dela torej draginjo in stanovanjsko bedo? O. Hauke-ju prav priporočamo, da naj že itak izmozganega delavstva ne šikanira, ker s tem bo žel le odpor, ki bi lahko tudi niemu samemu škodoval.
OblačiSna široka.
Sfaod podružnice oblačilnih delavcev
v	Ljubljani se bo vršil v sredo, dne 15. t.
m. točno ob 7. uti zvečer v društvenem lokalu. Dolžnost vseli članov je. da sc ga sigurno udeleže. — Tajnik.
V	Mariboru. Cellu in Ljubljani so stavili krojaški pomočniki zahteve za povišanje plač in nekaterih sprememb do-sedai veljavne tarife. Upamo, da bodo gg. delodajalci sami uvideli, da je zboljšanje položaja svojim pomočnikom nujno ter se nc bodo pustili zopet begati od mojstrov, ki nimajo zaposlenih nikakih pomočnikov. Sodruge opozarjamo, da ostanejo, dokler mezdni boj ni končan, na svojih mestih ter se ravnajo po navodilih, katere bode dala organizacija. V slogi je moč in zmaga! •— Tajništvo.
■■	™••'J"1	—r- avmm «r.- ■
Usnjarska stroka.
Vrhnika. Dne 29. januarja t. 1. se je vršil občni zbor podružnice. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Ig. Pekle, Podpredsednik Franc Čuk. tajnik Franc Frbcžar. namestnik Stanko lstinič, blagajnik Anton Velkavrh, namestnik Anton Suhadolnik, odborniki: Anton Plahtar, Martin lstinič in Ivan Grabeljšck. Zaupniki: Anton Plahtar, Franc čuk, Ig. Pekle. Anton Suhadolnik, Martin lstinič in Franc Mihevc.
Delavstvo usnjarske tovarne »Tndus« na Vrhniki ie stopilo dne 6. t. in. v stavko, ker je g. Pavel Pollak izprl 1. delavca vsled tega, ker je moral pbd prisego pričati zoper tvrdko, 2. ker se tvrdka ni držala pogodbe, s katero je priznala delavstvu 20% povišek na mezde, 3. ker ni izplačala delavstvu nagrade za nadurno delo v znesku 450 K. — Tvrdka »Indus« naj nc misli, da je delavstvo živina, s katero sc dela. kakor gospodar hoče. Še manj pa bi pričakovali, da tvrdka terorizira in najnesramnejše izkorišča svoje delavstvo, ko vendar, vsaj na zunaj, priznava krščanski nauk, v resnici pa. dela popolnoma drugače.
VAŽNOST HRANILNIC.
Za vsako stran človeškega življenja je našel človek posebno merilo, ki kaže kot toplomer dvig ali padec merjene stvari. Za izobrazbo kakega naroda, pra-
vi	Nemec, je najboljše merilo milo, kolikor ga porabi ves narod razdeljeno na posamezne glave, čim več ga porabi, tim višje ie izobrazba. Kajne, kako navadno merilo za tako imenitno stvar kot je izobrazba. Merilo za gospodarsko moč kakega naroda pa je število gospodarskih zadrug; čim več zadrug, tim večje zaupanje zunanjega sveta v nakupno in plačilno moč dotičnega naroda. Največjega gospodarskega in gospodarsko-vzgojnega pomena ie nedvomno hranilnica. Hranilnica ie tista naprava, ki zbira križem svet prihranke gospodarsko zavednih ljudi, da jih na drugi strani podjetnost porabi v narodov blagor. Česar ne zmore vinar, zmore krona, če je ta še preslaba sto. tisoč, milijon kron. Najnižja plast naroda, delavci — proletariat, se mora tudi tu rešiti pred posameznimi denarnimi mogotci, ki vladajo danes svet. Kie pa je rešitev? V varčevanju. Kam edino spadaio delavčevi prihranki? V delavsko hranilnico. Katera je delavska hranilnica? Hranilni oddelek Konsum-nega društva za Slovenijo v Ljubljani, ki je do danes nabral za 3,500.000 K delavskih prihrankov in iih obrestuje po 4%%, odnosno one na daljši odpovedni rok po 5%. Delavci, nosimo svoje krone v svojo hranilnico!
Stnvbhiskeam delavstvu v vednost.
Pogajanja dne 22. februarja 1922 med stavbeniki na eni strani in z Unijo stav-binskih delavcev, podružnica Celje, na drugi strani, so se razbila, ker niso hoteli priznati zaupnikov pri podjetjih in da bi se uvedli plačilni zavitki ali listki pri izplačilu mezd. Posebno sc je pri tem protivil stavbenik Karel Jezernik, kateri je glavni vzrok te zahteve. Delavcem, katere je imel zaposlene v letu 1921., je odtrgaval od tddnevne mezde v 12. mezdni stopnji namesto 23.47 K 47.10 K. Gotovo je tukaj, da sc je delavcu zaračunalo zavarovanje zoper nezgode, kar pa sc ne sme zgoditi, ker morajo delodajalci sami plačevati. — Vemo pa. da srno zadeli v sršenovo gnezdo, ker sc branijo, češ. to stane mnogo denarja in mnogo časa: mi pa stojimo na stališču, če gospodje stavbinski podjetniki res ne morejo plačilnih zavitkov kupiti navzlic 10 do 20 tisoč letnega dobička, potem jih jim bomo na mi delavci od svojih žuljavih krajcarjev kupili, ker mi hočemo imeti red pri plačah. To v vednost g. Jezerniku, stavbeniku v Celju: na delavce pa apeliramo, nai bojkotirajo podjetje, ka-
tero jc proti vam. Vrata so vam odprta proti Zagrebu, kier se zaupniki pripo-znajo, — Več plačilnih listkov je v tajništvu Unije stavbinskih delavcev v Celju, da si jih tudi g. Jezernik lahko ogleda. Prihodnjič orideio drugi stavbeniki na vrsto. — Več stavbinskih delavcev v Celju.
Celje. (Vsem podružnicam celjskega okrožja na znanje). Odkar se je razširila vest, da so si nemci ustanovili svojo »Deutsche Volkspartei« v Jugoslaviji, so sc sprijaznili tukajšnji kapitalisti in napravili pakt za skupen nastop proti 8-urnem delavniku. Združili so se znani velenemci, kakor W. Rakusch, (nemec), A. Wcsten (nemec). P. Majdič (slovenski liberalec). Golograne (slovenski klerikalec, sedaj liberalec). Kakor se čuje, prirejajo ti gg. po ovinkih sestanke in sklepajo kako in na kakšen način bi oropali delavce za 8-urni delavnik in uvedli na celi črti 9-urnik. Pri celi nesramni akciji sc pa najbolj odlikuje ponemčurjen Čeh inž. Hruška, ravnatelj v plavžarni v Štorah. Temu nekdanje-imj tlačitelju ruskih ujetnikov pa pridno pomaga »Jugoslovanska strokovna zveza«. Z njeno pomočjo sc je temu nadutežu že posrečilo deloma uvesti 12-urnik. (O zadevi ruskih ujetnikov bomo še spregovorili). Inšpekcija dela v Celju, katera je zato poklicana, da varuje zakone, se na žal ne zgane. Opozarjamo naše poslance, da posvetijo g. inž. Dcjaku nekaj več pozornosti. Ker ie baje vedno bolan, naj se ga upokoji. Klerikalci v Štorah so pravi hlapci kapitala in izdajala' jugoslovanskega proletarijata. To jc ona klika, ki nosi naslov »Slovenska ljudska stranka«.
V	Celju samem so klerikalci do sedaj še pasivni, a vendar imamo tudi tukaj izda-iice delavskega razreda. Pojavil s.c je neki zidar (bivši avstrijski san it. korp.) Reiniš Alojzij, ki je prevzel ulogo izdajalca svojih sotrpinov. Ta človek agitira za SSDU (samostojno slovensko delavsko unijo) to jc za demokratsko kapitalistično stranko. Protektor te organizacije je gospod rud. svetnik Baebler. To je oni Baebler, ki je pred enim letom gnal drž. cinkarno skoraj v propast; vrgel jc čez 200 delavcev na cesto, češ, da nima več dela; to je tudi oni Baebler, ki je obljubil ministerski komisiji in zastopnikom strokovnih organizacij, da bo, kakor hitro bo boljša konjunktura. po možnosti sprejel delavce zopet v delo. Sedaj pa. ko jc konjunktura boljša ne drži dane obljube. Gospod Baebler. ali se ne sramujete? Ali se še spominjate onih časov leta 1918 in 1919, ko so ljudje Vaše barve vlagali ovadbe na okrajno glavarstvo v Celju, radi nemškutar-stva. (ki ga ni bilo) proti delavcem, ki so se vpisali v strokovno organizacijo kovinarjev! Ali se še spominjate delavskega shoda, na katerem sc je kulturen škandal ovaduŠtva celjskih »narodnja-karjev« razkrinkal? Ali sc še spominjate neštevilnih hujskajočih člankov celjske »Nove dobe«, katera je nepretrgoma hujskala proti zaupnikom naše organizacije. ter liji neprestano zmerjala za nemškutarje? No tetka »Nova doba«, kaj pa praviš sedaj, ko smo ti pojasnili, da je tvoj zaveznik v direktni zvezi z velenemci? Ali ne pomeni to »narodno izdajstvo« ?
Delavci! Proletarci! Trpini! Ali bodete sedaj verjeli, da so gospodje kapitalisti mednarodni in medstrankarski, kadar gre za denar? Ali sedaj raz-
limete zakaj obstojajo razne organizacije. ki nosijo delavsko ime in niso delavske. Ali veste, katere so te organizacije? To so:	»Jugoslovanska	strokovna
zveza«. »Narodna soc. zveza«, >>Samo-stojna strokovna delavska unija« in ta-kozvane neodvisne delavske organizacije, ki jih priporoča bivši srbski vojaški ataše g. Stefanovič.
Delavstvo naj si zapomni, da je »narodnost in vera« za delavca le pesek v oči, ki mu ga mečejo razni kapitalistični hlapci v obraz, da bi delavec ne spregledal resnico. Iz zanesljivih virov smo tudi zvedeli, da skušajo celjski kapitalisti našo valuto zboljšati na račun delava cev s tem. da bi vpeljati 9-urnik po celem celjskem okrožiu. Ko bi bilo to izvedeno in bi inozemski listi poročali, da je v Sloveniji oz. v Celju 9-urnik vpeljan, bi seveda curiška borza takoj dvignila našo valuto. Od »Samostojnih kmetov« zafurano valuto naj delavci rešujejo s podaljšanjem delavnega časa. Oni razumejo! Ali boste razumeli tudi vi? Ako hočete pokazati, da razumete, tedaj pridite v nedeljo dne 26. februarja ob 9. dopoldne vsi na shod. ki se bo vršil pri »Zelenem travniku« v Celju. Govoril bo narodni poslanec s. Etbin Kristan in s. Leskošek iz Celja. Sodrugi z dežele nam lahko pošljejo pismene izjave, če so za 8 ali 9 urni. delavnik.
Ali bo res Celje rešilo jugoslovansko valuto. Pravijo, da bo 9-urn'rk to napravil.
»Naši Zapiski« štev. 1. in 2. za letošnje leto sta pravkar izšli.
Za strokovno organizirane člane je ta številka tako važna, da bi jo moral vsak član do dobrega preštudirati.
Valutno vprašanje o katerem razpravlja s. F. Uratnik ie za delavca v današnjih časih najvažnejša točka. Kdor bo hotel omiliti ali odpraviti draginjo bo jnnral najprvo rešiti vprašanje valute. Cc pravico da draginja raste sc nismo točno izrazili kajti cene marsikaterim potrebščinam so dosegle že predvojno stališče. Pšenica v Ameriki n. pr. sc prodaja danes že po isti ceni. kakor I. 1914.
Pri nas pa je vsak dan dražja in sicer radi tega. ker pada vrednost našega denarja. V Uratnikovi razpravi je vprašanje do dobrega raztolmačcno. taKo da bo vsakdo lahko razumel. Kar je pa glav-
no ie pa to, da o vnrašanju draginje ni navedenih nobenih fraz. temveč stvarna razprava, ki nam kaže pot iz tega gorja.
Sestavljene so tudi tabele po katerih je razvidno, koliko človek za preživljanje potrebuje.
Kdor l?o te tabele do dobrega preči-tal bo šele spoznal, da plovemo v lakoto, če ne bomo v nravem času skrbeli, da postrižemo peruti raznim verižnikom.
V reviji so tudi priobčene važnejše določbe iz stanovanjskega zakona.
Naroča se pri Socijalni Matici, pošt. predal št. 13, Ljubljana. Revija stane polletno 50 K. Naročit^ jo!
Politika v strokovnih organizacijah.
Akcijski odbor strokovnih organizacij v Ljubljani je započel vztrajno akcijo proti draginji.
Sklical ie tudi velik protidraginjski shod. ki je prav dobro uspel, dasiravno so nekateri elementi skušali izrabljati shod za čisto druge namene.
Zadnji čas je ta akcijski odbor sestavil tudi načrt, kako naj odpravijo stanovanjsko bedo.
V tem predlogu je zahteva po progresivnem davku na luksuzna stanovanja (Tabela je priobčena v »Napreju« št. 53.).
Smisel cele stvari je v tem, da kdor ima preveliko stanovanje, naj plača za to visok davek, s katerim naj občina zida nove hiše.
Kdor pa tc vsote ne more plačati, naj pa vzame k sebi kakega podnajemnika, saj jih je mnogo v vagonih.
Meščansko časopisje sc je tega treznega dela zelo ustrašilo. »Jutro« je pričelo z vso silo pisati proti delu akcijskega odbora, češ, nai ta ne zavaja »politike« v strokovne organizacije.
Ce se. strokovna organizacija bori proti dragimi, praviio. da dela »politiko«.
Cc skuša odpraviti stanovanjsko mi-zerijo, je to zopet »politika«.
Naj nam gospoda potem pove, kaj pa po njihovem mnenju ni politika!
Oni bi seveda najrajši videli, da bi se dc’avci k rogali med seboj za žabjo volno, da bi gospoda v miru vladala!
Pa ne bo nič s tem!
Zahvale.
Popisani se najsrčneje zahvaljujem vsem sodrugom v Štorah za nabrano vsoto K 500.— za časa moje brezposel-
nosti. Obenem tudi najlepša hvala odboru kovinarjev za nakazano svoto K 200.— Jurij Žohar.
. Podpisani se najsrčneje zahvaljujem vscju darovalcem, ki so mi pomogli v času moje bolezni s podporo 30 Din 50 p.
*— Franc Teodorovič, Štore.
Podpisani so najsrčneic zahvaljujem j za po s. Baštolc in Kojc izročeno svoto t 1124 K, katero so mi darovali ob času ) moje b_olezni sodrugi podružnice lesnih j delavcev v Strnišču. kakor tudi mnogi ( drugi prijatelji. — Josip Medved.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tinka, Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
91
registroma zadrega z onslno zavezo
(prelena tr»nllue rlos« vsak delavnik od 8. do >3. «0 in (!li obrestuje po čistih
wse- 4%
Rentni davek pbiEa druAtvo iz svolefi. Obresti n kapitaliriralo polletno. VeJJe in etalne vloge ie obrestujejo po dogovoru. l*o*o)tli» (Lije svo|im zadružnikom proti vkn)ifbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic se eskamptajejo po bančni obrestni meri
Edini, res delavtKi torni zavod.
7	H
(ICITEUŽKft TISKARN^
UBLIllif. Unti ulita itn. E.
V
a rtihtimiH niircga z NKjm m g,
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. •
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-\ - šnr itd. Itd. - v
t
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
J
 ^
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.	I
Postali predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.582. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana".	f
...o:1—j-iia!i'JigjJiWMaro
UD A MIT ATT nTVTVfTT 171^ sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vlogo IlAiilMLiM	FjIJH/A.	^o dne dviga po 4f|20|ov večje vloge proti polletni od-
povedi po 5°}o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podruinicc: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Cma I., Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
—	nad 3 milijone kron.
Pristopnina K 10*—.	Clan društva postane lahko vsak!	Delež	K 200.—.
Pristopati se zamorc v vseh gori imenovanih podružnicah.