Slev. 100.
V UMU V sredo, One 6. mola 1925. Posamezna številka stane V30 Din LelO UD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... . 120
za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: oeloletno
V Jugoslaviji .
v inozemstvu.
Din 60 . 80
prflocjo 9, Ilustrirani
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3-— in 4 —. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Dr. J. B.:
Svobodno zadružništvo in vladno zadružništvo.
Te dni se razpravlja v narodni skupščini in pišejo listi o vladnem načrtu zakona o poljedelskem kreditu. Kakor dolgo obstoji naša država, je po daljših ali krajših presledkih to vprašanje vedno prišlo v pretres, seveda največkrat ne iz stvarnih razlogov, da bi se namreč v resnici hotelo pomagati kmetu s potrebnim kreditom, temveč iz političnih razlogov, da se napravi dober vtis in vpliva na javno mnenje, češ, glejte kako skrbimo za kmečki stan.
V zvezi z vladnim načrtom zakona pa so nastale med ljudstvom neke govorice, češ, da se hoče mesto sedanjega zadružništva uvesti neko novo vladno državno zadružništvo. Vsled tega se mnogi zadrugarji bojijo, da ne bi tudi slovenske zadruge prišle pod vpliv vlade in da ne bi mogoče vlada denarja naših kreditnih zadrug potegnila v Belgrad. Da ne bo zmot in nepotrebnega razburjenja, podamo kratko pojasnilo.
Obstoječe pridobitne zadruge v Sloveniji kakor tudi v drugih delih države so ustanove privatnega prava, za katere poleg zadružnega zakona veljajo privatno-pravne določbe. Država, oziroma vlada ima napram pridobitnim zadrugam ravno toliko pravice kot napram poljubnemu privatnemu podjetju. Po obstoječih zakonih ne more vlada podvreči zadrug svoji ingerenci. Vlada ne more seči Jdo njihovem premoženju, razen, ako so dani pogoji za razlastitev. Država tudi ne more nikakor kršiti ali omejevati zadružne avtonomije.
Ako pa se sedaj govori in piše o vladnem zadružništvu in o odvisnosti zadrug od vlade, tedaj velja to samo za novo vrsto zadrug, kakršne bi sc imele ustanavljati po določbah predloženega zakona o poljedelskem kreditu. Po tem zakonu se imajo namreč za preskrbo kmeta s potrebnim kreditom ustanavljati posebne vrste zadruge z omejeno ali neomejeno zavezo, glede katerih so temeljne določbe obsežene v načrtu zakona o poljedelskem kreditu. Podrobne določbe o lokalnih in oblastnih zadrugah pa ima podati pravilnik k zakonu o poljedelskem kreditu, ki ga izda poljedelsko ministrstvo, To bi bila torej čisto nova vrsta zadrug. Te bi bile odvisne od državnih sredstev, katera bi jim država stopnjema dobavljala. Načrt določa, da se ima iz državnih proračunskih sredstev tekom let za svrhe poljedelskega kredita izdati 5 milijonov dinarjev. Te nove zadruge bi tudi bile odvisne v svojem združevanju, ker ne morejo svobodno pristopati k obstoječim zadružnim zvezam, temveč se imajo po načrtu organizirati v »oblastne zadruge«. Nad lokalnimi in oblastnimi zadrugami pa stoji čisto birokratična in centralistična ustanova: ravnateljstvo za poljedelski kredit. Vsa sredstva, ki bi jih država dovolila za poljedelski kredit, bi šla potom ravnateljstva na »oblastne zadruge«. Oblastne zadruge pa zopet razdeljujejo sredstva lokalnim zadrugam. Ravnateljstvo za .poljedelski kredit je nekak denarni zavod, v čegar upravnem odboru sedijo: en član državnega sveta, en član glavne kontrole, en član državne hipotekarne banke, šest članov iz vrst kmetijskih strokovnjakov kot zastopnikov poljedelskega ministrstva, po en zastopnik vsake oblastne zadruge in en zastopnik finančnega ministrstva. Vse te člane upravnega odbora pa imenuje ministrski svet na predlog poljedelskega ministrstva.
Opisana organizacija poljedelskega kredita sicer hoče delati videz pravega zadružništva. V resnici pa to ni zadružništvo, temveč je potvorba, ki ima samo ime zadružništva, po svojem bistvu pa je birokratična in centralistična vladna ustanova, ki ji zlasti manjka bistvo pravega zadružništva: svoboda, neodvisnost in lastna iniciativa. Te zadruge bodo delale, dokler bo kai državnega denarja na
razpolago. Ko ga ne bo več, bodo prenehale.
Načrt sicer določa, da bi v to državno organizacijo mogle vstopiti tudi že obstoječe kreditne zadruge, ako spremenijo pravila tako, kakor zahteva zakonski načrt. Toda naše zadruge vedo ceniti zadružno avtonomijo in se bodo čuvale, da ne pridejo v odvisnost od vladne milosti, to tembolj, ker iz izkušenj vemo, da bi Slovenija tudi pri poljedelskem kreditu bila tako po mačehovski upoštevana ka-
kor ob vsaki drugi priliki, kadar se je šlo za to, da bi imela Slovenija kaj dobiti. Pač pa bi gotovo gori omenjeno ravnateljstvo za poljedelski kredit zelo rado prišlo v posest iepih prihrankov, ki jih je zbralo slovensko zadružništvo in s katerimi je do sedaj svobodno razpolagalo. Upajmo, da bo slovensko zadružništvo znalo tudi za bodoče svojo svobodo čuvati ter jo ceniti višje nego vladno miloščino. —
Jugoslovanski klub proti tlacenju m zanemarjanj u Slovenije.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel Jugoslovanski klub sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. Po poročilu klubovega načelnika se je razvila živahna debata, katere so se udeležili vsi poslanci kluba. Poročali so o številnih preganjanjih državnih nameščencev, l^i so edin političen uspeh samostojnih demokratov v Sloveniji, in o težkem gospodarskem stanju v Sloveniji. Klub je soglasno sklenil, da bo v narodni skupščini začel z odločno akcijo
proti krivicam, ki se godijo ljudstvu, tako proti neznosnemu navijanju davkov, proti kršenju občinske avtonomije, odstavljanju županov, razpustitvam občinskih svetov, preganjanju srednješolskih profesorjev in učiteljev; radi popolnega zastanka izvoza živine, za kar se vlada nič ne briga, radi zanemarjanja invalidov, radi brezposelnosti, ki se v Sloveniji strašno širi, za kar ne kaže vlada nobenega smisla, in glede drugih vprašanj gospodarskega, socialnega in političnega značaja.
Vprašanje spornih mandatov HSS.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Predsednik bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije Ljubomir Davidovič je žr vrč dni bolan in ne more priti na seje narodne skupščine. Popoldne ga je obiskal na njegovem stanovanju predsednik Hrvatskega seljačkega kluba Pavle Radič ter se z njim posvetoval o političnem položaju. V političnih krogih mislijo, da bo prišlo prihodnje tedne v opoziciji do večje živahnosti, ker se bo vedelo za mišljenje vladne večine o hrvatskih mandatih, ki so pod anketo.
Danes se je odpeljal v Zagreb anketni odbor za Radičeve mandate. Član demokratskega kluba dr. Angjelinovič se bo udeležil ankete v Zagrebu, medtem ko je drugi član demokratskega kluba dr. Pečič sklenil, da odkloni udeležbo pri tem izletu iz principielnih vzrokov. Po njegovem prepričanju je izlet nepotreben, ker je odločitev o Radičevih mandatih sedaj po izjavah Pavla Radiča brez dvoma samo politična zadeva. Demokratje mislijo, da hočejo radikali to priliko izrabiti samo v ta namen, da pridejo v bližnje stike z Radi-čevimi krogi. Namesto dr. Pečiča je anketni odbor samolastno, brez odobritve skupščine določil dr. Poliča, da ga nadome-stuje.
Radikalni klub brez glave.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Pašič ni toliko bolan, da ne bi mogel sprejemati dnevno članov radikalnega kluba, katerim daje navodila o tekočih vprašanjih notranje politike. Kakor smo že dejali, se splošno misli, da je njegova bolezen bolj politična, ker se mu pri zadnji rekonstrukciji ni posrečilo uveljaviti svojih želj glede postav ljanja nekaterih svojih bolj gorečih pristašev na ministrski stol. V radikalnem klubu vlada veliko nezadovoljstvo, ker se Pašič še vedno ni mogel odločiti, koga naj klub voli za predsednika. Sumijo, da Živkovič ne vživa njegovega zaupanja, ker je imel v klubu in v odseku parkrat pogum izraziti svoje lastno mnenje. Klub je za časa Pašičeve bolezni popolnoma brez vodstva in je treba pri vsaki odločitvi iti na Pašičevo stanovanje poizvedovat o njegovem mišljenju.
Finančni minister odstopi?
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Danes se je raznesel glas, da bo finančni minister dr. Stojadinovic odstopil radi kritike njegove finančne politike v radikalnem klubu. Radikali čutijo, da je gospodarstvo z dva-najstinami za daljšo dobo škodljivo in da škoduje stranki in državi. Zato zahtevajo od finančnega ministra, da predloži reden proračun. Stojadinovic pa trdi, da je nov
proračun nemogoč brez novih davkov, čemur pa se protivi vse radikalni klub.
V političnih krogih se je opazilo, da je Ljubomir Jovanovič na seji radikalnega kluba zahteval od finančnega ministra predložitev rednega proračuna. Misli se, da hoče s tem omajali njegovo stališče. Stojadinovič je v zelo težavnem položaju, ker potrebuje vlada zunanjega posojila, katerega je pa brez rednega proračuna težko dobiti. Zato se smatra za verjetno, da bo finančni minister odstopil. Zelo . ostro napada finančnega ministra današnja Smotra«, ki kvalificira njegova dela kot protiustavna in protizakonito in zahteva, da se minister Stojadinovič obtoži. »Smotra« apelira na kralja, da naj on obtoži Stojadinoviča in pravi dobesedno: »Apeliramo na kralja, apeliramo v imenu javnega mnenja, apeliramo v imenu pravice, v imenu državnih interesov, ratli časti države, da prepreči vsako nadaljnje delovanje, tako kakor sedaj dela Stojadinovic z državnim premoženjem, in da reši državo tega človeka, ki je nerazsoden.«
C
£
kmetijskih kreditih.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Danes se je v odboru za poljedelske kredite nadaljevala generalna debata o zakonskem predlogu o kmetijskih kreditih. Prvi je govoril Pavle Radič, ki je obširno razlagal stanje kmetskega gospodarstva in bistvo zadružništva, Tudi on je poudaril, kakor prejšnji dan drugi opozicionalni govorniki, da bi se zakon moral nasloniti na obstoječe zadružništvo. — Za njim se je bavil s posameznimi deli zakonskega načrta Ham-zaklija A j a n o v i č in odbijal očitke, češ da je jugoslovanski zadružni Savez organizacija na verski podlagi. Nato je govoril predsednik odbora Velizar J a n k o v i č , ki je skušal dokazati, da ni noben tuj sistem prav dober. Ugovarja temu, da bi bil predloženi sistem samo kopija francoskega. Nadalje se je zavzemal za to, da je treba politične in verske motive, na katerih sloni sedanje zadružništvo, odstraniti in ustvariti nov tip zadružništva radi splošnih tendenc sedanje vlade. — Nato je govoril zajedničar K r a j a č , ki je poudarjal, da so 1. 1923. Angieži sprejeli zakon o kmetijskih kreditih in se postavili na drug princip: Upoštevali so privatno inicijativo in privatno zadružništvo. Zahteva, tla se isto zgodi tudi pri nas. — Pasi. Matic predlaga konec debate. — Krsta Mile-t i č odgovarja na ugovore tekom debate. Zahvalil se je poslancem, da so vodili debato stvarno. Nato pa je polemiziral z dr. Kulovcem. Krsta Miletič je v svojih izvajanjih ugotovil, da sta možni samo dve rešitvi, ali da se sprejme predlog, ki ga je izdelal dr. Kulovec ali pa njegov. Prvi predlog se naslanja na obstoječe zadružni-
štvo in na privatno inicijativo. Njegov predlog pa hoče ustvariti nov tip, ki bi ostal pod vplivom države. Prvi tip odklanja, češ da je ravno dr. Kulovec najbolj pudarjal nasprotno stališče, kakor ga je zastopala v gospodarski politiki sedanja vlada. Nadalje se brani očitkov, kakor da hoče oškodovati obstoječe zadružništvo, čeprav hoče vse kreditno zadružništvo spraviti v državno malho. Izjavlja, da je pripravljen pri specijalni debati sprejeti nekatere popravke, toda samo take, ki so v skladu s splošnimi tendencami zakona. — Nato so prešli na glasovanje v načelu. Zakonski načrt je bil sprejet z glasovi radikalov in obojih demokratov. Nato je bila seja zaključena in sklicana prihodnja za v petek ob 4. popoldne, ker je jutri Gjurgjev dan — praznik. V petek se bo pričela specialna debata.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Danes popoldne se je vršila kratka seja zakonodajnega odbora, na kateri je bil članom razdeljen zakonski načrt o državnih pravdnikih. Nato je bilo sprejeto poročilo večine o stanovanjskem zakonu. Končno je bil izvoljen odsek, ki bo proučeval zakonski načrt o državnih pravdnikih. Od Jugoslovanskega kluba je izvoljen v ta odsek poslanec dr. Hodžar. Seje zakonodajnega odbora so s tem zaključene. Prihodnja bo sklicana pismenim potom.
IZ DAVIDOVIČEVE STRANKE.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Danes sta so vrnila iz Pariza dr. Kosta Kumanudi in dr. Voja Marinkovič. Demokratski klub jima namerava poveriti nalogo, da sestavita interpelacijo radi našega finančnega položaja in radi najnovejših dogodkov v zunanji politiki.
NOVO GLASILO nSS.
Zagreb, 5. maja (Izv.) Danes je HSS prijavila policiji svoje novo glasilo : Dom«, kakor je izhajal od 1. 1906 do 1909. Policija je prijavo vzela na znanje. Jutri izide prva številka.
Predsednik Masaryk o izvolitvi Hindenburga.
Pariz, 5. maja. (Izv.) Sotrudniku »Ma-tina je izjavil predsednik Masaryk, da izvolitev Hindenburga ne bo izpremenila položaja v Evropi, ampak drugi vzroki. Pri teli besedah je pokazal predsednik s prstom na zemljevid, in sicer na Avstrijo, na Vzhodno morje in na jugoslovansko-bol-garsko mejo.
Konferenca male antante.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Dnevni red konference male antante v Sinaji je sledeč: 8. maja: sprejem na postaji. Ob 8. uri priredi romunski zunanji minister i n-timno večerjo. 9. maja: Ob 10. dopoldne konferenca v zunanjem ministrstvu. Ob 1. kosilo pri prestolonasledniku. Ob 4. konferenca. Ob 6. čaja n k a pri češkoslovaškem poslaniku. Ob 8. večerja v dvoru Kotročeni. 10. maja: Ob 10. dopoldne konferenca. Ob 12. delife vojaštva ob priliki narodnega praznika proslave romunske neodvisnosti. Ob 2. kosilo v jugoslovanskem poslaništvu. Popoldne tekma. Ob 8. oficielna v eč e r j a v zunanjem ministrstvu. 11. maja: Odhod v Florido, posestvo ministrskega predsednika Bratianu, kjer bo kosilo. — Kakor je videti iz tega programa iz zunanjega ministrstva, bo konferenca bolj izpolnjena s kosili, dineji in sprejemi ter sprehodov kakor pa z resnim delom.
Praga, 5. maja. (Tzv.) »Narodni Politika piše, da se bo konferenca male antante bavila z vprašanjem združitve Avstrije z Nemčijo, z razmerjem držav malo antante do Bolgarije in do sovjetske Rusije in z vprašanjem pristopa Poljske k mali antanti. Združitvi Avstrije z Nemčijo bodo države tnab antante odločno nasprotovale.
Atene, 5. maja. (Izv.) Uradno demontirajo vso vesti o pristopu Grčije k mali antanti.
Bnkarcšt, 5. maja. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Mari ja prideta začetkom
prihodnjega tedna v Bukarest. Kraljevska dvojica se bo udeležila 10. maja slavnostno pojedine, prirejene na čast zastopnikom male antante.
Dogodki v Bolgariji in angleško delavstvo.
London, 5. maja. (Izv.) Na dan majni-ške proslave se je zbrala večtisočglava množica v Hydeparku, kjer sta govorila poslanca delavske stranke Lansbury In Ben Tillet. Od tam je množica korakala pred bolgarsko poslaništvo, kjer je sprejel vodja poslaništva Petrov, delavsko depu-tacijo. Kot vodja deputacije je govoril Ben Tillet, ki je rekel, da prihaja deputacija v imenu angleškega delavstva, da protestira proti terorizmu, kojega žrtve so delavci v Bolgariji. Štiri tisoč oseb je bilo po dosedanjih informacijah usmrčenih, 16.000 pa jih je v ječah. Deputacija je zahtevala, da teror preneha in da se jetniki izpuste. Petrov je skušal te navedbe ovreči, deputacija pa je zahtevala, naj bolgarska vlada dovoli posebnemu delavskemu poslanstvu iz Anglije, da nepristransko prouči dogodke v Bolgariji.
Nova gospodarska politika Rusije.
Moskva, 5. maja. (Izv.) Uradno poročajo, da bo kongres vseruskih sovje-tov, ki začne zborovati 8. maja, sklenil važno izpremembo v ustavi sovjetske Rusije. V ustavo bo namreč sprejeta določba, ki bo dovoljevala sovjetskim in tujim državljanom in privatnim družbam ustanavljati privatna podjetja v cilju razvoja produkcijskih sil Rusije,
češko - poljska zveza.
Pariz, 5. maja. (Izv.) Dopisniku >Ma-tinac je izjavil dr. Beneš, da je njegovo potovanje v Varšavo ustvarilo dobro razpoloženje za bodočo češko-poljsko zvezo. Vprašanje varnosti, vprašanje priklopitve Avstrije k Nemčiji, nemiri v Bolgariji in bolj-ševiška nevarnost na Balkanu so problemi, ki odločno zahtevajo tesno sodelovanje med Poljaki in Čehi.
London, 5. maja. (Izv.) Zbližanje med Čehi in Poljaki smatrajo tukaj kot odgovor na nemško garancijsko ponudbo. >Ti-mes poročajo, da vsebuje zvezna pogodba med Čehi in Poljaki sledeče točke: Čehi bodo podpirali Poljake glede Šlezije in Gdanskega, Poljaki pa bodo podpirali Čehe v njihovem odporu proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Napram balkanskim državam in Rusiji bosta obe državi nastopali .solidarno.
PROTI ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Praga, 5. maja. (Izv.) Narodni demokratje so imeli v Brnu svoj glavni strankin zbor, na katerem so se odločno izrekli proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Češka država mora ostati gospodarsko popolnoma neodvisna.
Rim, 5. maja. (Izv.) Uradno poročajo, da se bo Italija nameravani združitvi Avstrije z Nemčijo z vso silo upirala. Italija je kazala napram Nemčiji in Avstriji vedno svojo dobrohotnost, združitev obeh pa bi ogrožala življenjske interese Italije.
OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI.
Pariz, 5. maja. (Izv.) Zmaga vladnih strank je mnogo večja kot se je splošno
pričakovalo. Več kot polovica občin je volila vladne stranke in samo 17 odstotkov občin se je odloČilo za desničarske opozi-cijonalce. V'21 odstotkih občin so potrebne ožje volitve, kjer pa je 14 odstotkov občin zopet za vlado.
Pariz, 5. maja. (Izv.) Med velemesti, ki imajo levičarsko občinsko upravo po sedanjih volitvah, so: Toulon, Bordeaux, Rennes, Clermont-Ferrand, Chambery in Bayonne. Desničarji so pridobili Lille in Auxerre.
ZA ZLATO VALUTO.
Pariz, 5. maja. (Izv.) »Chikago Tribune« poroča iz Newytirka, da bo italijanska vlada še tekom letošnjega leta najela v Ameriki posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev za ustalitev vrednosti lire, kar bi pomenilo prvi korak do vpeljave zlate valute. Zgledu Italije bi sledila kmalu tudi Francija.
PRODAJA ŽELEZA V BALKANSKE DRŽAVE.
Koln, 5. maja. (Izv.) Nemški, češki in francoski železninarji so sklenili ustanoviti urad za prodajo železa in železnih izdelkov na Balkan, da preprečijo medsebojno prehudo konkurenco.
PREPOVED OBHODOV NA PROSLAVI DEVICE ORLEANSKE.
Pariz, 5. maja. (Izv.) Vlada je prepovedala vse obhode ob priliki proslave narodnega praznik a Device Orleanske. Prepoved je baje naperjena proti monar-histom.
NEVIHTA PORUŠILA 100 HIŠ.
Budimpešta, 5. maja. (Izv.) V okolici Miškolca je huda nevihta porušila nad 100 hiš.
NEVIHTE V ATLANTSKEM OCEANU.
Halifax, 5. maja. (Izv.) Na atlantskem oceanu razsajajo hudi viharji. V bližini obrežja Nove Škotske se je več ladij potopilo.
ZNIŽANJE DOHODNINE V AMERIKI.
Washington, 5. maja. (Izv.) Predsednik Coolidge bo predlagal kongresu znižanje dohodnine za 12 odstotkov. Državna blagajna bo prejela, če bo predlog prodrl, okoli 200 milijonov dolarjev manj davka na leto.
■ ■
4!e«
Zgodovini v gradivo, javnosti v vednost in naši kulturi v sramoto:
1. Pri podelitvi visokošolskih štipendij za ljubljansko univerzo v zimskem se-mestu 1924/25 je odločevala politika.
Tako se je zgodilo, da je mnogo dijakov, ki nimajo ne staršev, ne doma, sploh nobenih dohodkov, ostalo brez štipendije, dočim je mnogo dijakov, ki stanujejo doma in katerih očetje so višji uradniki, štipendijo dobilo. Po kakšnem sistemu je ministrstvo prosvete te štipendije podeljevalo, povedo jasno naslednje številke: Od 123 štipendistov je
59 članov Naprednega akad. društva »Jadran«.
21 članov Jugoslov. akadem. društva »Triglav«,
5 članov Katol. akad. društev »Borba«, »Zarja« in »Danica«.
5 članov Radikalnega stud. kluba »Slav. Jug«; ostalih 23 je neorganiziranih.
Napredovali smo torej tako, da ministrstvo prosvete celo v zadevah štipendij ignorira univerzitetno upravo in se ozira pri podelitvi na predloge nastavljencev
svoje stranke, to se pravi faktorjev, ki o gmotnih, ozir. študijskih razmerah prosilcev nimajo sploh nikakega pojma! Stranko briga le pripadnost h kulturno-političnim društvom.
In ti predlogi zmagujejo.
2.	Na občnem zboru O. D. Š. L. U. dne 11. marca 1925 je bila sprejeta resolucija, ki najodločneje obsoja omenjeno postopanje in katero je podpisalo soglasno vseh 20 akademskih organizacij ljubljanske univerze. (Resolucijo je priobčil » Slovenec« dne 15. marca 1925; »Slov, narod« in »Jutro« sta priobčitev odklonilal) »Slov. narod« je o. štipendijah molčal kot grob, »Jutro« pa je pisalo o svojih avtentičnih virih, o političnih režiserjih, o zlobnih insinuacijah« klerikalcev, o terorju z gotove strani, in o nekaterih dijakih, ki so protestirali. (Mimogrede: »Jutro« je poročalo svoječasno, menda po avtentičnih virih, da bo za zimski semester 1924/25 odobrenih naknadno še okoli 30 štipendij. Vprašam »Jutro«: Kje pa so tiste »naknadne«?).
Organizacija drž. štipendistov je poslala to resolucijo preko rektorata ministrstvu prosvete in priložila 20 Din za odgovor. Od tedaj je preteklo šest tednov — odgovora pa ni in tudi 20 Din ni nazaj!
3.	Štipendije so znašale 600 Din mesečno (dočim znašajo naše državne štipendije n. pr. na Češkem 1200 Kč, v Franciji pa 500 fr., kar je — tudi relativno — tri- do štirikrat več!) Komur je štipendija edini dohodek — in mnogim, ki je niso dobili, je — ve, kaj se pravi plačati s 600 Din hrano, stanovanje in obleko. (Večerjam, gledališču in kajenju smo se že davno odpovedali, hvala Bogu!). Na nujno prošnjo organizacije, oziroma zastopstva štipendistov je ministrstvo prosvete zvišalo štipendije na 800 Din. Toda teh štipendij so bili deležni le oni, ki jih je tajništvo SDS v Ljubljani priporočilo ministrstvu prosvete v odobritev! Drugim, »tudi« revežem, pa so štipendije odbili. Brez motivacije. Le v parlamentih, časopisih in društvenih občnih zborih so govorili o »protidržavnih elementih« in »komunistih«.
Zdaj, po volitvah, pa je zmanjkalo denarja. In ministrstvo prosvete je znižalo vse štipendije na 560 Din. Zdaj, p o volitvah.
4.	Okoli 18. aprila je prispel seznam štipendistov za marec. Seznam je isti, kakor za zimski semester, kljub resolucijam in protestom.
S semestri pa je pri nas tako-le: Oficielno in dejansko zaključujemo zimski semester na ljubljanski univerzi s svetosavsko proslavo dne 27. januarja, rektorat zaključuje zimski semester s februarjem; ministrstvo prosvete v Beogradu pa zaključuje naše ljubljanske semestre z marcem. Ker je vsega skupaj na leto le devet štipendij (študent je namreč samo devet mesecev lačen in strehe potreben, ostale tri mesece prebavlja in spi na prostem — radi zdravja), odpade po računu ministrstva prosvete na zimski semester šest štipendij, na letni semester pa tri. Blagor vam, zimski štipendisti!
5.	Štipendije se izplačujejo — odkar sploh obstojajo — redno dva do tri mesece prepozno (prim.: štipendije za oktober so bile izplačane o Božiču etc.).
Kolesa
Ali po krivdi ministrstva prosvete ali računovodstva v Belgradu ali prosvetnega oddelka v Ljubljani ali finančnega urada v Ljubljani — tega ne ve nihče, niti uradniki sami!
6. Prošnje štipendistov za letni semester še do danes niso rešene.
Študentje pa čakajo in — prebavljajo.
Mislim, da je dovolj. Za ilustracijo dovolj. Zdaj le ne vem, kako si ministrstvo prosvete našo univerzo in vzgojo našega dijaštva predstavlja? Kaj namerava s takim početjem? Če hoče politike — mesto znanstva, korumpirance — mesto poštenjakov, tlačane in hlapce — mesto svobodnih duhov, potem gre prav in je lahko zadovoljno.
Toda, v našem pismu stoji drugačei Narod vas bo preskušal,. J Svobodomiselni akademik.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
J__	palača »Ljubljanske kre-
ditne banke« in Gospo-■	^^ svetska cesta 14.
Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Politične vesti.
+ Pogajanja med radikali in samostojnimi demokrati za združenje v eno stranko. Nevarnosti, ki je začela pretiti samostojnim demokratom za slučaj koalicije med radikali in radičevci, samostojni ^demokratje niso prezrli in zato poskušajo vse, samo da se obdrže še kako na vladi. Najprej so poskušali zasejati razdor med radikali in radičevci z obdolžitvami radičevcev, da ne mislijo resno. Potem so začeli njihovi voditelji izjavljati, da sploh nobenih pogajanj ni. To je trdil sam Pribičevič, ki je pa v resnici sam poskušal pri teh pogajanjih doseči s pomočjo dr. L. Markoviča, da l)i smel tudi on še ostati v zvezi z radikali in seveda ž njimi vred tudi ia vladi, čeprav bi prišlo do koalicije med ra-dikaii in radičevci. Ta poskus pa se očividno tudi ni obnesel in zato je ubral Pribičevič tretjo pot, namreč fuzijo med radikali in SDS. O tem najnovejšem poskusu SDS vriniti se v vlado kljub odporu Hrvatov poroča »Jutarnji list : najnovejšem času se je med samostojnimi demokrati pojavila želja za fuzijo obeh strank narodnega bloka. O tem predlogu se sedaj pogajajo. V tem vprašanju stoje radikali na stališču, da samostojni demokratje lahko vstopijo v radikalni klub, toda ne kot celota, ampak posamezniki, za kar pa ne dobe samostojni demokratje nikakib političnih ali programatičnih koncesij. Koliko samostojnih demokratov hoče vstopiti v radikalno stranko, je postranska stvar. Pristop je dovoljen vsem razen Pribičeviču, za katerega se boje, da ne bi — če ne takoj, pa po par letih — s svojo politiko povzročil v radikalnem klubu razcep, ker ima v radikalnem klubu nekaj svojih prijateljev. Dalje smatrajo, da bi bil Pribičevič velika težava za sporazum s katerokoli opozicijonalno stranko, ne samo z radičevci. Sicer pa ostane vsak posameznik iz samostojnega demokratskega kluba, tudi Pribičevič, le posameznik in izgubi svoj vpliv, ker ne marajo niti Pribičeviču niti komu drugemu dovoliti, da le količkaj vpliva na politiko radikalne stranke ali da jo celo premeni. Če vstopijo v radikalni klub, samostojnih demokratov nihče ne bo smatral kot stranke in zato tudi ne bodo dobili onih koncesij, ki jih sedaj zahtevajo. Fuzija bi pomenila samo likvidacijo stranke brez vsakega

Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka.
Izdavač: Bibliografski zavod, d. d. v Zagrebu. — 1. zvezek. 112 str. Cena za subskribente 40 Din, po knjigarnah 45 Din.
Dolgo pripravijana enciklopedija je sedaj vendar izšla; pred nami ležita dva zvezka, izdaja prvega zvezka v cirilici in latinici, obe enakega formata in enakega obsega. Celotno delo 1)0 obsegalo kakih 18—22 zvezkov, ki bodo porazdeljeni na tri knjige. Urednik, vseuč. pros. St. Stanojevič v Belgradu je mobiliziral oel štab strokovnjakov, ki mu pomagajo pri tem težavnem podjetju; med 130 imeni, ki jih navaja ovitek prvega zvezka, se nahaja tudi lepo število Slovencev: Albrecht Fran, Albreht Ivan, Bezjak Janko, Gangl En-gelbert, Glonar Joža, Grafenauer Ivan, Gri-vec Fran, Hauptmann Ljudmil, Kidrič Fran, Kos Milko, Kovačič Franjo, Kušlj Rado, Man-tuani Josip, Melik Anton, Poljanec Leopold, Prijatelj Ivan, Račič Božo, Ramovš Franc, Sa-gadin Štefan, Sič Albert, Štele Franjo, Ver-bič Anton, Vurnik Stanko, Wester Josip, Za-vrnik Fran, Žižek Ciril, Zupanič Niko.
Enciklopedija naj čitajočemu občinstvu v obliki posameznih alfabetično urejenih gesel nudi pouk o vseh plateh našega narodnega in državnega življenja, pa tudi o onih osebah in dejstvih izven naše države in našega naroda, ki so na nas v kakoršnikoli obliki vplivala. Biti hoče torej nekak konverzacijski slovar z geografsko omejitvijo glede svoje tvarine. Tako imamo takoj v prvem zvezku ooleg opisov naših krajev in naših politikov
tudi podatke o ruskih carjih in turških sultanih, ki so posegali v zgodovino Balkana. Ni dvoma, da je vse to za spoznanje naše preteklosti in sedanjosti neobhodno potrebno. Toda če se že sprejme v leksikon članek o Aleksandru Velikem, bi se ne smel omejiti na par scen iz njegovega delovanja na severu in za-padu Macedonije. Saj pada senca Aleksandra Velikega še daleč preko njegove smrti v današnje dni in se vidi v našem narodopisju, v naši literaturi, historijografiji in v dobi našega narodnega probujanja. In enaka je s cesarjem Trajanom. Pisci takih člankov, ki se skušajo omejiti na gola ^zgodovinska« dejstva, v praznem strahu, cla bodo zapisali preveč, zapišejo premalo. Zakaj bi se ne smelo zapisati, da Aleksander Veliki in car Trajan na Balkanu še danes živita,
Kot konverzacijski leksikon bo ta enciklopedija zelo dobro došla. Druga, nemška in francoska dela, ki smo jih bili doslej vajeni, prinašajo o naših rečeh razmeroma malo in še to je večkrat napačno. Povrh se nahajajo med nami navadno že stare izdaje, ki so v mnogočem zastarele. Zato bo marsikdo z zanimanjem posegel po tej enciklopediji, že prvi zvezek prinaša dolge članke o tvarinah, ki nas vse zanimajo; administrativna razdelitev naših krajev nekdaj in sedaj, administrativno pravo (7 strani), advokati v naši državi (5 stolpcev), agrarna reforma in agrarna statistika (6 strani), akademije (5 stolpcev), alkoholizem v naši državi (2 strani), arhitektura (5 stolpcev), arhivi (7 strani), automobili-zem (5 stolpcev) itd.
Uredništvo in založništvo sta ustregla našemu občinstvu s tem, da sta priredila dve
izdaji v,obeh različnih pisavah srbohrvaškega jezika, premalo pa. sta upoštevala običaje z latinico pišočega zapada. Ne da bi hoteli zniževati vrednost celega dela, izražamo zato tukaj par želj, ki jim uredništvo v nadaljnjih zvezkih izdaje v latinici lahko ustreže. — Iz nekakih estetičnih razlogov — da bi ne kvarili enotne slike pisma ali tiska — transskri-birajo Srbi nesrbska imena fonetično s cirilico, kar je popolnoma njih pravo, dokler rabijo cirilico sami za sebe in ne silijo drugih, da bi jo brali. (Kakšen je v cirilici n. pr. Lathan ali Boue, si znalci angleščine ali francoščine lahko mislijo!) Smešna nesmiselnost pa je, če Srbi iz te svoje »nevolje« delajo posebno čednost in jo vsiljujejo z latinico pišočim Srbohrvatoin, ali če n. pr. vsa ta tuja imena v izdaji enciklopedije z latinico ne r e s t i-tuirajo v pravilni obliki, ampak jih nazaj transskribirajo iz cirilice! Tako beremo v latinici »Blajvajz« in n. pr. taka gesla: »Aber Anri, gl. Habert Henri«, >Ami Bue, gl. Rue Ami«! Ali naj enciklopedija res služi za ključ nerodnim (in v veliki večini celo napačnim) transakcijam v cirilici? Enciklopedija je v izdaji z latinico vendar namenjena zapadu, toda noben zapadnjak ne bo iz nje izvedel, kako ulogo je pri nas igral » Athos«, ker ga opozarja >Atos, gl. Sv. Gora«! In: ali je »Aquae Iasae« res treba brati »Akve Jaze ? — Druga posebnost te enciklopedije je v tem, da v nasprotju z zapadnimi ni urejena logično, ampak zelo mehanično. Če hočeš dobiti podatke o kaki banki ali hranilnici, moraš vedeti natanko registrirano obliko njenega imena in če se začne še s tako brezpomembnim adjektivom. Ali če hočeš
izvedeti podatke n. pr. o Jakilovi fabriki v Karlovcu, moraš vedeti, da je mož krščen za Andreja, da se Andrej po hrvaško pravi »An-drija« in potem jih boš našel že v tem prvem zvezku sub A. In koliko prostora je porabljenega za gesla, ki se vsa začenjajo z besedo »alkalne«! Ves tak materijal je po večini izgubljen in dostopen samo onemu, ki je celo enciklopedijo preštudiral ter tako pozna njen individualen sistem.'
Take reči se bodo v bodočih zvezkih pač lahko izravnale. Tukaj naj takoj izrazimo še eno željo. Neprijetno je, če te že kar prvi zvezek opozarja na »dodatke«; tako n. pr. iz tega prvega zvezka ne izveš nič o hrvaških almanahih ali o našem apotekarstvu. In pod »Almanah kraljevine SHS« se citira samo neka francoska izdaja, dasi izhaja pod prav tem naslovom že od 1. 1922. voluminozno delo, sploh prvo večje enciklopedično delo o naši državi! Izdaja ga »Hrvatski štamparski zavod u Zagrebu«, zato ga menda Miodrag I b r o v a c, prof. v Beogradu, ne pozna. Take reči bi se ne smele goditi; enako neverjetno je, toda resnica, da ni v encildopediji gesla »Ralkan«!
Toda ne uganjajmo pikolovstva. Vsak začetek je težak, posebno pa začetek s tako velikim delom, ki nastaja v izredno težavnih okoliščinah: glavni urednik je v Belgradu, tiskar in tehnični urednik v Zagrebu, sotrud-niki pa raztreseni po celi kraljevini. Prepričani smo, da bodo te začetne težkoče kmalu premagane in da bo iz enciklopedije nastalo delo, ki ga bo z veseljem in pridom jemal v roke vsak izobraženec.	A.
strankarskega afekta.< Z drugimi besedami pove to poročilo, da so postali samostojni demokratjo kot stranka odveč. Zamorci so storili svojo priganjaško dolžnost in sedaj gredo lahko v kot.
SKS in vera. O tej reči je, kakor posnemamo iz »Narodnega dnevnika«, izjavil na občnem zboru, na katerem so se naši kmetijaci združili z bivšimi republikanci, sedanjimi angleškimi monarhisti, g. dr. Marušič oficielno sledeče: »V resoluciji izjavljamo dalje, da hočemo spoštovati in čuvati verski čut našega naroda. Vera naših staršev je prešla v kri in meso našega ljudstva. Dalje je vera najmočnejši moralni faktor v življenju vsakega posameznika. Ali ravno radi tega odklanjamo izrabljanje vere v strankarske in politične namene in obsojamo vsak tuj, nenaroden vpliv na narodno politiko. Smatramo, da je za verske stvari duhovništvo absolutno kom-petentno in zato se kot politična stranka ne smemo in nočemo vmešavati v čisto verske zadeve. Na drugi strani pa smo odločno zato, da se tudi duhovščina kot taka ne meša v čisto politične stvari, ker vlačiti vero v dnevno politično borbo pomeni: vlačiti eno največjih svetinj po blatu.« — Gospod dr. Marušič ni zapazil velikanskega protislovja v tej resoluciji, kar mu pa ni zameriti, ker je SKS izšla iz starega liberalizma in še vedno tiči v njem. Ako se poudarja velik pomen vere za naš narod, za naše ljudstvo, potem je čisto protilogično, čc se jo potem omejuje zgolj na posameznike. Vera je socialen faktor prve vrste. — Nadalje je jako značilno, kako gosp, Marušič utemeljuje inkompatibilitcto vere in politike. Vera je vzvišena svetinja, politika pa — blato! Ne, g. Marušič, politika jc ali bi vsaj morala biti prav tako sveto in vzvišeno delo, in prav zato mora vsak, ki mu je na tem, da javno življenje naroda hodi prava pota, stremeti za tem, da vera prekvašaj tudi politično življenje. Kdor pa meni, da je politika nujno samo trgovina ali umazanija, ta seveda ne bo pripoznal našega načela. Mi pa imamo o nalogah politike veliko boljše mnenje.
SKS in avtonomija. G. rir. Marušič je o tom izvolil izjaviti sledeče: V tem oziru mislim, da med nami ne more biti spora. Če pogledamo nazaj v zgodovino razvoja Slovenstva, vidimo, da se iipamo v prvi vrsti zahvaliti ravno naši deželni in občinski avtonomiji, da smo. se vzdržali na. površju in da smo napredovali.; — Mi se pa spominjamo, da se je g .Pucelj v skupščini na shodih in v Kmetijskem listu od početka do danes vedno le norčeval i z avtonomije in SLS ljuto napadal ravno zaradi njenega avtonomističuega stališča. Danes pa kmetijaci hvalijo celo že — bivšo avstrijsko deželno avtonomijo. Doslednost res ni kmetijaška čednost.
SKS in ustava. O tej točki je dejal g. dr. Marušič: »Dasi ustava ne odgovarja našim potrebam in se vrh tega tudi ni do Janes izvajala, jo vendar priznavamo kot nekaj obstoječega in na podlagi ustave hočemo delati za njeno revizijo. Ustava. se mora izpremeniti predvsem v smislu kmečke demokracije, ker je v naši državi 80 odstotkov kmečkega stanu. . — Ni pa povedal g. dr. Marušič, da je za ustavo glasoval načelnik SKS g. Pucelj in da se je vedno odločno izjavljal proti njeni reviziji.
»Apel«. Končno je g. Marušič pozval kmete, člane SLS, pod novo Pucclj-Pre-peluhovo zastavo s sledečimi besedami: »Ali v Sloveniji poleg Slov. republikanske stranke prihaja v poštev še druga ■skupina, to je Kmetska zveza. Smatramo, da pripadajo kmetje, člani te zveze, k nam. Zato iz tega mesta iskreno vabimo te naše tovariše, da se nam pridružijo v naši borbi za pravice našega malega človeka. Po programu nas ne loči nič. Tudi ti naši tovariši imajo isto trpljenje, iste težave in iste cilje. Samo nekaj nas loči in to je ono, kar smo poudarjali že poprej, ko smo rekli, da mora biti narodno mišljenje prosto vsakega tujega vpliva. NTam se zdi, da bi bilo tudi tem našim tovarišem in vsemu kmetčkemu in delavskemu prebivalstvu v korist, ako bi sc oni osvobodili tega tujega vpliva in ako bi odvrgli od sebe komando internacionalne klerikalne organizacije ter korakali z nami v isti vrsti.« — Gospod doktor izjavlja torej oficielno v imenu SKS, da smatra katolistvo kot »tuj vpliv« in poživlja naše slovensko katoliško ljudstvo, naj sc otrese »komande« cerkve, kajti le-ta je mišljena pod »internacionalno klerikalno organizacijo.« Mogoče bi kmetijaci želeli, da naj člani Kmctske zveze prestopijo v pravoslavje, oziroma k Ra-dičevi »nepopovski« framasonski »cerkvi?« — Žaba vno ic tudi, čc kmetijaci vabijo v svoje naročje naenkrat tudi d e 1 a v c c , medtem ko je isti gosp. dr. Marušič v svojem govoru neprestano poudarjal, da SKS zahteva izključno kmet-sko demokracijo! — Naj bo prepričan, da se na to demagogijo ne bo vsedel nc kmet nc delavcc, ker jc predebela.
Vlad. Pušenjak:
Zakon o kmetijskem kreditu.
(Konec.)
2.	Predloženi načrt zakona vsebuje 1« kopijo slabega francoskega sistema, kateri
so ni obnesel. Naj govore številke! Na Francoskem je 5000 zadrug z 300.000 člani, ako-ravno je dala vlada za kmet kredit 488 milijonov kredita, v Nemčiji je 40.000 zadrug z 4 in pol milijona člani, četudi je dala vlada lc 125 milijonov na razpolago. Število zadrug in članov je na Francoskem relativno malo, le 3% vseh samostojnih gospodarjev je včlanjenih v zadrugah, dočim jih je v Nemčiji včlanjenih 30%. Jasen dokaz, da imajo bodočnost svobodne zadružne organizacije, ne pa pod vladnim vplivom stoječe lažl-zadruge!
Po načrtu zakona se po vzorcu francoske ustanavljajo lokalne zadruge za kmetijski kredit, katerih delokrog je enak delokrogu sedanjih kreditnih zadrug, kot zadruge z neomejeno in omejeno zavezo. Milostno se dovoljuje, da so- morejo dosedanje kreditne zadruge pretvoriti v lokalne zadruge, ter dobiti, ako uvažujejo ta zakon in jih sprejme oblastna zadrug?, oziroma »u p r a v a d i r e k ei j e«. Težki pogoji, kateri v gotovih razmerah več ali manj onemogočajo pretvoritev, četudi bi se katere zadruge hotele pretvoriti!
V	vsaki oblasti se osnuje oblastna zadruga in sicer samo ena, katero člani so lokalne (»mesne«) zadruge in centralne kmetijske organizacije (kmet. društva, zveze kmet. zadrug). Ravnatelja in revizorje teh zadrug mora potrdili ravnateljstvo za kmetijski kredit. V predlogu se ne pove, na kak način bodo organizirane to zadruge, katere bodo imele potrebno število revizorjev za pregled delovanja lokalnih zadrug. Te zadruge bodo podeljevale kredit lokalnim zadrugam in sprejemale hran. vloge od vsakogar.
V	Belgradu se ustanovi finančni zavod pod imenom /Direkcija za poljuprivredni kredit«, ki bo razpolagala s sredstvi države in naložbami oblastnih zadrug ter podel je-vala kredite oblastnim zadrugam in kmetijskim organizacijam. Upravni odbor tega ravnateljstva tvorijo: 1 član drž. sveta, 1 član glavne kontrole, .1 član Narodno banke, 1 član drž. hipotekarne banko, 6 članov iz vrst kmet. strokovnjakov in zadružnih delavcev, zastopnikov kmet. ministrstva, po 1 zastopnik vsake oblastne zadruge in 1 zastopnik ministra fluanc. Vse te člane imenuje ministrski svet na predlog ministra kmetijstva. V prvotnem predlogu so konce-dirali 3 člane »Glavnemu Zadružnemu Sa-vezu , a ministrski svet je odvzel še to malenkostno zastopstvo zadružništva v ravnateljstvu za poljeprivredni rkedit. Kot šef tega ravnateljstva se imenuje ravnatelj na predlog ministra kmetijstva in financ in po odobrenju ministrskega sveta.
Najnevarnejše v celem projektu pa je pooblastilo ministru kmetijstva, da sme najvažnejše določbe regulirati s pravilnikom, ker imamo skušnje, da niso pri nas pravilniki praeter legem, nego contra logom — ne polog zakona ali po zakonu, ampak proti zakonu.
3.	Predlog je za nas nesprejemljiv, ker jo vpliv vlade prevelik. Oblastne zadruge, posebno pa ravnateljstvo za kmetijski kredit, so popolnoma, odvisne od vlade, zakon bo pa še poslabšan potom pravilnika, kateri se bo sestavil po samovolji ministra in, kakor vidimo v drugih resorih, poljubno vsako leto spreminjal.
4.	Z zakonom so ustvarja neenakost, kmetje in kmečke organizacije se dele v dve vrsti, v privilegirane kmete oz. organizacije in v one, ki ne uživajo nobenih pred-pravic. Vidi se to pri določitvi obrestne mere, pri jamstvu za podeljeni kredit., pri raznih ugodnostih. Obrestna mer d za nove zadrugo v smislu zakona bi naj bila 3% (dolgoročna posojila) in 4% (kratkoročna posojila), za kmetijska društva in Zadružne zveze — obrestna mora Narodne banko. Za posojila, dana kmetijskim društvom in Zadružnim zvezam, se zahteva jamstvo celega upravnega odbora ali enega dela upravnega odbora. Za oprostitev od poštnine so bore zadružne organizacijo že več let — pri razpravi o zadnjih dvanajstinah sem ponovno stavil tozadevni predlog, a ne morejo doseči oprostitve, za novo institucije, kakor »Središnjo Zemaljsko Pozajmionlco« (centralo zadrug bivših članic centrale v Budimpešti) in za to nove zadruge in- ravnatelj-
t
stva se pa že v zakonu določa oprostitev od poštnine.
5, Dosedanje izkušnjo glede ustanov za kmetijski kredit v raznih državah so ugotovile smernice za to vrsto kredita in te so:
a)	kmetijski kredit naj bo ločen od kredita' drugih gospodarskih panog;
b)	za razdelitev tega kredita, produktivno uporabo ln sigurno povračilo so edino umestne zadruge brez vsakega državnega upliva;
o) škodljiv je vsak upliv države, kateri gre preko kontrole uporabe od države v to svrho danih sredstev.
Naše stališče iu zahteve.
Ponovno poudarjam: Predloženi načrt zakona je za nas nesprejemljiv, ker ne daje jamstva, da bi sc na označeni način rešilo vprašanje kmetijskega kredita. Če se sprejme načrt zakona brez bistvenih sprememb, bodo razni politični špekulanti začeli mrzlično snovati nove lokalno in oblastne zadruge, marsikdo, ki je član žo obstoječih kreditnih zadrug bo v nadl, da pride do ce-nanaga kredita, pristopil i k novi zadrugi. Dočim imajo obstoječe zadrugo in Zadružne zvezo izkušeno zadružne delavce, ki so tu in tam morali plačati drago šolnino, bodo nove zadruge in njih centralo — oblastno zadruge — vodili novi ljudje brez vsako Izkušnje; lahko si mislimo, kaki bodo uspehi. Uspehi bodo slabi osobito radi tega, ker očo tega načrta g. dr. V. Stojkovič v svoji brošuri kot misijo tega novodobnega političnega zadružništva naglasa »uzajamno sarad-njo na stišavanju plemenskih, verskih i partijskih strasti«, baš nasprotno principom zdravega zadružništva — 33 oblastnih za-drtig, upravljanih birokratično, no potrebujemo, ker bodo povzročile le ogromne stroške, a njih veliko število in iz nobenega drugega vidika opravičljivo nego iz zgolj političnega.
če so želi res kmetu pomagati, če se želi pravilno rešiti vprašanje kmečkega, kredita, je potrebno cel zakonski načrt temeljito predrugačltl in ustanoviti:
a) da vršo vlogo lokalnih zadrug kreditne zadruge RaiffelsenoVke; le tam, kjer teh ni, naj so ustanovo nove zadruge;
o) v ravnateljstvo za kmetijski kredit naj tvorijo upravni odbor zastopniki zadružnih in kmet. organizacij; poljedelski minister naj dodeli tej ustanovi, kakor pri Narodni banki in Drž. hipotekami banki, svojega komisarja.
Pribiti moramo, da se na predloženi način ne bo rešilo vprašanje kmečkega kredita. temveč državni denar le uporabil kot nagrada za politične špekulante. Pribiti nw ramo pa tudi, da bo zdrav leruelj zadrug prebolel i udarec od strani, od katere ga no bi nikdar pričakovali, ker čl. 29 ustave jasno pravi: Država materij a lno p o m n -že n a c i j o n a 1 n o z adrugarstvo«, dočim s predloženim zakonskim načrtom obstoj in nadaljnji razvitek zadružništva | ogroža.
Vladi in vladnim strankam pa kličemo ob dvanajsti uri: No izrabljajte nesreče ljudstva v strankarske svrho!
in samo v 12 kg zavojih dobiš zanesljivo izvrstne TESTENINE,
riške razstave.
(Od hašega pariškega dopisnika.)
Pariz, zadnjega aprila.
Razstava za dekorativno umetnost se je torej otvorila, kot je bilo določeno, 28. t. in. Otvoritev je bila čisto oficielna. udeležila se je vsa vlada s predsednikom republike na čelu, g. Douniergueoni. Slavnostni govori so se odlikovali po svoji kratkosti, kar je napravilo ugoden utis na 4000 povabljencev. V imenu tujih delegacij se je zahvalil g. Dunant, minister Švice v Parizu, ki jo hvalil Francijo, zvesto svojim tradicijam, ker je povabila narode, naj razmišljajo ob razstavljenih predmetih o moralni in socialni vrednosti žive umetnosti, ustvariteljice civilizacije, ki prinaša narodom srečo.<
Francoski prosvetni minister je dejal:
»Pozdravljam to umetniško sodelovanje kot prvo stopnjo obširnega intelektualnega sodelovanja, kot začetek miroljubnega delovanja, o katerem jasno sanja hrepeneča Evropa.«
Potem ko je pevski zbor zapel Magnar-dovo krasno Himno pravice«, se je g. Doumergue dvignil in se z jasnim glasom pred radio-aparatom zahvalil narodom, ki so sprejeli povabilo Francoske republike, ter dejal:
- Otvarjam mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti leta 1925 «
Te besedo jc potom brezžične telefonijo po posredovanju radio-postaje Eiffelovega stolpa Cul obenem ves svet. Tu so zagrmeli topovi na Esplanadi in povabljenci so sledili ofioielnemu obhodu in si začeli ogledovati razstavo, kjer dela še na tisočo delavcev. Edino japonski paviljon je gotov in otvorjen. Toda trajalo bo le še nekaj dni in razstava bo gotova.
Kako je nastala ta razstava? Odgovor na Io vprašanje je izredno zanimiv. Kar smemo pri njej najbolj občudovati, jo dejstvo, da država pri njej nt imela ničesar opraviti, še manj parlament ali mestni svet. In vendar je čudovito dobro uspela. Javne oblasti so celo zanikale njeno korist. Francoski umetniki so
zaupali upostavitev razstave peščici energičnih mož, ki so jo pričarali iz ničesar. Čudež veliki, davkoplačevalci ne bodo plačali za to razstavo niti pare! Denar zanjo so dobili potom loterije.
Treba je posebno naglasiti, da je razstava edinole delo zasebnega truda. Napraviti po zasebni inicijativi svetovno razstavo, je naravnost občudovanja vredno. Težkoče, ki jih je bilo treba premagati, so bile res ogromne.
Že prostor za razstavo je bilo silno težko najti iu sedanji prostor med Veliko in Malo palačo na Elizejskih poljih, preko Aleksandrovega mostu in tja do Muzeja invalidov so si aranžerji le s hudim bojem priborili. Parl-žani nimajo radi, če jim gre kdo motit njihove stare navade. Tu so pa morali več zelo prometnih cest za celo leto zapreti, spremeniti tok prometa v osredju mesta, preložiti tramvajske in avtomobilne proge.
Čeprav je prostor ogromen, je pa za svetovno razstavo skoraj premajhen. Treba je bilo štediti z vsakim metrom. Obiskovalec ima občutek, da tu pa htm manjka zraka, prostora.
Sicer pa po mojem mnenju niso skušali tu udejstviti kakšne nemogoče dekorativne enote: šlo je pred vsem za to, da se nudi vsem onim, ki žive od umetnosti ali ki ob njej užk vajo, vrsta dokumentacij, združenih na prostoru par hektarjev, ki jih je možno pregledati v par dneh in ki dajejo podlago za vsa nadaljna umetniška raziskovanja.
Interes take razstave obstoji v triletnem elanu modernih umetnikov in rokodelcev, v raznoličnosti njih iznajdb, v bogastvu, pogumu in iznajdljivosti njih idej. Da je bilo mogoče razstavo tako velikega stila dvigniti šest let po končani vojski, ki je uničila četrtino Francije in strmoglavila vrednost njene valute, in to še v času, ko procvita edinole trgovina, med tem ko delo duševnih delavcev ne more prospevati, kaže nam tujcem življenjsko moč francoskega duha.
Marsikaj seveda, kar je danes na razstavi, ne bo ostalo za vedno. In če tudi bi od nje preostale le nekatere nove linije pri arhitekturi hiše, vrat ali sobne opreme, če bi se pokazalo, da je sporazum med arhitektom in že-lezobetonskim inženjerjem od sedaj naprej neobhodno potreben, če ostane le ena nova ideja ali koncepcija, potem ne bomo imeli pravice reči, da ta razstava ni pustila sledov za seboj.
Tu, na Esplanadi invalidov, se prikazuje stil. ki sicer ni nov, pač pa obnovljen, in to bo francoski stil prihodnjosti.
Dopisi.
Iz Idrije smo dobili poročilo, da je ta-mošnjemu gospodu dekanu, velezaslužnemti Msr. Mihaelu A r k u , vendarle podeljeno italijansko državljanstvo. Dekan Arko deluje že 44 let v dušnem pastirstvu, od teh 28 let v Idriji. Njegovo delovanje pa sc nc omejuje samo na cerkev, ampak na razne panoge, ki so v zvezi z verskim življenjem. Izurjen glasbenik pospešuje v Idriji cerkveno in svetno glasbo. Spreten organizator sodeluje pri »Kat. delavski družbi , pri > Konsumncm društvu in Raiffeisenovi posojilnici« v Idriji. Od leta 1902 kranjski deželni poslanec za mesto Idrijo. Želimo mu še mnogo let, v uspešnem delu za brate, onstran meje!
Vir pri Domžalah. Naše prostovoljno gasilno društvo, obstoji komaj par let, vendar si jo v tem kratkem času nabavilo briz-aalno in drugo potrebno gasilno orodje. Sedaj si je postavilo tudi gasilski dom. Prihodnjo Florjanovo nedeljo, 10. t. m, bo gasilski dom slovesno otvorjen in blagoslovljen. Slavnost se vrši po sledečem redu: Ob 8 zjutraj sprejem gostov prod gasilskim domom. Ob pol 9 odhod društev k slavnostni sv. maši ob 9 v Dobu. Po sv. maši blagoslovitev gasilskega doma in orodja. Ob 3 pop. bo velika vrtna veselica z raznovrstnim iti zanimivim sporedom. Pri celi prireditvi sodeluje domžalska godba pod vodstvom ka-pelnika g. Vinka Riedla. Vse prijatelje gasilstva uljudno vabimo, da se udeleže nedeljske slavnosti.
Zagorje ob Savi. Žalostno vlogo igrajo narodni socijalisti v Zagorju. Pri občinskih volitvah so bili za SLS najmočnejša stranka — danes pa se bližajo žalostnemu koncu. Večina je že 8. februarja šla z žerjavi; zadnji ostanek z zastavo vred pa bo prešel h komunistom. Prvi maj so že praznovali skupaj s komunisti in da so ju. ti raje sprejeli v svojo sredo, so raz svojo rdečo zastavo sneli slovensko tre-bojico. Pravijo, da bodo tako vsaj s svojim koncem pokazali svoj program, ki je narodnost in socijalizem obenem. »Narodni« so postali tisti, ki so ušli v narodni blok; socijalisti pa tisti, ki bodo pripadli komunistom.
Naznanila.
Stavbena zadruga »Akademski dom*. •» Ljubljani ima v petek, 8. t. m. ob 20. uri občni zbor v prostorih /.^ademskega doma, Miklo šičeva ccsta 5.
Zabavni večer s petjem, godbo ta drugimi točkami priredi pevski odsek »Grafika < v soboto, dne 9. maja v dvorani »Kaiiilpc Vse zabave-, smeha- in šaleželjno občinstvo se vabi na ta večer mičnosti in Šegavosti, ns katerem bosta mladi grafični pevski zbor in orkester zabavala mlado in staro. — Začetek ob 8 zvečer. -- Vstopnina Din [10. — Ves dobiček gre v korist pevskega odseke ^Clr*-like«.
.— Težko jc obolel g. župnik Franc 2 u -žek v Smledniku na Gorenjskem. Vsem gg. sobratom se priporoča v molitev pri sv. da-riivi.
—	Pronioviran bo jutri, 7. t. m. na ljub-jjanski univerzi g. Janez Ah čin, prefekt v Marijanišču za doktorja bogoslovja. Idealnemu in delavnemu mentorju mladine iskreno čestitamo!
r~ Veroučitelje, ki šc niso dobili izplačane potnine opozarjamo, naj napravijo prijave za potnino za dobo od 1. januarja pa do 31. marca 1925.
—	Obrtna zveza na' Tržič in okolico v Tržiču je sklenila v svoji rodni seji 4. t. m. med drugim protest proti neznosnim davščinam, posebno Se proti novim, ki jih je sklenila sedanja vladna večina, ker grozijo ugonobiti obrtniški stan, ki je itak na robu propada. Zveza apelira na merodajne faktorje, da se te davščine ukinejo, ozir. omilijo in znižajo, ako hočejo, da se obrtni stan obrani.
—	Šolski izleti. Radi dosege znižanih voznih cen o priliki skupnih šolskih izletov pod yodstvom učnih moči je treba prijaviti izlet do 24 ur pred nastopom vožnje pri postajnem uradu vstopne postaje z izkazom šolske oblasti, v katerem mora biti navedena svrha potovanja, vozni razred, število dijakov (učencev) in imena učnih moči. Učenci, katerih mora biti najmanj deset, plačajo na podlagi tej prijav brez predhodnega odobrenja ravnateljstva četrtinske vozne cene, učne moči pa polovične, in sicer le tako, da se prevaža po polovični vozni ceni največ ena učna moč na vsakih pet učencev. Kadar pa prirejajo dijaki visokih šol ali dijaki višjih razredov srednjih šol ekskurzije brez vodstva učnih moči. morajo imeti za izkoriščenje ugodnosti četrtinske vožnje od železniškega ravnateljstva vročeno nakaznico.
—	Prva dva čebelna roja je dobil I. maja j>osestnik Ivan Škulca v Dragi pri Višnji gori.
r— Članom Zveze jugoslovanskih inžener-jev in arhitektov — Sekcije Ljubljana. Ponovni natečaj za napravo načrtov za fasado nove palače ministrstva za finance v Belgradu je razpisan v nasprotju z vsemi intervencijami in predlogi od strani U. J. I. A- Zato se za ta natečaj proglaša zapora, —' Upravni odbor.
—	Iz orožniških krogov nam pišejo: Žc : par mesecev ne dobi moštvo redno izplačanih \ pristojbin, temveč v dveh mesečnih obrokih. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Čujemo izgovor, da ni potrebnega kredita za izplačilo. Mi pa tega tako enostavno ne verjamemo, marveč sumimo, da gre tukaj za nekaj drugega, to tembolj, ker vsi državni nastavljenci, penzijonisti in invalidi, dobivajo pristojbine redno izpla- ! čane. Kako to, da bi vendar ravno za orožništvo primanjkovalo kredita, kjer se ga skoraj najmanj potrebuje. — Prosimo merodajne kroge, naj temu odpomorejo, ker vsak ima rad svoje. — Prizadeti.
—	Aiera na zagrebški medicinski fakulteti. Zagrebška policija je aretirala asistenta na zagrebški medicinski fakulteti: Rusa Je-Ircmova, ker so dognali, da ni bil nikoli nikjer promoviran za doktorja zdravilstva. Jefremov jc služil v Wrangkm vojski kot navaden rano-cclnik. V Zagrebu se jc pa izdajal kot doktor zdravilstva in postal asistent na medicinski fakulteti.
—	Povodenj v Zagrebu. Predzadnjo dni jc bila narasla Sava v Zagrebu čez 3 m nad normalom. Savska in Cvetna cesta, Vrbik, Trnje, Paromlinska in Miramarska cesta so bile preplavljene, Na Cvetni cesti so sc morali prebivalci najniže stoječih hiš umakniti iz njih. Obe kopališči sta bili pod vodo. Zelo poškodovana je nova pot do mestnega kopališča, po kateri hočejo zgraditi tramvajsko zvezo. Voda je sedaj žc upadla in je vsaka nevarnost minila.
—	Pristojbine za potna viza za Avstrijo. Avstrijski konzulat naznanja, da se od 5. t. m. računajo sledeče pristojbine za viza za SHS državljane: eno potovanje v Avstrijo 72 Din, večkratno potovanje v Avstrijo 143 Din, eno potovanje preko Avstrije 15 Din. — Viza veljajo vsi za dobo enega leta. — Pristojbina za državne uradnike, častnike in dijake stane 22 dinarjev.
—	Nedopustno ravnanje. Listi poročajo, da je železarna v Varešu pri Sarajevu v zadnjem času znižala število delavcev od 1200 na samih 300. Nešteto delavskih družin je vsled tega zašlo v največjo bedo. Sedaj se je tovarniška uprava obrnila na delavsko organizacijo t. zahtevo, naj le-ta vpliva na svoje člane, da pristanejo na 9-urno delo in 15-odstotno znižanje plač. Potem bi tovarna sprejela na delo vse cdpuščene delavce. Radovedni smo, kaj poreče na tako izsiljevanje poklicana oblast.
—	Italijanske demonstracije proti Jugoslaviji v Zadru. Splitsko italijansko društvo r-Societa Coralc: jc te dni priredilo izlet v Zadcr, kjer jc tem povodom došlo do velikih demonstracij proti naši državi. V gledališču fo delili listke z napisom: Nc bomo mirovali, dokler iz Dioklecijanovega vestibulu ne izže-nemo srbskih svinj. D' Annunzio."
—	Umrl jc v Gospiču tamkajšnji okrajni načelnik Dušan Vrancšcvič-Zmaj, star 59 let. Pokojnik je služil do pred kratkim v Zagrebu in jc bil znan kot eden najboljših upravnih uradnikov na Hrvatskem.
novice.
r- Nevarne pastirske šale. V bližini Novega Vrbasa so pastirji metali kamenje v mimovozeči brzovlak. En kamen je zadel okno in priletel v voz, v katerem sta sedela polkovnik Stunkovič in lekarnar Junovski. Oba sta bila zadeta po razbitem steklu odnosno kamenu in sta dobila poškodbe na glavi.
—	Dunajska Ljudska opera v konkurzu. Dunajska Ljudska opera je zaradi slabega finančnega stanja že dalj časa zaprla. Sedaj je delniška družba, ki opero vzdržuje, sklenila, da proglasi nad gledališčem konkurz.
—	PROTI ODEBELOSTI deluje s kolo-salnim uspehom samo ^Vilfanov čaje. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. — Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz TI.	1591
—	Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
Iz štajerske.
š Osebna vest. Za notarsko mesto, izpraznjeno zaradi smrti notarja Jurija Detička v Celju, je deželno sodišče v Ljubljani imenovalo za substituta g. Jurija Detička, notarskega namestnika v Celiu. kateri je pisarno že ;>tvoriL
fz Ljubljane.
H Kocmursčina prijateljem in pristašem >Jutra* in »Slov. Naroda« kar ne gre iz glave. Zato sc koračijo in zahtevajo, naj sc odpravi davek na nočni obisk gostilen m kava-rcn, ki je namenjen za reveže, ter naj se obdavčijo s povišano užitnino vsi gostje gostilen in kavaren, med katerimi je sigurno 95 odstotkov ljudi, ki delajo krvavo bodisi telesno ali duševno ves dan in hodijo ob kurji uri k počitku v postelj, nc pc. v javne lokale. Čc pa čez dan kdo izpije kak kozarec, jc to sigurno reven telesen delavec, ki začne delati s soln-ccm in neha z njim. Tiste ljudi, ki delajo do 10 zvečer, jc lahko sešteti na prste. To so po večini tisti, ki se ne drže uradnih ur ali pa taki, ki delajo do( desetih zvečer za masten zaslužek. Tem je seveda vseeno, koliko plačajo za vino in drugo zabavo. — Toda k stvari. Kako to, da so sc napredni gospodje tako izpremenili? Popreje pod »klcro-komunistič-nimi mogočnjaki'.- na magistratu jim jc bil vsak davek odveč, zdaj sc pa kar naenkrat zavzemajo za potrebe mestne občine, in med temi pospcšcvatclji davčne -visokomernosti so sedaj v prvi vrsti ljudje, ki jim jc vsaka davščina od osebne dohodnine odveč, pri tej priložnosti pa se bahajo z 2000 gosti na večer čez deseto uro. Kdor pa nc zna kasirati 2000 listkov najkasneje v petih minutah, -ni organjza-toričen talent in naj pusti tako velikansko podjetje pri miru. Kar se sekatur tiče, moramo omenjati, da so poslovni organi postopali bolj strogo samo tam, kjer so zapazili, da postrež-niško osobje z listki kšefte dela. Silno zanimiv razlog zoper koemurščino« je očitek, kako pride gostilničar do tega, da mora založiti za tiste listke denar iz svojega. Za sto listkov je založil do zdaj 400 K, ki jih je kasiral v nekaj dneh, za deset hektov vina (kar jc silno majhna zaloga za gostilno) pa bo moral naprej založiti iz svojega kar 1000 K, kar znaša poleg dosedanje davščine 9400 K, skupaj 13.400 kron. Kje je pa zdaj kupnina? Če nima gostilničar denarja, kar je pri večini gostilničarjev dejstvo, se mora zadolžiti. Zakaj naj bi plačeval torej šc obresti od davščine tja, od koder nima mestna občina, še manj pa reveži, nobenega prihodka. Do zdaj jc šel davek na ponočni obisk gostilen in kavaren za reveže, kam pojde pa ta dinar povišane užitnine od litra vina, Bog ve.
lj Znanstvena ekskurzija ljubljanskih juristov v Lepoglavo. V nedeljo in v ponedeljek so slušatelji ljubljanske juridične fakultete napravili znanstveno ekskurzijo v kaz-nibiico v Lepoglavi pod vodstvom vseučiliške-ga profesorja, zuanega kriminalista dr. Metoda Dolenca. Istočasno je napravilo izlet v Lepoglavo tudi 35 belgrajskih juristov pod vodstvom prof. Bože Markoviča iu 25 zagrebških juristov pod vodstvom prof. dr. Milerja. Kaznilniški ravnatelj Šaban jim je razkazal kaznilnico, ki je zelo moderno urejena. Ima veliko knjižnico, kino, v katerem predvajajo samo vzgojne in zdravstvene filme, dalje ima tudi sprejemno radio-postajo. V zavodu je šola, katero obiskujejo kaznjenci v starosti med 20 in o0 leti. Šola beleži tako dobre uspehe, da ni v kaznilnici nobenega analfabela. Kaznilnica sestoji iz dveh zgradb. Iz stare, katera je bila prej samostan in nove moderne panop-tično zgrajene zgradbe. Slovenci so se vozili tja preko Čakovcu, nazaj pa preko Zagreba.
lj Zahvala- Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani se najtoplejc zahvaljuje ccnj, občinstvu, ki jc s svojimi darovi ob priliki cvetličnega dneva 26. aprila t. 1. pripomoglo do lepega uspeha, in upa da mu ostane i nadalje naklonjeno. Odbor A. D. J. T.
Cerkveni vestnik.
c Notranja kongregacija gospodičen pri uršulinkah v Ljubljani ima pričetek duhovnih vaj v pondeljek, 11. t. m. ob pol 7 zvečer.
Dijaški vestnik. "
d Kongregacijski sestanek je danes ob četrt, na 21. v kapeli frančiškanskega samostanu, drugo nadstropje. C. A. M.
Prosveta.
ZVEZIN PEVSKI KONCERT.
Pevski koncert, ki ga je Zveza slovenskih pevskih zborov v Ljubljani priredila v nedeljo 3. maja v Unionu. je zanjo in za posamezne pevske zbore, ki so nastopili, čaatno potekel. Nastopilo je 15 pevskih zborov in sicer Štirje ljubljanski: krakovsko-trnovski, želenoičarski, šentjakobski ia Ljubljanski Zvon; ostali iz raznih krnjev Slovenije: iz Dolenje vasi pri Ribnici, iz Tacna pod šmarno goro, iz Jezice, Kočevja, Kamnika, Tržiča, Litije, Kranja, Šmartna pri Litiji, Trbovelj in Maribora. Nastopilo je devet moških, sedem mešanih in en ženski pevski zbor. Najmanjši zbor je bil iz Tacna: samo S pevcev. Ostali so postavili na oder po 20, 30, pa tudi 30 in še več pevcev. Peli so največ Emil Adamičevih skladb, vseh skupaj 17; eno — >Voznico< — sta pela dva sbora. Razni drugi skladatelji so bili zastopani z eno, dvema skladbama, kar je bilo v primeri z 17. Adamičevimi nekam malo. Prevla-' d oval a je modernejša glasba.
Petje j« bilo po večini dobro, semtertja prvo-l vrstno. V celoti kažejo zbori lep napredek; so pa pri mnogih zborih seveda še razni nedostatki v izgovorjavi, dihanju, traziranju, predavanju itd. Tu-patam je tudi kak zbor nastopil s pretežko skladbo, ko bi se mu morda bolje prilegala kaka bolj preprosta. Da so bili ti mnogoštevilni pevski zbori tudi glasovno, glede pevskih moči zelo različni, je samo po s«bi umevno.
V moškem zboru sta najboljše pela kamniški in ljubljanski šentjakobski zbor. Kamniški pevci so zlajsti prvi dve pesmi zapeli izborno, točno izklesano in v krasnem poletu; pri tretji je bil začetek malo šibkejši, a so kmalu zopet prišli v pravi tok in najboljšo ubranost. Pri tem zboru srno se divili zlasti neznansko voljnemu, pa pristnemu II. basu in tudi baritonist nam je ugajal, šentjakobski zbor je tudi odlično in ravnotako s popolnim uspehom zapel tti pesmi. Omenjam pa, da jo bil pri moji pesmi >Moj mu blagoslov« tempo (Lahno) pri besedah >Devojčica, rožičica, kaj si zaspala vzet propočasi. Užguli so najbolj z Jerebovo >0 kresu-.:. Treh pevskih zborov: litijskega, kranjskega in trnovsko-krakovskega kakor tudi skupnega nastopa vseh moških zborov nisem slišal, ker me je dolžnost med koncertom za nekaj časa klicala drugam. Cul sem pa, da sta moški zbor iz Kranja in trnov-j sko-krakovsH preccj dobro pela- Mariborski zelo ! številni moški zbor :>Drava< je zapel tri od Ada-I miča prirejane narodne pesmi iz Kokošarjeve zbir-! ke in dodal še >Oj ta soldaški boben • čudno je | pri tem zboru to, da predava vsako pesem po ! istem vzorcu: p in f; vmesnih liians ne pozna- Drugače ima primeroma dober material in poje sigurno. Mariborčani so dosegli največji uspeh z zadnjo pesmijo ki je res krasno zvenela; lopo so jiiu doneli tudi končni soglasniki v besedah : bom< in icin: (pravzaprav »Sin«). Dolenjevaški in tacenski zbor sta pokazala precej dobre volje, v pc\-sko tehničnem otiru se jima bo treba še v muogo-čem izpopolniti.
Mešanj zbori so bili kar po vrsti taki, da smo jih s veseljem poslušali, n. pr. ježiški. ki gotovo ni še kdovekaj, a kaže smisel za lepo pesem in lepo predavanje. Ta zbor ima še mladega jw zelo nadarjenega pevovodjo, ki smo se kar čudili njegovim pravilnim, a vendar čisto naravnim in neprisiljenim giboni. Kočevski pevski zbor ima izredno lepe glasove, zlasti sopran iu alt, ki se pa tudi lenor in bas ž njima mehko spajata. Peli so dve starejši, daljši pesmi povsem umerjeno iu blagoglasno. Narejajo vtis izvrstnega pevskega zbora. Dražilo mc jc pri njih petju edino to, ker parkral niso čisto verno prinesli kromatičnega sekundnega postopa (f-ges in c-des). Tržiški zbor je v celoti dober, le nekoliko naj še okreše nekatere ojstrine, da bo v predavanju več nežnosti in topline. Litijskega zbora — kakor rečeno — nisem slišal. Zelo se je postavil šmartinski pevski zbor z Mokranjčevo osmo rukovetjo; manj mi jc bi všeč v Adamičevi Tožbi. Peli so jo bržčas po prvi izdaji v -Pevcu- v D-duru, ki je že sama kot taka preveč v višino navita. V 'sedanji prireditvi v .Zborih cn cel ton nižja je pesem resnično boljša in sc bo lepše iz-vajalfl. Trboveljski ženski zbor jc dobro zapel Adamičevo v kanonu zloženo iSolnce sije, zeleni livadamešani zbor pa težko Lajovčevo pesem >Ples kralja Matjaža V celoti so jo srečno in uspešno izvedli. Koncert je zaključil Ljubljanski Zvon z dvema krasnima Adamičevima skladbama: s še ne objavljeno »Nina mia, s on barearolo in -Pomladansko slutnjo*, ki ju jc vzorno lepo zapel.
Cel spored je trajal z majhnim presledkom tri ure. Dvorana je bila nabito polna.
Za sklep tega poročila si dovolim še vprašanje, ali bi ne bilo umestno dati ob enakih prilikah na spored tudi to ali ono skladbo iz naše bogate, zlasti v novejšem času tako slovensko izrazite cerkvene glasbe? Poskusite!	Stanko Premrl. * * *
pr Koncert Filharmoničnc družbe. V pondeljek, dne 11. t. m. se vrši poslednji, to jc peti abonma-koncert Filharmoničnc družbe v letošnji koncertni sezoni. Pri tem koncertu sodeluje odlični hrvatski pianist Svctislav Stan-čič. Na sporedu ima razne klavirske skladbe, ki sc po večini prvič izvajajo v Ljubljani. — Vstopnice v Matični knjigarni.
pr Novi učni knjigi. Meseca maja izideta v ljubljanski založbi I. Klcinmayr & Ferdinand Bamberg knjigi Prirodopis rastlinstva«, spisal profesor F. Kapus, ki obravnava tvarino za nižje razrede srednjih šol, in Macherjev »Prirodopis« za meščanske šole I. del.
pr :>%cnski List.« Izšla je 1. številka hrvatskega ženskega modnega lista :*Žeuski lisi«, ki ga izdaja ' Konzorcij za izdajanje tiskopi-*ov<:, urejuje pa pisateljica Zacoika. Prinaša
čedne, uepretirane modele za ženske obleke, dalje za perilo in otroške obleke itd. kakor je to običajno v vseb modnih listih. Priložena je krojna pola z nemškimi označbami, na obeh zadnjih straneh lista pa opis modelov v cirilici in slovenskem jeziku. List prinaša dalje nekaj lahkega leposlovja, poročila o kinu, nasvete o negovanju telesa, gospodinjstvo, kuhinjo. Vsekakor bi naše gospodinje, ki so naročene na >Mladiko< ali >Ženski Svete v zagrebškem listu ne našle mnogo drugega ali boljšega. Hrvaticam in Srbkinjam, ki doslej niso imele nobenega takega lista, je pa na >2enskem Listu« častitati, ker jim poslej ne bo treba naročati dragih tujih modnih listov. Oprema lista je čedna. ::-Ž. L.<- izhaja enkrat na mesec in stane letno 160 Din, posamezne številke .15 Din. Naroča sc pri upravi, Zagreb, Samostanska ul. 2.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 6. maja: NARODNI POSLANEC. 251et, niča umetniškega delovanja g, Jos. Povheta, Izven.
Četrtek, 7. maja: Zaprlo, j Petek, 8. maja: NARODNI POSLANEC. R, F.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 6. maja: DON PASQUAIE. Red D. Četrtek, 7. maja: AIDA. Vika Čaleta — Aida,
Dimitrij Orlov — Radames. Red A. Petek, 8. maja: Zaprto.
Sobota, 9. maja; GLUMAČI — Canio Dimitrij Orlov. — CAVALLERIA RUSTICANA -Santuzza Thierryeva. Izven.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sreda, 6. hiaja: Zaprto.
Četrtek, 7. maja: TRI SESTRE. — C (kuponi),
Zadnjič v sezoni. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja: SCAMPOLO, — B (kuponi) Zadnjič v sezoni.
Učiteljski vestnik.
»Razvajeno učiteljstvo.« Veliki župan jc razposlal vsem šolskim vodstvom dolg dopis, v katerem opozarja učiteljstvo na strumno izvrševanje službenih dolžnosti ter opozarja, da ne sme biti nobena učno oseba brez njegovega dovoljenja na dopustu. V intimaciji mestnega šolskega sveta sc učiteljstvo apostrofira kot razvajeno. Če bi bil kaj takega zapisal v uradnem aktu kakšen nadzornik iz vrst »Slomškove zveze«, tedaj bi planilo vsi- ujujarsko učiteljstvo po njem — tako bo seveda lepo molčalo. Če jc v tem pogledu kak očitek morda res umesten, tedaj pa poiščite prej po vzroku razvajenosti! Nc bo vam težko najti vseh onih, ki so krivi takega očitka.
Gospod Franjo Cvetko, okrajni šolski nadzornik v Murski Soboti, jc poslal podrejenemu učiteljstvu nastopno okrožnico: »Šolskemu upraviteljstvu v ... Da nam jc stanovska organizacija UJU (Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva) nujno potrebna in koristna, o tem dandanes ni več debate. Častna in moralna dolžnost vsake učne osebe je, da postane člao organizacije s 1. januarjem 1925, ako ni bila včlanjena žc poprej. Ako jc še na ondotni šoli katera učna eseba, ki do danes vsled nebriž-nosti ali iz neutemeljenih predsodkov ni vstopila v stanovsko organizacijo, tedaj jo naj naslov opozori na njeno dolžnost, da vstopi, pismeno prijavo pa naj vpošljc predsedniku učiteljskega društva za srez Murska Sobota, tovarišu nadučitelju Avguštinu Požcgarju v Go terovcih, pošta Rankovci, Prekmurje. V slogi in edinosti je moč! Eden za vsakega, vsi pa za enega stojmo zvesto! Druga dolžnost pa jc ta. da vse organizirane uče osebe točno plačujejo članarino. Ni lepo, ako mora UJU, po-verjeništvo Ljubljana zamudnike opominjati in terjati, blagajnik pa o vsaki priliki brati dotič-nikom na društvenem zborovanju levite. Iz točnega ali netočnega vplačevanja letne članarine sc da posredno sklepati na značaj posameznika. Članarina za leto 1925 jc določena v učiteljskem društvu za srez Murska Sobota 140 Din. — UJU, poverjeništvo Ljubljana, predpisuje namreč 110 Din, članarina za Učiteljski dom v Mariboru je 10 Din in za lastno društvo še 20 Din, skupaj torej 140 Din. S tem poravna organizirana učna oseba naročnino za »Popotnika •• in za Učit. Tovariša ler vse ostale obveznosti napram organizaciji in društvu. Člani bodo odplačevanje čutili najmanj, nko si naredijo četrUetne obroke po 35 Din, ki jih jc točno in vestno odplačevati, da nc nastajajo nerodnosti, Ko poidejo položnice, naj. šolsko upraviteljstvo naroči novih pri blagajniku tov, Francu Humarju, učitelju v Vidoncih I., pošta Gornja Lendava. — V naročilu predsednika: Franjo Cvetko s. r., namestnik.« — Take okrožnice lahko pošilja okrog predsednik društva, nikakor pa ne okrajni šolski nadzornik. Ali so šc kje v Evropi take razmere, da uradna oseba uradno agitira za organizacijo, o kateri jc vendar dovolj znano, da jc strankarsko opredeljena?
OBLEKE
kakor tudi vsa druga oblačila 7,n moške, funte in dečke, polovico cencjc kot povsod dobite edino!-' v nadrobni prodajalni konfekcijske tovarne Fran Derčndu & Cic.. Ljubljana, Erjavčeva cesta 2. ua-■■proti dramskega gledališča. — Ročna (rpežnu iz-'claMr! — Oirlcilc si sortirano zalogo!
Gospodarstvo.
g Obrtna zveza za Trži? in okolico priredi od 28. junija do 6. julija t. 1. razstavo v prostorih »Našega doma« v Tržiču. Ako ho prostor dopuščal, bo poleg obrtniške tudi vajeniška razstava za tukajšnji okraj. Odbor je sklenil pobirati v to svrho vplačilo od članov po 15 Din, od nečlanov 30 Din, vendar si je odbor pridržal pravico vplačila po uporabi prostora. Vstopnice za poset razstave pa bodo po 3 Din, tako da jo bodo lahko posetili najširši sloji. Priglasi se takoj sprejemajo pri odboru. — Odbor.
g Monopolna uprava je z dnem 1. t. m. evišala ceno vsem vrstam soli za Din 50 pri 100 kg, tako, da stane od sedaj naprej morska sol debelo zrnata Din 290, kamenita sol Din 340 pri monopolskih skladiščih ter en gros prodaji. Umevno je, da bo temu povišku sledilo povišanje v nadrobni razprodaji. Druge države znižujejo trošarino in monopolne takse, pri nas pa se povišujejo od meseca do meseca.
g Nova carinska tarifa. Iz Belgrada javljajo, da gospodarski krogi računajo, da bo stopila nova carinska tarifa v veljavo 1. junija letos.
g Nova železniška tarifa. Dodatno k naši včerajšnji vesti pod tem naslovom javljajo iz Belgrada, da se prometno ministrstvo sploh ni hotelo posvetovati s tozadevnimi interesenti. Celotna tarifa bo objavljena v prvi polovici meseca junija letos. V juliju oz. avgustu letos bo menda sklican tarifni odbor, ki bo ua podlagi vseh novih specijalnih tarif pripravil novo klasifikacijo blaga. Tarifa pa bo itak samo začasna. Tarifa za pasivne kraje ne bo obsegala samo refakcije za mline, ampak se bo nanašala na 8—9 vrst blaga in bo imela ravnotoliko postavk. Glede tarife za pospeševanje prometa naših domačih pristanišč smo že poročali, da bo veljala samo za luke južno od Sušaka, ker bi po pogodbi z Italijo morala naša država dovoliti iste ugodnosti kakor za Reko.
g Zagrebški sejem. Po pisanju zagrebških listov sodeč je sejem dobro uspel in se bo še naprej vršil. Posebno se je na letošnjem sejmu opazilo ne samo znatno število razstav-Ijalcev iz Slovenije, ampak je bil tudi obisk iz Slovenije izredno velik. Kakšen je poslovni rezultat, o tem se v času gospodarske stagnacije ne da dosti x-azpravljati. Zlasti so slabo odrezali inozemski razstavljalci v prvi vrsti Avstrija in Nemčija, medtem ko so n. pr. belgijski in francoski avtomobili našli mnogo odjemalcev. Temu neuspehu inozemskih raz-stavljalcev jo krivo nenadno povišanje ažija, kar je neugodno delovalo na sklepanje kupčij. — Obisk je bil skoro vsak dan sejma rekorden. S sejmom je pokazal Zagreb svojo gospodarsko moč, ki nikakor ni v opadanju.
g Prometne omejitve. V območju ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani so sledeče prometne omejitve: Prevzemanje in odpravljanje pošiljk živali v voznih tovorih za postajo Veržej (proga Ormož—M. Sobota) ni dovoljeno; na postaji Bistrica-Bohinjsko jezero se morejo cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošiljke iz postaj proge: Dobrava Vint-gar—Bistrica Bohinjska jezero; na postaji Rakek se morejo cariniti le one izvozne pošiljke, ki so podvržene veterinarskemu pregledu in pošiljke za izvoz v Italijo, predane na postajah proge Brezovica—Rakek; na postaji Celje se morejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so predane na postajah proge Celje —Dravograd-Meža, oziroma one uvozne pošiljke, ki so namenjene na te postaje. — Ostala ravnateljstva (Zagreb): Odprava blaga za pristanišče v reški luki
»Thaon de Revel« za sedaj še ni dovoljeno. Direktni promet med postajo Fiume (ali Fi-ume loeo SHŠ) in postajo Sušak po obalnem tiru za sedaj ni mogoč. Stranke, ki žele odpraviti pošiljke iz Sušaka na Reko ali obratno morajo predpisati v tovornem listu smer pota »via Bakar«. Za postajo Sušak se morejo usmeriti pošiljke, ki glase Sušak looo ali za neposredno tranzit s parobrodom (po morju). Pošiljke, ki glase za Fiume loco, Fiume SHS looo ali Fiume tranzit se ne morejo odpravljati na ocarinjenje na postajo Sušak, ker ni mogoč neposredni promet med Reko in Su-šakom po obalnem tiru. Take pošiljke se morejo acariniti na postaji Fiume SHS kjer je naša carinarnica. — Italija. Reekšpedicija na postajah1 Postojna jama (Postuniia grotte) in Trbiž (Tarvisio) niso dovoljene kakor tudi ne na postaji Podbrdo (Piedicole). — Avstrija. Reekšpedicija sploh ni dovoljena na postajah: Podroščica (Rosenbach), Labod (La-vvamond) in Trbiž (Tarvis). Izjema so pošiljke žive živine na postajah Podroščica (Rosenbach).
g Tržaški promet v prvem četrtletju letos.
V prvih 3 mesecih letos je prišlo in šlo iz tržaškega pristanišča 1756 ladij s 1,472.2.62 tonami liapram 1.393 ladjami s 1.178.920 tonami v istem razdobju lanskega leta. Uvoženih je bilo' 378,797 ton blaga napram 413.310 tonam v prvih 3 mesecih lani. Izvoz pa je znašal 270.482 ton napram 298.839 tonam.
g Promet v reški luki 1925. Promet v reški luki zelo' oživlja. V prvih 2 mesecih letos je prišlo in odšlo iz reškega pristanišča 673 ladij s 353:000 tonami, z naloženim tovorom 118.000 ton. Promet je letos še enkrat večji od'onega v istem razdobju lanskega leta.
g Vpeljava terminske kupčije na budim-peštaiiski efektni borzi. Včeraj so upeljali na budimpeštanski borzi terminsko kupčijo z efekti, s čimtir je dana izpodbuda špekulaciji.
g Mednarodni bombažni kongres na Dunaju. Od 4. do" 6. junija letos se vrši, kakor smo že poročali, na Dunaju mednarodni kongres bombažne industrije. Dosedaj je prijavljenih že okoli 300 delegatov iz vseh evropskih držav. Med njimi seveda ni Jugoslavije, ker.naša bombažna industrija menda nima interesa za to.
Borze.
Dne 5. majnika 1925, DENAR.
Zagreb. Italija 2.5375—2.5675 (2.54^-2.57),, London 299.90—302.90 (299.95—302.95), New-york 61.74—62.54' (61.73—62.53), Praga i.8305—1.8545 (1.8365—1.8565); Pariz (3.24-3.29), Dunaj 8.61—8.81 (8.69-8.81),' Curih 11.9750—12.0750 (12.05—12.15).
Curih. Budimpešta. 0.007275 (0.007250), Berlin 1.2320 (1.2310), Italija 21.22 (21.27), London 25.09' (25.0675), Newyork 517.25 (517.38), Pariz 27.10 (27.03), Praga 15.3250 (15.3250), Dunaj 72.80 (72.7750), Bukarešta 2.40 (2.38), Sofija 3.7750 (3.7750), Belgrad 8.3850 (8.3250).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.41, Kodanj 134.20, London- 34.42, Milan 29.13, Newyork 709.35, Pariz 37.14, Varšava 136.13. — Valute: dolarji 705.80, angleški funt 34.38, lira 29.09,' dinar 11.37, češkoslov. krona 20.995.
Praga. Devize: Lira 138.75, Zagreb 54.55, Pariz 176.75, London 163.80, Newyork 33.75. :
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest.' posojilo 62—63.50, Vojna škoda 162—164.50, Celjska posojilnica 200 zaklj., Ljubljanska kreditna 217 denar,
Ljubezen in zlato. 9
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
»Vi pa ste,« je nadaljevala, »pred dvema zimama pokupili ves premog —«
»Samo krajevno,« se je zarezal ob spominu na to, »samo krajevno. Okoristil sem se s pomanjkanjem vagonov in štraj-kom v Britski Kolumbiji.«
»Ampak tega premoga niste vi sami izkopali. In vendar ste ga podražili za štiri dolarje pri toni in si s tem naredili obilo denarja. To seve je bila vaša stvar. Povzročili ste, da so reveži morali dražje plačati premog. Igrali ste kajpada pošteno, kakor ste rekli, ampak vtaknili ste roko v vse njihove žepe in jim pobrali denar. Vem to. V svoji sobi v Berkeleyu kurim peč, in namesto enajst dolarjev sem tisto zimo morala plačati petnajst dolarjev za tono premoga. Oropali ste me za štiri dolarje. Jaz sem to utrpela. Na tisoče pa je bilo prav revnih, ki tega niso mogli. Vi bi seveda temu rekli zakonito igranje, meni pa je bil čisto navaden rop. .
Daylight ni prišel v zadrego. To dokazovanje ni bilo nikako razodetje zanj. Spomnil se je na starko, ki je pridelovala vino v sonomskih brdih, in na milijone njej podobnih, ki so bili ustvarjeni, da jih ropajo drugi.
»Poglejte, gospica Mason, priznam, da me v tem oziru malce imate. Vendar me sedaj poznate že dolgo v kupčiji in vam je znano, da po navadi ne napadam žepov revnih. Jaz grem za velikimi tiči. Ti so moja pečenka. Ti ropajo reveže, jaz pa ro-
pam nje. Tista kupčija s premogom je bila slučajna. V tem nisem šel za reveži, ampak za velikimi tiči, in sem jih tudi nabri-sal. Reveži so samo pri tem prišli vmes in trpeli, to je bilo vse.« •
»Ali rie spoznate,« je nadaljeval, »da je cela igra hazardiranje? Vsakdo hazar-dira na' ta ali oni način. Kmet hazardira z vremenom, trg pa z njegovimi pridelki. Tako dela tudi jeklena družba. Kupčija zelo mnogih je naravnost ropanje revežev. Ampak moja kupčija ni bila nikdar kaj takega. Dobro vam je znano. Vedno sem bil samo za roparji.«
»Zgrešila sem cilj svojih besedi,« je priznala. »Počakajte trenutek.«
In nekaj časa sta jezdila molče.
»Jaz vidim bolj jasno kakor morem povedati, ampak stvar je nekako takale. Je delo, kj je zakonito, in zopet je delo, katero no, ni zakonito. Kmet obdeluje zemljo in prideluje žito. On dela nekaj, kar je dobro za človeštvo. V nekem pogledu on resnično nekaj ustvarja, to je žito, ki polni usta gladnih.«
»Potem pa pridejo železnice in tržni prekupci in ostali, da mu tisto žito oropajo,; je Daylight segel v besedo.
Deda se je nasmehnila in vzdignila roko.
Počakajte malo. Povzročili boste, da zgrešim, kar hočem povedati. Navsezadnje to ne boli, ako mu oropate prav vse, da umrie od gladu. Glavno je pri tem, dn ostane žito, ki ga je pridelal, še vedno na svotu. Ono obstoja. Ne razumete? Kmet je nekaj ustvaril, recimo deset ton pšenice, in tistih deset Ion obstoja. Železnice sDe-
Merkantilna 110—124, Praštediona 795—805, Kreditni zavod 190—200, Strojne tovarne 135, Trbovlje 880—385, Vevče 110 denar, Stavbna družba 205—280.
Zagreb. Hrvat, eskomptna 105—106, Hrv. slav. zem. hipot. 61—62, Jugoslavenska 97— 99, Ljubljanska kreditna 230—240, Slavenska 70, Praštediona 800, Dioničko društvo drva 42, Šečera 570, Našica 48—50, Guttmann 360 —370, Slavonija 55, Trboveljska 380—390, Vojna škoda 167—169, 7%' drž. inv. posojilo 62.50—63.
Dunaj. Zivnostenska banka 82.9, Alpine 37.29, Greihitz 13.5, Kranjska ind. družba 41.3, Leykam 13.5, Jugoslovanska banka 10.6, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 6.4, Avstrijske tvornice za dušik 16, Guttmann 43, Mundus 81, Slavonija 6.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Jelovi hlodi od 25 cm prem. napr., fko nakladalna postaja 250 den., javorjevi hlodi od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž., fko nakladalna postaja 650 blago, šku-rete, 12 mm, 13 mm, 4 m dolž., paralelne, monte, fko meja 650 denar, cerovi krlji od 25 cm, od 2 m dolž., fko nakladalna postaja, 4 vag. 18—18 (zaklj. 18), bukova drva, 1 m dolžine, suha, fko meja, 2 vag. 25—25 (zaklj. 25). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, rinfusa, par. Ljubljana 470 blago, pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 465 blago, pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana 490 blago, otrobi pšenični, deb., fko vag. Ljubljana, 1 vag. 215—215, (zaklj. 215), otrobi pšenični, drob., fko vad. Ljubljana, 190 blago, koruza promptna, par. Ljubljana ,215 denar, oves makedonski, orig., par. Ljubljana 340 denar, krompir rumeni, fko štajerska post. 115 blago, krompir roza, fko štajerska postaja 135 blago.
Socialni vestnik.
Sklepi I. mednarodnega kongresa za socialno gospodarstvo v Buenos Airesu. Argentinski socialni muzej (Museo Social Argentino) v Buenos Airesu je pravkar izdal francoski prevod poročila o I. mednarodnem kongresu za socialno gospodarstvo, ki se je na njegovo pobudo in pod pokroviteljstvom argentinske vlade vršil v Buenos Airesu od 26. oktobra do 4. novembra 1924. V zvezku .so zbrane v celoti rezolucije in izjave kongresa in pa najvažnejši govori. Rezolucije se dotikajo domalega prav vseh socialnih proble-. mov in podajajo zahteve v zmislu modernih načel socialne politike. Razdeljene so v pet okvirnih skupin (kakor je bilo razdeljeno de-,]i> kongresa po odsekih): Socialni muzeji in .podobne., ustanove, Delavska vprašanja, Socialno zdravstvo, Agrarna vprašanja, Socialna statistika in splošna socialna vprašanja. Poročilo. nudi za vsakogar, ki se teoretično ali praktično peča s socialnimi problemi, kratek, jasen pregled teh problemov in sedanjih mednarodno priznanih glavnih načel za njih rešitev.
Iz katoliškega sveta.
Nepremišljeni romar. Pij XI. sprejema v Vatikanu z očetovsko prijaznostjo tisoče romarjev, ki jih prinaša sveto leto v Rim. Vendar je pa zadnjič enega izmed njih prav resno pogledal. Vsako romanje ima svojo glavno av-dijenco in tedaj postavijo božjepotnike po dolgih galerijah in dvoranah papežke palače, da more sv. oče iti mimo njih, jim ponuditi prstan v poljub in vsakemu dati medaljo v spomin na SVeto leto. Te medalje so enake vrste za vse božjepotnike, izvzemši za člane odborov in vodnike skupin, ki dobijo malo večjo medaljo,
Ijejo pšenico na trg, do ust, ki jo bodo vži-vala. To je tudi zakonito. To je prav tako, kakor če vam kdo prinese kozarec vode ali vzame pezdir iz očesa. Nekaj se je pri tem naredilo, takorekoč ustvarilo, prav kakor pšenico.«
»Toda železnice ropajo kot zlodej,« je ugovarjal Daylight.
»Potem je delo, ki ga vrše, deloma zakonito, deloma nezakonito. Sedaj pa pridemo do vas. Vi ne ustvarjate nič. Ko dovršite kupčijo, ne obstoja nič novega. Prav kakor s premogom. Vi ga niste kopali. Vi ga niste speljali na trg. Vi ga niste dostavili v hiše. Ali ne razumete? To je tisto, kar sem imela v mislih s sadenjem dreves in zidanjem hiš. Vi niste vsadili niti enega drevesa, niste zgradili ene hiše.«
»Nisem mislil, da je na svetu ženska, ki zna tako govoriti o kupčiji,« je zamrmral ves zavzet. »In v tej točki me imate. Ampak vseeno se da veliko reči za mojo plat. Sedaj pa vi mene poslušajte. Govoril bom o treh rečeh, številka ena: Mi živimo malo časa, najboljši od nas. Življenje je velika hazardna igra. Nekateri se rode srečni, nekateri nesrečni. Vsakdo sedi pri mizi in vsakdo skuša oropati vsakogar drugega. Večino njih oropajo. Ti so rojeni negodniki. Pa pride človek kakor jaz in pograbi ugodno priliko. Dvoje mi je na izbiro. Pridružim se lahko negodnikom ali pa roparjem. Kot negodnik ne dobim nič. Roparji jim vzamejo celo skorjico kruha iz ust. Delam težko vse žive dni in umrjem pri delu. Nikdar nisem imel najmanjše ugodno prilike. Drugega nisem imel kot delo. delo, delo. Tudi govore o časti dela.
zaprto v škatljici. — Kot po navadi je zadnjič enkrat papež spet sprejemal romarje. Vodniki so imeli na rokavih drugačne znake kot ostalL Tu in tam se je papež ustavil pred kakim vodnikom in se spustil ž njim v razgovor. Naletel je na zelo mladega vodnika in mu dal veliko medaljo. Pri tem ga je vprašal, iz katerega kraja je. Ko mu je mladenič odgovoril na to vprašanje, se je Pij XI. čudil velikemu števila romarjev, kojih vodnik je. Mladi »vodnik« pa je zardel in zajecljal: »Ne vem. .. jaz nisem noben vodnik.« — »A tako,« je dejal po-, pež, »mislil sem, ko sem videl vaš znak.« t—j ^Nataknil sem ga,« je priznal nesrečnež, »da si zagotovim boljši prostor.« — »Tega se pa ne sme storiti!« je dejal milo, a karajoče sveti oče, »to ni v redu.« In vzel je veliko medaljo nazaj ter mu dal malo. Lahko si mislimo, da je junak tega prizora zbudil občno pozornost in bi bil raje drugačen spomin odnesel iz Rima kot tegale.
Jubilejno romanje t Rim se vedno veča. Odbor svetega leta si je sicer izdelal točno statistiko skupnih romanj, a to število se je že dosedaj daleko prekoračilo. Iz uradne statistike državnih italijanskih železnic je razvidno, da je došlo od 1. januarja do 9. marca 1925 na rimski kolodvor 39 romanj z 9393 potniki in 35.000 posameznih potnikov z legitimacijo sv. leta. V mesecu majniku pridejo Francozi.
Mednarodni evharistični kongres se bo vršil prihodnje leto v Chikagu v Zedinjenih državah S. A. Pričakuje sc en milijon udeležencev, kakor je poročal kardinal Mundelein pred kratkim sv. očetu. Razgovarjala sta se tudi o imenovanju papežkega legata. Trajni predsednik kongresa bo Mgr. Heylen, škof na-murski in tajnik bo pariški grof d' Yanville. O priliki svoje avdijence je kardinal Mundelein izročil sv. očetu Petrov novčič ameriških katoličanov v skupnem znesku 141.707 do-, larjev.
Prvi kongres tomistične filozofije v Rimu
se je vršil sredi aprila. Sklicala ga je papežka akademija sv. Tomaža Akvinskega na izrečno željo sv. očeta. Program se je gibal okoli treh glavnih točk: kritika človeške vede, doktrina dela in moči, razmerje naravne filozofije do eksperimentalnih in materialističnih ved.
Katoliški esperantovski kongres se bo vršil letos meseca avgusta v Parizu. Razpravljalo se bo na njem »O katoliškem tisku po vesoljnem svetu«. Zadnji čas sta se spet obudili k življenju ligi katoliških esperantistov v Angliji in na Škotskem.
Papež in delavski domovi. V zadnjih letih so se v Rimu zelo razvili delavski domovi. Stoje pod pokroviteljstvom sv. očeta. Vodijo jih župnijska udruženja pod predsedstvom o. Gorija iz Družbe Jezusove.
Svoboda pouka v Združenih državah. V državah Michigan in Washington so sovražniki verskega pouka skušali uvesti zakon, da morajo vsi otroci obiskovati javne brezverske šole. Potom plebiscita je bil načrt tega zakona odklonjen s 675.000 glasovi proti 350.000. Ne samo vsi katoličani so glasovali zoper, nego tudi marsikateri protestanti.
Športni teden.
Tako jih je Evropa razvadila, te ameriške nogometaše, da se kar drug za, drugim priglašaj o. Sedaj hočejo priti črnci iz Južne Amerike, igrati hočejo dvanajst iger, v septembru in oktobru, na vsako igro bi prišlo z vsemi stroški vred okoli 3000 dolarjev. Kar par tisoč dolarjev! Malo prepozno bodo prišli, do jeseni bodo drugi Ame-rikanci Evropo že do dobrega izželi. — Čehi imajo v sedanjem času res smolo; pred 30.000 gledavci je morala vtakniti praška Slavija poraz proti dunajskim Amaterom
Jaz pa vam pravim, pri tej vrsti dela ni nobene časti. Druga moja izbira je, da se pridružim roparjem, in jaz se jim pridružim. S to izbiro igram odkrito, da dobim. Dobim avtomobile, v gostilni pečenko pa mehko posteljo.«
: Številka dve: Ni mnogo razlike med tem, če igram kot napol ropar kakor železnice, ki vozijo tisto kmetovo pšenico na trg, in če igram kot cel ropar, pa ropam roparje, kakor jaz. In povrh vsega je polovično ropanje zame prepočasna igra. Tukaj ne dobite dovolj hitro.«
»Ampak čemu želite dobiti?« je vprašala Deda. »Saj imate že milijone in milijone. Več kakor v enem avtomobilu se ne morete voziti v istem času, ne morete hkratu spati v več kot eni postelji.«
^>Na to daje odgovor številka tri,« je dejal, »in ta se glasi: Ljudje in stvari šo tako ustvarjeni, da imajo različne okuse. Zajec ljubi zelenjad za hrano. Ris ima rad meso. Race plavajo, piščeta se boje vode. En človek nabira poštne znamke, drugi metulje. Ta se peha za slikami, oni za jahtami, zopet drugi bodi na veliko divjačino na lov. Ta meni, da je dirka s konji ti-sto imenitno, drugi pa najde največje zadovoljstvo pri gledališčnih igralkah. Vsi ti ne morejo za to, da imajo take okuse. Imajo jih pač. Meni prija hazardiranje. Jako rad igram lo igro, in želim igrati visoko in hitro. Ustvarjen sem pač tako. In jaz igram, j
»Zakaj pa ne morete storiti kaj dobrega z vsem svojim denarjem ?<
Daylight se je nasmejal.
(Dalie sledi.]
3:5.— Trikrat toliko gledavcev in še več, 97.000, je prisostvovalo končnemu boju za zgodovinski angleški pokal; 400 policistov jc bilo na nogah, .">(10 rediteljev se je gnetlo mod množicami, 400 biljeterjev je ščipalo vstopnice; zmagal je Sheffield United nad Cardiffoiu 1 : 0.
Zakaj ne bi tudi črnec smel tako hitro leteti kakor vsakdo drugi.', se vprašamo, beroč o dvomili glede teka črnca Omino na 220 vnnlov (201.168 ni). Povodom lahkoat letaki li tekem v Naj robi (brit. afr, prov. Ke-nia) jih je pretekel v 20.8 so,k. in je s tem izenačit Paddookov svetovni rekord iz leta 1921. Omino ne pozna tehnike, ni treniran, tekališče nikakor ni zadostovalo uašiui zahtevam: in vendar. Ha.i tudi uihč? ni verjel na skok 2.59 111 šele fotografija je dvomljivce prepričala. — Hoffa so zaradi neke kritike mi Norveškem za šest mesecev diskvalificirali. kar mu pa menda no gre prav nič do srca. — Drug za drugim umirajo lahkoat letski rekordi. Tako poročajo, da je štafe-1a ameriške univerze Georgotovvnu upihnila luč dvemiljskemu rekordu (3218) s sedmimi minutami in 42 sekundami. Ali pa: Harald Osborne je skočil z zaletom 2.058 m visoko! Torej še za 2 cm višje kakor je bil skočil že enkrat prej in za 4.4 cm višje kakor je uradni svetovni rekord. Seveda ,ie vprašanje, če bo skok priznan. Tako tudi na primer niso priznali Tajpalejevega meta z diskom 48.27 m, Liebovegu 24!) itd. in morda tudi no bodo sedanjega Houserjevega 47.625 m. Finec Myrrhae je vrgel v Ameriki kopje (14.67 metrov daleč in je s tem zboljšal ameriški rekord. — Eden najbolj slavljenih tekačev vseh časov je bil Francoz Bouior, povsod po Franciji so mu postavili spomenike. Največji je njegov rekord 19.0219 km na uro. Nurmi se bo spravil sedaj tudi na ta rekord, ki so ,n'a imeli za nedosegljivega. Sploh hoče Nurmi potolči vse rekorde od 1000 m do maratonskega teka. V Chieago sta se spet enkrat kosala z Ritolo, na 3000 m; zmagal .ir-Nurmi v 8 : 49.8. Paddock pravi, da ga ni belega človeka, ki 1»i bil Nurmiju na srednje razdalje kos, da bi ga pa znabiti kakšen Indijanec potolkel. Sedaj že trenirajo. Spomnimo se na Thorpeja. — Na Španskem lahka atletika ni na visoki stopnji. V nekaterih vrstah se pa že vendar postavijo in jo pretekel ua primer Miquel v Barceloni 10 km v sijajnem času 32 : 43.
UST
KUHARICA
IŠČE službe v župnišču. — Ponudbe pod štev. 2810 na upravo »Slovenca«.
Kroj. pomočnik
pošten, z dobrim spričevalom, išče službe v mestu ali na deželi. - Ponudbe upravi lista pod šifro »A. B.« 2847.
sostanovalko
ki ljubi snago in red, sprejmem. — Naslov v upravi lista pod številko 2945.
Priprosto opremljena SOBA se odda takoj. Podržaj,
Sv. Jakoba trg 5.
2927
RAZPISANA JE
služba organista
in cerkvenika. - ŽUPNI URAD ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU.	2938
svarilo.
Proti vsakemu, ki bi razširjal o meni neresnične vesti, bom sodnijsko postopala, naj bo žc ta ali oni.
Rožna dolina, 5. maja 1925.
Mara Petelinova.
dekle
pridna in poštena, želi mesta k mali družini kot samostojna gospodinja. — Naslov v upravi pod 2946.
Prekrojcnje in kinčanp
KLOBUKOV
po najnižji ccni. -r- P. NOVAK, Križevniška ulica ftev. 9, I. nadstr. 2944
V	težki atletiki so priznali sledeče nove nemške rekorde: enoročni sunek z desnico 94.7 kg Fr. Buuz, srednja lahka teža; 65 kg poleg z levico Z. Friedrioh, peresna težu; 74.7 kg ua sunek z levico E. Vogt, peresna teža (nemška peresna teža gre do 62 kilogramov); 103 kg obojeročni poteg' Zin-ner, srednja lahka teža, je za 3 kg boljši kakor oficielni stetovni rekord Estonca Neu-lunda. Beremo tudi, da je Rheinfrank, lahka teža, sunil obojeročno 135.5 kg! Oe ni napaka in bi moralo biti 125.5? — Znani Dunajčan Sclierz je že spet v dobri formi, jo tezno dvignil 101) kg, prosto s sunkom 140, ne-prosto pa 150 kg. -r Ob velikanski udeležbi so se borili dunajski klubi za Svobodov po-tujčoi pokal, ki vsebuje 15 litrov. Dobil ga je Tiirk leta 1892 v Koliiu in ga jo prepustil Svobodi. Pokal si je priboril A. KI. L/ohn-fahnverker. Vsega skupaj so potegnili, dvignili in sunili 93.400 kg.
Evropsko mojstrstvo v sabljanju so bo vršilo 5. julija v Ženevi. Mednarodna sab-1,jaška zveza je poverila prireditev švicarski podzvezi.
V	Bilbao .se bosta udarila b o k s e r j a Firpo in Paolino; Breitenstriiter je pozval evropskega mojstra Erminio Spalla na boj, Samson-Korner pa pravi, da ni za to upravičen, ker jo slabši kakor Samson in ga je ta že dvakrat premagal. — Evropski mojster peresne teže Mascart .je bil takoj po prihodu v Ameriko diskvalificiran, ker jc v hitrici prezrl, da je nasprotnik še z enim kolenom na tleli in ga je udaril; to je prepovedano. — Carpeutierov manager Des-canips se drži sedaj Paolina. — Grob je v 10 sekundah premagal JAVilsona, po točkah, a z veliko premočjo. — D eni pse y se je zastrupil, ko je jedel ribe, in je resno zbolel. Nastopil je bil v krogu 09 krat: dvakrat si! .je samo navidezno boril, dvakrat je zgubil po točkah, štirikrat neodločeno, dvakrat se boj tii končal pravilno, enkrat je bil potol-čeu K. o., U krat js zmagal po točkah, 47 krat pa z K. o.
W e i s s m u e ! I e r j e p 1 a v a 1 v San San Francisco 100 vardov (91.44 m) v novem rekordnem času 52.2 sok., 50 yardov v 23.4, l udi rekord. — Francoska plavaška zveza je števul koncem leta. 1924 374 društev s 102.000 člani, nemška 758 s 140.000. Francoskih pla-vačev-tekmovalcav je liilo 6400, Nemci še nimajo statistike.
Holandski kolesar Moeskops (svetovni mojster) je dirkal v Ameriki.dvakrat s kraljem šestdnevnih kolesarjev« Walt-hourjem jun. in ga je obukrat porazil. — V Budimpešti so zgradili novo dirkališče, 450 metrov dolgo, 40 stopinj vzpetosti, makada-niiztraoa pot je 9 m široka, prostbrti za 20 tisoč gledavcev. V sredi je riogomatjlče, kamor prideš skoz predor. — Poljaki ,bodo otl 20. do 26. julija priredili distančno dirkanje na progi Varšava—Poznanj—Krakov—Lvov —Varšava; dolžina 1470 kilometrov. Italijani bodo pa od 16. maja do 7. junija tfinajstič priredili tekmo »počez po Italiji«, 3500 km, 12 dnevnih etap: Milan—Torino (260 km)— Genova (298 km)—Pisa (265 km)—Rim (349) —Neapol (251)—Bari (327)—Benevento (233) —Salmona (273)—Arezzo (333)—Forlj (249)— Verona (352)—Milan (315). Med posapieznimi etapkmi je vselej en dan počitka viiies.
Avto ni obilni 24 urni rekord je sedaj čez pol leta popravljen. Merili hjo namreč dirkališče Montlhery in so videli, da prvič ni bilo pravilno iziinerjeiio. Zato tudi 12. in 13. oktobra 1924 postavljen}' rekord 2930.193 km ni pravilen, temveč 2980'.807 km. Na uro povprečno 124 km in 450 nj.'
Mojster tenisa Tilden jo spisal knjigo: Bistvo tenisa. — Suzano Lengleii ob rivieri obožujejo, imenujejo jo »nekr°nano kraljico Južne Francije«. V vsem jo. posnemajo, v hoji, v kostumih, v obnašiufju, njena slava je večja kakor slava Tildendva.
S 300 HP močnim aeroplanom se je dvignil švicarski nadporočnik Curcier v zrak in je prispel po enourni vožnji v višino 9780 m; nov švicarski rekord. — Z novim ogromnim hidroplanom hočejo Francozi preleteti črto Pariz—Newyork brez pre-stanka. Motor bo imel 550 HP in. ;za 6000 litrov bencina.
Nemci nameravajo za 1926 tu ris t ič-n o ekspedieijo na Mt Everest. Pa ne bodo šli, ker jim indijska in tibetska vlada ne bosta dali dovoljenja, z ozirom na angleško prioriteto.
Svetovno b i 1 j a r ti u o mojstrstvo pro-fesionalov je dobil v Chieago Jack Schaefer. V boju s Hagenlocherjem jc napravil 400 točk, tako tla. ta sploh ni prišel na vrsto. Končni boj so je vršil med Schaeferjem in dosedanjim mojstrom W i 11 i o Iloppe; rezultat 400 : 173 za Schaferja.
Po svetu.
sv Nekaj številk iz časopisja. Največ listov izhaja v Združenih državah Severne Amerike; to je približno 30.000. Nato sledo Francija z 10.000, Nemčija s 7000, Anglija s 5000, Italija z 2500. Sorazmerno s prebivalstvom pa izdaja največ listov Švica, kjer odpadu po 270 listov na vsak milijon prebivalcev; uato pridejo Združene države z 25(1, Francija z 240, Holandsku s 130, Nemčija s 115, Anglija z 98, Italija s 60 in Belgija s 30 listi na milijon prebivalcev.
sv Kaznilnice postajajo pretesne. V veliki zvezni kaznilnici Združenih držav v Leaven-worthu, Kans., jc tak naval kaznjencev, da ne vedo več kam z njimi. Kaznilnica je proraču-nana za 1400 jetnikov, dejansko jih pa ima sedaj pod svojo streho 3185; leže po vseh hodnikih in pisarnah. Da dobe vsaj malo prostora za nove goste, hočejo pomilostiti do 700 kaznjencev. Vzrok tolikemu naraščanju zločincev je v dobršni meri prclamljanjc alkoholne prepovedi.
sv Novo italijansko gledališko delo. Te
dni so v gledališču VFenice« v Benetkah prvič vprizorili Lualdijeve : Harlekinove furi-je«, ki so dosegle sijajen uspeh. Lualdi imenuje svoje delo: -vesel iuterinezzo za žive marionete«.
sv Amerikanitis. Tako imenuje dr. Sadlcr v Chicagu bolezen v Ameriki, ki zahteva na leto 250.000 žrtev. Pride od prenapetosti živ. cev, ki ni nikjer taka kakor v Ameriki: večno letanje, razburjanje, tekmovanje, borba za življenje itd. Posledico so srčne bolezni, kap, pritisk krvi. Med 40. in 50. letom umre dosti več moških kot žensk.
NAJVEČJA MOTORNA LADJA SVETA.
Napravili so jo Nemci v Hamburgu, zgrajena je pa za Švedsko. Imenuje sc : SveaUuuk. Vsebine ima za 21.000 ton, dolga je 167.5 m. široka 21.1)4 m, visoka ob strani 13.4 m, gre pa 6.8 m globoko. Namenjena je za transport železne rude in ima tri skladišča, ki so 9.15 ni široka in visoka ter 35 oz. 39 m dolga. V 90 minutah je vsa naložena, torej v poldrugi uri.
LETALSKI PRISTANI.
Angleška družba Wright in Anderson jo sklenila z zračnim ministrstvom pogodbo za zgradtio desetih letalskih pristanov v raznih delili britanske države.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
kakor tudi preoblikovanje zadnje novosti, si oskrbite
pri Alojziju ŠKRABAR, DOMŽALE.
Pletene sanda!e
35/45 Din 130.—, moške kakor ženske BOKS čevlje Din 185.—, ženske nizke čevlje Din 120.—, bele otročje čeveljčke 19/25 Din 20.— prodaja, dokler traja zaloga — Konkurencija, Ljubljana VII.
imoveiša iziiia!
Hrez kvari ja blaga kemično snaženjo in vsakovrstno barvanje oblek
ANTOfJ B0C, LJUBLJANA
ieicnburgoua ul. 6/1, Glince-Uič 48
Zaradi družinskih razmer JB®> s c proda "^»JL
-30 panjev čefeel
na Ilovici št. 45 pri Ljublj.
05raJ5govezst3«a K,
v
Komisarjeva ulica S/S
SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE«.
Železo, ŽELEZNINO,
porllar.clcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta. — Velika zaloga! — Nizke cene!
a g O.
1 do 2 osebi za kilometer 3 do 5 oseb za k'lometer 6 do 11 oseb za kilometer
se priporoča
KOLESJI
po zelo ugodnih cenah dobite edino le pri IGM. VOK, LJUBLJANA, Sodna ul. 7
DUNAJSKA CESTA 36. Telefon 236.	Telefon 236.
Ljubljana - Stari trg 21
iiriii vedno v zalogi naino-vejše domske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE. -Žalni klobuki vedno v zalogi. - Popravila sc sprejemajo.	2513
Na dvorišču pri Figovcu je naprodaj OGLJE, gorenjska ŽIMA in morska TRAVA po nizki ceni.	2829
O Sf(Tj7D švicarske pasme, L. SM/i-V breji, naprodaj. Stara pot 8 — Ljubljana.
Najnižja cena in na jvečja zaloga raznih vrst dvokoles, pneumatike in delov. Prodaja na obroke,
ceniki franko. Tribuna F. B. E. tovarna dvokoles in
otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
Proda se
po izredno znižanih cenah
več orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
Inserati v »Slovencu« imajo po-uspeh. - Inserirajte v njem!

f t znižanih cenah RAVNOKAR DOŠLI !
Oblike,	damske od 70 do 150
Din, -	otroške od 50 do 70
Din, -	nakiteni od 100 Din
naprej,	dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi l
Ljubljana, Stari trg 21.
z vrtom in vinogradom poleg, poslopja okrajnega glavarstva,
ja 1925 dopoldne ob pol
— Izklicna cena 200.000 Din.
v Novem mestu, zraven se vrši dne 12, ma-
9, uri na licu mesta.
2822
Zahvala-
Za v;,c dokaze toplega sočutja ob težki izgubi našega nepozabnega, predobrega očeta, deda in pradeda, gospoda
fllarfina Pirtoška
bivšega dolgoletnega žrpana in posestnika
kakor tudi za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrcncjšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini v Grižah za zadnje tola-žilnc besede blagemu rajniku, kakor tudi za časteče spremstvo, dalje šmartinskemu učiteljstvu s šolsko ml dino, občinskemu odboru, požarni hrambi, ki jc položila blagega pokojnika v rodbinsko grobnico in posojilnici v Šmartncm ob Paki, ter požarni hrambi iz Paške vasi. Našo prav posebno zahvalo č. g. župniku iz Smartncga ob Paki za ginljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, ter ondotnemu pevskemu društvu za lepe, v srce segajoče žalostinkc.
Enako iskreno zahvalo vsem darovalcem krasnega cvetja.
Griže — Šmartno ob Paki, 5. majnika 1925.
ŽALUJOČE HČERE IN SINOVA.
čevlje
ZA DAME dobite pri t v r c' ki
M TREBAB - Ljufeljana
Sv. Pei ra cesta štev, 6 — po sledečih cenah:
Beli,	platneni, na ] špango, z leseno peto .	,	120 Din
Beli,	platneni, na 2 špangi, z leseno peto .	.	120 Din
Beli,	platneni, na trake, z leseno peto . .	.	120 Din
Sivi,	piatneni, na 1 špango, z leseno peto .	.	120 Din
Sivi,	platneni, na 1 špango, z usnjeno peto .	120 Din
Sivi,	platneni, na trake, z usnjeno pelo .	. 120 Din
POŠILJA SE TUDI PO POŠTNEM POVZETJU! IŠČEMO za čimprejšnji nastop
ELEKTROMOJSTRA
za RUDARSKI OBRAT, izurjenega v vseh v to stroko spadajočih del za nizko in visoko napetost ter popravilih transformatorjev, elektromotorjev in jamskih lokomotiv. Ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe, dosedanjega službovanja in zahtevkov glede plače ter opremljene s služb, spričevali na »Svinčeni rudnik, Mežica.«
Klavirje in harmonije na cMe in na posodo
Bosendorfer, Forster, Stein\vay etc. — Vsi inštrumenti za bleli- in štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno.
Ate Breznik, Ljubljana, Mostni trfi Stev. 3
(pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslaviji.
Robert Smielowshi,
arhitekt in mestni stavbenik, LJUBLJANA :: Rimska cesta 2.
IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE. SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSE-STEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in ud skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni.
Izdaja konzorcij , Slovenca*,.«
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.