6, številka Delavecizhajavs&k drug petek z datrtnjom naslednjega dno. — Naročnina za colo leto D 10'—, za pol leta D a—, za četrt leta D 2 50 Posamer.ua številka 25 p uaročniua v inozemstvi sorazmerno več. PcSfljalve na uredništvo in npravniStvo Ljnbljana, Šelsnburpova Klica štev. 6. II. nav.~r. Telefon St. 225. Pavšalni Srsofc® w drSavS SMS. V Ljubljani, dne 11. marca 1922. IX. leto. Rokopisi se na vračajo. —« Inserati se zaračunavajo« milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 25 para, pri trikratni po 23 para, pri šestkratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 p za vsakokrat. — Za razna izjave itd. stane mm vrstic« 25 para. Reklam, so pogta nine prosto. — Netrankira-na pisma se nc sprejemajo- I. KAISER: 'I Pred strokovnim kongresom, j Dve in pol leti .ie preteklo od zad- 1 njega strokovnega kongresa, ki se je razšel z lepimi načrti in dobrimi nadami. Razmere so sc v teh dveh in pol letih skoraj popolnoma predrugačile, ne le na političnem in gospodarskem, temveč tudi na strokovnem polju. Nestalnost razmer je vsled tega strokovno gibanje jako ovirala in ga mnogokrat postavila pred dejstvo, da ni bilo kos zadostno braniti napade kapitalizma in buržoazije na delavno ljudstvo. V splošnem ie bil strokovni pokret v Sloveniji dokaj nx:čan, kar dokazuje naraščanje članstva v naših strokovnih organizacijah. V zadnjih dveh letih so z ozirom na število članstva mnogo pridobila, kar ic ojačilo njih finančno in reprezentančno moč. Toda organizacije, ki stojijo na razrednem stališču, ki sc bojujejo za pravice proletariata in zoper današnji kapitalistični družabni red, pa nc smejo in ne morejo polagati največje važnosti na nabiranje članstva, temveč na vzgojo in izobrazbo članov. V pogledu na število članstva so naše organizacije napredovale, na vzgojo in izobrazbo pa sc ic polagalo malo, malo važnosti. Pritisk kapitalizma na proletariat je z dnevom hujši, mezdni boji so vedno kompliciranejši, socialna zakonodaja je tudi vedno bolj šepava. Kapitalizem združen z buržoazijo hoče na vsak način zatreti strokovno gibanje in izpodkopati zaupanje delavstva do strokovnih organizacij. Cim hujši in srditejši so napadi, tem večji mora biti odpor proletariata. Kljub temu, da so naše organizacije po številu članstva jako močne, moramo Vonstatiratj, da ic njih odporna moč šc precej majhna. Majhna pa je vsled tega, ker se delavstvo ne zaveda svojega položaja in ker ne pozna pravega cilja stro- | kovnih organizacij. Mnogo, mnogo je šc delavstva, ki misli, da so organizacije posredovalnice v mezdnih gibanjih in stavkah. Vsled tega število članov pred gibanjem vedno jako naraste, po gibanju pa zopet pade in to posebno v slučajih, če u&oeh iiibanja ni bil popolen. Povsem razumljivo je, da se organizacija s .takim članstvom ne more spuščati v resne boje s kapitalizmom. Neurejene razmere, naraščajoča draginja in prekruto izkoriščanje silijo delavstvo v neprestane mezdne baje, toda kljub temu ne. smemo pozabiti, d a cilj naših organizacij ni vzgojiti iz proletariata mezdne bojevnike, temveč vojake, ki se bodo borili za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, ki bodo pripravljali pot pravičnejšemu družabnemu redu — socializaciji. Kako pa naj vzgojimo delavstvo? Delavstvo se bori, da ohrani pravice, , ki si jih je težko priborilo. Mladina pa mora gledati, da te pravice tudi ohrani, da jih izpopolni in da v socialnem pokre-tu napreduje. Mladini ic treba vceiiiti misel, da se proletariat ne more ločiti po narodnostnih in verskih načelih, da je ena velika družina, ki hrepeni po pravici. Vzgojiti je treba naraščaj in dati mu zdravih načel. Za proletariat edino zdrava načela pa so, da se osvobodi verskih in narodnostnih spon in da pripozna mednarodnost. Strokovni kongres bo imel torej veliko nalogo, da bo usmeril bodoče delovanje naših organizacij tako, da bo našo delo res enotno in smotreno. Priznati bo moral načela, ki bodo zasigurala razvoj organizacij v smislu socialne pravičnosti. Temelj pa bo moral Dostaviti v tem. da bo, ne le zahteval disciplino od članstva, temveč da bo napravi! red tudi na zno-traj. F. SVETEK: - s Članski prispevki. (K strokovnemu kongresu.) (Dalje.) Ker je torej zaslužek delavstva tako zelo različen, tudi prispevki v organizacijo ne morejo biti enaki. Merilo, po katerem naj določimo pridevke. da bodo napram zaslužku pravični, ic za naše razmere najprikladnejše, če določimo: prispevek organizaciji naj bo zaslužek ene ure na teden. Kdor ma 4 K urne plače naj plača 4 K. kdor ima 20 K na uro naj plača 20 K na teden itd. Na, ta način bomo pravično porazdelili bremena, po drugi strani bomo pa dali organizacijam večjo akcijsko zmožnost. Prispevki sc bodo na ta način sicer zvišali, vendar o kaki pretiranosti nc more biti govora. Če vzamemo za vzgled angleškega delavca, ki plačuje en dan zaslužka na teden svoji organizaciji, vidimo, da bodo naši še vedno 7krat premajhni. Kadar či-tamo o boljšem živlienju angleškega delavca, moramo upoštevati, da ta tudi neprimerno več žrtvuje za bojazmožnost svojih organizacij kot mi. Kakor bomo v bodočnosti morali stremeti za zboljšanjem svojih organizacij, tako moramo skrbeti za sedai vsaj za to. da načelo ene ure na teden ne le predere, temveč da ga tudi praktično izvedemo. Gotovo bodo nekateri manj zavedni sodrugi ugovarjali temu zvišanju s tem, da druge (rinene) organizacije od svojih članov ne zahtevajo tako visokih prispev- kov. Rekli bodo, da obstoja bojazen, če zvišamo prispevke bo marsikateri član odpadel. Tem sodrugom je treba povedati, da nasprotne organizacije sploh prispevkov ne potrebujejo, ker si niso stavile nalogo bojevati sc za zboljšanje delavskega položaja, temveč so ustanovljene direktno od kapitalistov zato. da v slučaju boia Streljajo našim organizacijam v hrbet. Za ta namen pa ne potrebujejo nikar-koršnega fonda, razen onega denarja, s katerim vzdržujejo svoje časopisjem agitatorje. Cc se jim ne posreči zbrati tega denarja od svojih članov, ga dobe pač od svojega ustanovitelia-kapitaiista, za katerega delujejo s tem, da cepijo delavske moči., Čc bo kateri naših članov >Samo-stojna strokovna delavska unija« in ta-kozvane neodvisne delavske organizacije, ki jih priporoča bivši srbski vojaški ataše g. Stefanovič. Delavstvo naj si zapomni, da je »narodnost in vera« za delavca le pesek v oči, ki mu ga mečejo razni kapitalistični hlapci v obraz, da bi delavec ne spregledal resnico. Iz zanesljivih virov smo tudi zvedeli, da skušajo celjski kapitalisti našo valuto zboljšati na račun delava cev s tem. da bi vpeljati 9-urnik po celem celjskem okrožiu. Ko bi bilo to izvedeno in bi inozemski listi poročali, da je v Sloveniji oz. v Celju 9-urnik vpeljan, bi seveda curiška borza takoj dvignila našo valuto. Od »Samostojnih kmetov« zafurano valuto naj delavci rešujejo s podaljšanjem delavnega časa. Oni razumejo! Ali boste razumeli tudi vi? Ako hočete pokazati, da razumete, tedaj pridite v nedeljo dne 26. februarja ob 9. dopoldne vsi na shod. ki se bo vršil pri »Zelenem travniku« v Celju. Govoril bo narodni poslanec s. Etbin Kristan in s. Leskošek iz Celja. Sodrugi z dežele nam lahko pošljejo pismene izjave, če so za 8 ali 9 urni. delavnik. Ali bo res Celje rešilo jugoslovansko valuto. Pravijo, da bo 9-urn'rk to napravil. »Naši Zapiski« štev. 1. in 2. za letošnje leto sta pravkar izšli. Za strokovno organizirane člane je ta številka tako važna, da bi jo moral vsak član do dobrega preštudirati. Valutno vprašanje o katerem razpravlja s. F. Uratnik ie za delavca v današnjih časih najvažnejša točka. Kdor bo hotel omiliti ali odpraviti draginjo bo jnnral najprvo rešiti vprašanje valute. Cc pravico da draginja raste sc nismo točno izrazili kajti cene marsikaterim potrebščinam so dosegle že predvojno stališče. Pšenica v Ameriki n. pr. sc prodaja danes že po isti ceni. kakor I. 1914. Pri nas pa je vsak dan dražja in sicer radi tega. ker pada vrednost našega denarja. V Uratnikovi razpravi je vprašanje do dobrega raztolmačcno. taKo da bo vsakdo lahko razumel. Kar je pa glav- no ie pa to, da o vnrašanju draginje ni navedenih nobenih fraz. temveč stvarna razprava, ki nam kaže pot iz tega gorja. Sestavljene so tudi tabele po katerih je razvidno, koliko človek za preživljanje potrebuje. Kdor l?o te tabele do dobrega preči-tal bo šele spoznal, da plovemo v lakoto, če ne bomo v nravem času skrbeli, da postrižemo peruti raznim verižnikom. V reviji so tudi priobčene važnejše določbe iz stanovanjskega zakona. Naroča se pri Socijalni Matici, pošt. predal št. 13, Ljubljana. Revija stane polletno 50 K. Naročit^ jo! Politika v strokovnih organizacijah. Akcijski odbor strokovnih organizacij v Ljubljani je započel vztrajno akcijo proti draginji. Sklical ie tudi velik protidraginjski shod. ki je prav dobro uspel, dasiravno so nekateri elementi skušali izrabljati shod za čisto druge namene. Zadnji čas je ta akcijski odbor sestavil tudi načrt, kako naj odpravijo stanovanjsko bedo. V tem predlogu je zahteva po progresivnem davku na luksuzna stanovanja (Tabela je priobčena v »Napreju« št. 53.). Smisel cele stvari je v tem, da kdor ima preveliko stanovanje, naj plača za to visok davek, s katerim naj občina zida nove hiše. Kdor pa tc vsote ne more plačati, naj pa vzame k sebi kakega podnajemnika, saj jih je mnogo v vagonih. Meščansko časopisje sc je tega treznega dela zelo ustrašilo. »Jutro« je pričelo z vso silo pisati proti delu akcijskega odbora, češ, nai ta ne zavaja »politike« v strokovne organizacije. Ce se. strokovna organizacija bori proti dragimi, praviio. da dela »politiko«. Cc skuša odpraviti stanovanjsko mi-zerijo, je to zopet »politika«. Naj nam gospoda potem pove, kaj pa po njihovem mnenju ni politika! Oni bi seveda najrajši videli, da bi se dc’avci k rogali med seboj za žabjo volno, da bi gospoda v miru vladala! Pa ne bo nič s tem! Zahvale. Popisani se najsrčneje zahvaljujem vsem sodrugom v Štorah za nabrano vsoto K 500.— za časa moje brezposel- nosti. Obenem tudi najlepša hvala odboru kovinarjev za nakazano svoto K 200.— Jurij Žohar. . Podpisani se najsrčneje zahvaljujem vscju darovalcem, ki so mi pomogli v času moje bolezni s podporo 30 Din 50 p. *— Franc Teodorovič, Štore. Podpisani so najsrčneic zahvaljujem j za po s. Baštolc in Kojc izročeno svoto t 1124 K, katero so mi darovali ob času ) moje b_olezni sodrugi podružnice lesnih j delavcev v Strnišču. kakor tudi mnogi ( drugi prijatelji. — Josip Medved. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tinka, Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. 91 registroma zadrega z onslno zavezo (prelena tr»nllue rlos« vsak delavnik od 8. do >3. «0 in (!li obrestuje po čistih wse- 4% Rentni davek pbiEa druAtvo iz svolefi. Obresti n kapitaliriralo polletno. VeJJe in etalne vloge ie obrestujejo po dogovoru. l*o*o)tli» (Lije svo|im zadružnikom proti vkn)ifbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic se eskamptajejo po bančni obrestni meri Edini, res delavtKi torni zavod. 7 H (ICITEUŽKft TISKARN^ UBLIllif. Unti ulita itn. E. V a rtihtimiH niircga z NKjm m g, Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. • LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-\ - šnr itd. Itd. - v t STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. J ^ KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA. I Postali predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.582. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana". f ...o:1—j-iia!i'JigjJiWMaro UD A MIT ATT nTVTVfTT 171^ sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vlogo IlAiilMLiM FjIJH/A. ^o dne dviga po 4f|20|ov večje vloge proti polletni od- povedi po 5°}o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podruinicc: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Cma I., Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes — nad 3 milijone kron. Pristopnina K 10*—. Clan društva postane lahko vsak! Delež K 200.—. Pristopati se zamorc v vseh gori imenovanih podružnicah.