Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvn, spisi pa uredništvu v „Na-rodno Tiskarno" v Ljubljani.
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo.
„ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., polu leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.
„ŠKRAT" vsako prvo in tretjo soboto \ meseci vsakem razlil bo togoto.
m lite©«
gfPojaci pridejo!
m Ti dve besedi leteli ste od hiše do hiše, od ust do ust, »kakor bi na telegraf udaril!" Seveda so bili pogovori o tem, da pridejo vojaei semkaj na manevre, že od vspomladi sem, toda taki pogovori so vsako leto in da si so trdili verojetni možje, ki imajo z gosposko opraviti, da pridejo letos gotovo vojaci, bilo jih vender ni in »verojetni možje" dobili so seveda tudi vselej uzrok, zakaj jih ni: „ vojska bode" ali „cesar nima denarjev", zato bode zopet več davkov treba plačati ... Iz takih kompleksij in zaključkov izcimi se navadno imenitna vaška politika, ki se ne suče nikdar okrog malovažnih, domačih, omejenih in narodnostnih vprašanj, ampak okrog svetovnih, vse človeštvo zanimajočih in di-plomatičnih ugibov in namer. Letos se pa vender niso motili ti verodostojni vaški velikaši in vse se je že pripravljalo na dostojen vsprejem vojakov.
Možje so se jezili nad prihodom vojakov, za kar so imeli več ali manj važnih razlogov. Niso videli prvič vojakov v vasi in nekateri so celo sami poskusili vojaški stan in zato so tudi vedeli povsodi in vsakemu povedati in nasve-tovati, kako se jih je treba varovati, kaj imajo za nje pripraviti, kedaj pridejo, kakšni in kateri pridejo itd. Župan pa je vsakemu gospodarju izročil listek, na
Vojaci so tukaj!
katerem je bilo zapisano, koliko dobode vojakov in katerega polka, koliko častnikov itd. Za prostake bilo je kmalu pripravljeno; malo slame, pa je! Več je bilo že dela za konjike, največ pa za častnike! Seveda so le nekatere hiše imele navadno po jednega častnika, kajti častniki so izberčni, in še te so imele čez glavo zadosti pripravljati!
Ženice so se tudi jezile nad prihodom vojakov, toda po večem le — po govorjenji. V srci pa so si mislile vse drugače.
Oh, ti vojaci, nikoli niso ugnani in nikoli nimajo dosti! One češplje za drvarnico bodo gotovo vse obrali in nemara izgine še kaka kokoš!" Tako je govorila Sadovnica, mislila pa si je tako: »Kako unčico slanine ali kak poliček moke dalo bode se pa vender-le prodati!"
»Zakaj pa bi si ne privoščila včasih tudi kak požirč ek kave, če tudi stari vedno sovraži to babjo jed." Eh, to je hudo, ko ima ženska roci zvezani in mora dati vsak novec dedcu!"
Tako je ugibala Sadovnica, čedeč zgornjico, kamor dobodo nekega »višega". Dober in bogat človek je, plačal Vam bode vse, kolikor bodete le računali, tolažil jo je vojak, ki je stanovi) vojake. Kaj pa da je ona vse žile napela, da dostojno počedi in okrasi izbico »višega".
Drugače pa je modroval oča Sa-dovnik:
»Vojaci pridejo! Še teh je treba! Prej obečajo, koliko dade izkupiti, kako drago plačujo stanovanje in slamo in mrvo, da ne napravijo nič kvare, da se jih ni treba nič bati in Bog ve kaj še vse! Meni ni treba nič praviti, že poznam te tičke, kakšni so, saj sem sam izkusil." Toda ni bilo Sadovniku baš toliko za slamo ali mrvo, ki bi mu jo po noči ukrali ulanci iz kozolca! Bolje bal se je za svoji dve hčerici, mladi golobičici, baš kar razcveteli liki vrtnice na vrtci. »Mladi svet je neumen!"
»No pa Še Hrvate mi dade, kakor navlašč! Že vem kaj je Hrvat!
Pri tem pa Sadovnik ni toliko mislil na otroška leta, ko je klical za mladim Hrvatkom svoje starosti, ki je gonil »Tu-ropoljce": »Hrvat je tat, Hrvat je tat!" ampak vzpomnil se je zopet nehote svojih golobičic.
In prišli so vojaci. V dolgih vrstah so se pomikali proti vasi, zaviti v praš-nate meglice. Vaščani so bili baš vsi pri domu — opoludne je bilo —- in pred vsemi hišami je bilo polno gledalcev. Najbolj zvedavi so bili otroci, ki so že ves dopoludan hodili gledat, kedaj pridejo in k delu jih tisti dan kar ni bilo pripraviti. Sadovnik se je ustopil pred vrata, ki vedejo na preddvorje, hoteč
60
ŠKRAT.
_L
Štev. 14.
vsprejeti odmerjene mu vojake. Če tudi se je branil kojnikov, dobil jih je vender, ker je imel prostoren hlev. Razun teh pa so mu nasuli na pod še lepo kopico pešcev, katerim je vedno hodil pravit, da naj ne nosijo užigalnic s seboj, da ne užgo slame. Kolikor bolj je bil Sadovnik resen in strog z vojaci, tolikanj bolj jim je stregla Sadovnica in osta'a družina. Sosebno otroci bi bili vse radi storili, da so se le prikupili vojakom. Marica in Uršika, dekleti v najlepši dobi in krasoti, hodili ste malo sramožljvo in s po-vešeno glavico okoli niše, vender je vsaka po strani pogledala tja proti hlevskim durim, kjer so stali čvrsti ulanci, dasi sta Sadovnika že mesec prej prepovedala svojima hčerama, da se ogibati vojakov in da nimate ničesar z njimi imeti. E, te ženske!
V kljub vsem propovedim so vojaci vender hitro postali jako domači in od jutra do večera je bil v veži vedno kak ulanec ali »janežSosebno dva sta se priljabila Saaovnikovim: ulanec Pero, kakor so ga klicali, in Nemec Gruber, ali kakor so mu Sadovnikovi dejali: Hribar. Kolikor je Hribar pridobival srca s svojo lepo vnanjostjo, toliko jo je tudi izgu-baval s tem, da ni dosti umel slovenščine razun nekoliko češčine. Hrvat Pero pa ni imel baš lepe vnanjosti in tudi zvezdic ni imel pod brado kakor Hribar, a pridobil si je srca z zgovornostjo in Šaljivostjo.	(Konec prih.)
Kozja molitev.
Naj črni zlodej vzame Deklet oči lepe, Ki nam bridkosti same, Radosti ne rode!
Pobere naj se sveta Vsa rožna ustica, Ki varajo dekleta Nas z njimi vsacega!
Seboj naj zlodej spravi Neumno vero v to, Kar jezik njihov pravi, Kar solze povedo!
In z njim pobere naj se Ponižnost vsa in čast! Ter vrni k nam nazaj se Gospodstvo in oblast!
Če le tako častili To ženstvo bomo mi, Miru nikdar dobili •Ne bomo in časti.
Koštru n.
Premišljevanje.
Dolenjska volitev mnogim še ne da miru. Nikakor ne morejo priti do prepričanja, da je Šuklje voljen postavno, a celo nadpostavno, zlasti pa v Novem mestu, tam kjer živi mož devetnajstega stoletja, tisti slavni doktor, ne morejo mirno spati. — Pametnejši kar veselja skačejo, da je zmagal največji še-nij, katerega je še kdaj rodila mati, drugi se pa jeze, ker se boje, da bodo sedaj pozabljeni, ko bode ves svet občudoval tega učenjaka in ne bode imel več časa j misliti na druge.
Najbolj so pa razdraženi ljudje z modro krvjo, grofi in baroni. Tako sta se nedavno tisti Dolenjski grof in pa jeden najnovejših, če tudi ne najmlajših baronov zaradi tega streljala nekje tam za Golovcem, če ne v resnici, pa vsaj v mislih. Izid tega dvoboja bil je čuden, oba sta drug druzega ubila, naposled pa vendar še živa in zdrava okrog po svetu travo tlačita. Tu se je zopet pokazalo, da imata Dolenec in Vipavec trde kosti, da ni dosti ga ubiti, treba ga je prevaliti
Kako velikega pomena je vse, kar je zvezano s to volitvijo, da se sedaj po Dolenjskem vsaka beseda pretresuje in celo pri sodniji pretresuje, ki jo je tedaj kdo izpregovoril. Vse to se notira, da se ohrani potomstvu, da bodo nasledniki sedanjih Novomeščanov lahko našli v arhivih zapisano, kaj so njih predniki jeli, pili, govorili in mislili, ko so volili za svojega zastopnika prvega veleuma.
Še ni bila končana razprava o po-stavnosti te volitve, že navstane nov hrup. Gospod Kasmacher je izbran za prvega mežnarja pri veliki cerkvi na Turjaškem. Njegov posel je, da mora uro navijati, pri katerem delu mu pa še pomaga drug mežnar. Ta ura je pa tako narejena, da se noben domačin ne more naučiti navijati jo, če tudi bi jo marsikdo rad. Pa tisti, ki imajo v tem odločevati, imajo že toliko uma, da te službe ne dajo kakemu domačinu, ker sicer bi se ta ura pokvarila tako, da bi je nikdo ne mogel več popraviti.
Kasmacher je iz jako slavne rodo-vine. Rojen je baje nekje v nemških planinah, tam kjer se ljudje uče modrosti pri kravah, ovcah, kozah in drugi živini. Posebna zasluga Kasmacherjeva je, da
so njega predniki baje iznašli, kako sir delati. To je kaj koristnega, zato bi že iz hvaležnosti mogli biti veseli, da potomec onega slavnega izumitelja hoče prevzeti kako službo pri nas.
Izpraznena je pa sedaj služba druzega mežnarja pri omenjeni cerkvi, ki ima prvemu pomagati uro navijati. Kdor je hoče dobiti mora dokazati, da ni rojen na Kranjskem ali sploh na Slovenskem in da slovenski druzega ne zna, kakor dvoje ali troje psovk, kakor osel, bik itd. Domačini se že s tem opominjajo, da naj nikar ne ukladajajo prošenj, ker gotovo ne dobe te službe, škoda za papir, koleke in čas. Tu ne pomaga noben svetnik, celo sv. Andrej ne.
Mesto ljubljansko je pa nesrečno. Njega blagajnik se je obesil. Njega prednik se je bil pa ustrelil. Iz tega se vidi, da je že v Ljubljani taka navada, da se prvi blagajnik sam umori. Mnogk-ugibajo, zakaj se je obesil. Najbrž za to, ker se mu ni ljubilo več živeti. Hotel je pa tudi druzemu izprazniti prostor, ki bi rad avanzoval. Saj veste, da sedaj se celo uradnik upokoji, samo, da drug avanzuje. Ta si je pa mislil. Pri mestu pa še ni ta navada, kakor se je udomačila pri nekaterih deželnih uradih, da bi ga upokojili, zato, da bodo drugi avan-zovali, pomagal je pa sam nižjim na njegovo mesto.
Iz tega se vidi, da je ta samomor imel jako ljudomil namen, namreč drugim pomagati.
Dosedaj res nismo vedeli, zakaj da nam na Kranjsko tako urivajo Nemce. Radi bi jih spravili s sveta. Kranjski zrak tem ljudem neki ne ugaja. Kar začne jih ščipati po trebuhu, da cvilijo in krulijo, kakor bi kdo žive drl. Bolj če je nemšk, tem huje ga vije. Nazadnje ko ne more več prenašati težav, pa se umori. Tako smo se znebili Wawreczke, Hengthalerja, Cenarija in Achtschina. Sedaj pa pridejo drugi na vrsto. Tako se bodo nemškutarji in zagrizeni Nemci počasi sami pobili, da ne bode treba Slovencem jih preganjati. To vidijo gospodje na Dunaji, zato pa nam pošiljajo take gade v deželo.
V prihodnjem stoletji ne bode več nemških liberalcev in nemčurjev, vse bode že pobral kranjski zrak,. ali tista huda bolezen, ki jih kar sili, da si sami pomore, ker ne morejo več prenašati silnih preganjanj v tej solzni dolini. Samo zgodovina bi o njih pripovedovala, kakor o nekdanjih pasjeglavcih. Pravila,
J_
Štev. 14.
kako je čez nje prišla božja kazen, da so kar stekli, zgubili pamet in v tej be-snosti si končali življenje. Kako so baš najhujše modre može prestavljali na Kranjsko, v mastne službe, da njim tako pogladijo pot v boljše življenje.
—r.
ID o icn. a, I
Ko zopet sem iz zemlje tuje V domačo se povračal vas, Srečaval me na poti moji Premnog je znan in ljub obraz.
A mrzel mimo teh obrazov Spešil sem od ljubezni znan Do hiše obsajene z drevjem, Kder žil je moj zaklal krasan.
Prag prestopivši ves zapanjen Na sredi veže sem obstal: A v kuhinji je deva stala, Ki vse bi bil jej daroval.
A v kuhinji je deva stala, Iz lonca brala je cmoke; Pogled na njo, in vsplala kri mi, Vznemirilo se je srce.
Pogled na njo, in vsplala kri mi, Iz prsij izvil se vzdih globok, Poklekol sem pred njo, jo prosil: »Golobče moje, daj mi — cmok".
Jeronim Štrk. o|»
Ljubljana. Gospod baron Andrej Winkler in grof z Otoka se baje še nista borila. — Splošno mnenje je tu, da se bržkone tudi ne bodeta.
Gastein. (Glej „Ljub. List.") Carjigrad. Sultan je pretekli teden, ko je šel na sprehod, izgubil peto pri škornjih. Škoda je velika, ker še ni bila prav nič „pošvedrana".
Berolin. Bismarck je dovršil te dni učeno razpravo o Slovencih, v kateri se večkrat jako pohvanlo izraža o nas. — Prišla bode v kratkem na svitlo v Bambergovi tiskarni.
Honkong. Fuč-King je v nedeljo izgubil svojo tri metre dolgo kito, za katero bi dal življenje. Kdor jo najde in mu jo prinese nazaj, dal mu jo bod£ v dar.
ŠKRAT.
Učitelj (kaže učencem zemljevid): »Dragi moji! To je kosec papirja, katerega imenujemo zemljevid in na tem koščeki se vidijo cesarstva, dežele, morje, reke, in trgi, dži, še celo posamezne vasi se nahajajo tu na zemljevidi!"
Učenec: »Prosim, gospod učitelj! Ali se vidi tudi moja rojstna vas?"
Učitelj: „To se umeje."
Učenec: »Bodite torej tako prijazni, gospod učitelj! in poglejte, kaj mi danes mati za kosilo pripravljajo." ga
A.:	»Kaj si vender mislil, da si se oženil ; ali si pozabil, da te je oče še na smrtni postelji prosil nikdar se ne oženiti! To ti povem, ko bi oče vedel, da tako izpolnuješ njegove želje, gotovo bi se še v grobu obrnil."
B.:	»Nič ne de! Tudi mojega brata je isto prosil, vender se bode tudi on v kratkem oženil. Ako bi se torej moj oče ko bi čul, da sem se jaz oženil v grobu obrnil, po tem bi se moral zopet obrniti, ko bi izvedel, da se je tudi njegov drugi sin oženil in tako bi naposled vender le prav ležal."
HH
Kroj ač: »Oprostite, gospod! Prosim, da bi mi obleko takoj plačali."
Dolžnik: »Oho! Mislite li, da vam bo-dem ušel?"
Krojač: »Bog ne daj! To ne mislim, ali bojim se, da bodem moral jaz uiti, ako ne bodem dobil nikjer plačila, m
Lovec (kmetu v gozdu): »Niste li videli tu mimo zajca bežati!"
Kmet: „Da!"
Lovec: »Koliko časa je od tedaj?"
Kmet: »O sv. Martinu bode tri leta."
B33
Vseučiliščnik (profesorju pri odhodu) : „Hvala Vam lepa na trudu, ki ste ga imeli z menoj! Vse, kar znam, imam se le Vam zahvaliti!
Profesor (uljudno): „ Prosim, prosim! Ne omenjajte take malenkosti!"
Obsojenec (krvniku): „Usmilite se vender in dajte mi vrv raje okoli pasu, ker me na vratu prerado „še-geta!"
61
A.:	»Kaj praviš, koliko je od Ljubljane do Ribnice?"
B.:	»Ne bode daleč! Ako kupiš v Ljubljani viržinko in jo ne prižgeš, imel jo bodeš v Ribnici še celo."
-sušeči DROBIŽ. 4 J
Najnovejša vest.
»Slovenec" bode izgubil svojega urednika in sotrudnika. Preselila se bosta namreč v kratkem v „Hongkong" kjer bosta izdajala list „Mompong", glasilo prijateljev celih trebuhov. Prvi postane mandarin z devetimi, drugi za sedaj le s tremi gumbi. Privrženci lepe in plemenite smrtne kazni »hariki" so vsled tega čisto potrti. — Relata refero.
ms
Dober svet.
Ker se v Gorici in okolici baje ne sme razobešati narodna trobojnica, naj ondotni prebivalci ne silijo z glavo skozi Steno. »Kar ne gre, pa ne gre!" To je že kaj starega in to naj si zapomnijo goriški Slovenci. Da pa ne bode veselic in drugih praznovanj kar brez vsake olepšave, svetovali bi jim, da naj obesijo namesto trobojnici na drevje raje kake tri ali še več lahonov, da bodo vihrali v vetru. To jim menda vender ne bodo branili.
HH
Kaj je vse človeku neprijetno.
7.
Ako se uredniku kakega slovenskega dnevnika sanja tako živo, da prihodnji dan priobči svoje sanje v listu in ga stoprav drugi listi opozore, da so bile to vse le sanje.
8.
Ako kdo, povabljen v odlično družbo, hiti v slabem vremenu čez cesto, a pri tem zagazi v kupico blata, katero je v Ljubljani navadno nakupičeno ob cestah.
9.
Ako se mora v glavnem mestu Kranjske osnovati nemška šola na mestne stroške.
10.
Ako se trije uredniki jednega lista snidejo na posvetovanje, pa nima nobeden iz med njih kaj pametnega na umu.
11.
Ako kdo v družbi kihne, a nima robca pri sebi.
J_
62	ŠKRAT.	Štev. 14.
12.
Ako urednik kake » Večerne priloge" poroča, da je mrtvec, ki že dokaj časa mirno počiva v hladni gomili, pričakoval Njih Veličanstvo pred uhodom hotela.
sm Dovtipno.
Na nekem gledališčnem listu smo brali pred kratkim to le: »Otroci, ako pridejo z družino, plačajo polovico".
Voznik vozeč mlado in lepo gospodičino s starim, dolgočasnim gospodom k poroki, ponavljal je medpotoma vedno: »Ime mi je Janez! Ime mi je Janez!" Ko ga

»Ubogi slepec, ki ne vidi belega dne, prosi vas, gospod Brino-var, malega daru!" — »Oho, kako pa veste, da sem jaz, ako ste slepi?" — »Prosim! Zmotil sem se, saj ne vem, da ste vi!"
vpraša nevesta, čemu vedno to ponavlja, odgovori ji voznik: »Da si ohranite moje pravo ime v spominu in da ne bodete pozneje dejali: »Sam vrag me je peljal k poroki s tem starim dolgo-časnežem!"
Navadno se v najnovej. šem času ženitovanja na tihem opravljajo, a potem sto-prav nastane vrišč!"
EH2
Prosjač, kateremu podari pek majhno staro žem-ljo, vsklikne: „To je pa že neznosno! Ali bi ne mogli vsaj stare žemlje, katere delite med prosjače, peči nekoliko večje!
■j .
{
o^ r $ m
* A-"it' '

»Bog se usmili! Že tretjič se mi je nocoj sanjalo, da mi je žena umrla, pa še sedaj klepeče in razsaja okolo hiše!"
A.: »Zakaj pa ne streljaš danes na zajce?" — B.: »Zaradi tega, ker sem zjutraj najprvo — babo srečal!"
■9
Pepček: »Kaj bi ti, Jožek, učinil, ko bi te tvoj mojster dobil na laži ter ti žugal s korobačem, ako ne poveš resnice?" Jožek: »Na odpust bi ušel!"
»Celo svoje življenje sem streljal samo kozle; na starost, ko bi potreboval največ podpore, pa imam toliko izvrstnih tekmecev v »Blatni vasi", da je šla vsa moja bodočnost »po copatah".