"Ljudska pravica" od 21. marca poroča; 'Sodišče dru^e stopnje je v celoti potrdilo sodbo nad organi¬ zatorji Mihajlovičevske°-a izdajstva v Sloveniji, katero je na koncu decembra 1945« leta izreklo okrožno ljudsko sodišče boe. prvostopno sodi tožilca in obsojene dišča. pravicej Sodišče dru- v Ljubljani, kot " e stopnje je z avrnilo"pritožbo j avne v a e postala sodba okrožnega ljudskega so- 7 Ljubljani pravomočna. Obsojenci na, smrt so se nato 50 slu žili da vi o že milostno prošnjo na Prezidaj Ljudske skupščine FLRJ. v o S tem Prezidij ljudske skupščine FLRJ je na svoji seji 12 0 marca 1946 sprejel odlok, da se zavrnejo prošnje za pomilostitev naslednjim na smrt obsojenim: dr*Križaju Petru, Cerkovniku Francu, Peterlinu Er¬ nestu, Križu Vladislavu, Mehietu Vinku in Ro rmanu Jožetu. Upošteval pa je prošnje naslednjih obsojencev na smrt: dr. Kčstla Janka, dr»Vrčona Branka, dr.Alujeviča Branka, Vujoševiča Djoka, Kovača Pavla, Mateliča Miroslava, Finca Milana, dr.Jana Branka, Bajca Jožeta, Zeknrja Martina in Pora Antona. Naštetim, obsojencem je Prezi- dij Ljudske skupščine FLRJ spremenil smrtno kazen na kazen omejitve svobode s prisilnim delom za dobo 20 let, kazen trajne izmibg politi¬ čnih in državljanskih pravic pa vsakemu zamenil s kaznijo izp-ube poli¬ tičnih in posameznih državljanskih pravic .rasen roditeljskih za dobo 10 let po izdržani kazni. Danes popoldne (20. marca) so bile izvršene smrtne obsodbe. Cerkovnik je bil ustreljen, ostali obsojenci na smrt pa obešeni na dvorišču sodne palače v Ljubljani." Težave v Jug o slavij as Dopisnik Tanjuga poroča iz Moskve: V marčevi številki revije "Novoje Vrem-ja" je objavljen članek A. Pomarančeva pod naslovom " Demokratični razvoj Jugoslavije", Poma¬ ranča v piše med drugim: "Napak bi bilo. misliti, da se ~ospodarsko -politični razvoj Jugoslavije izvaja mirno in sladko,+Ta razvoj zadeva na odpor sovražni¬ kov demokratičnega reda. Ker so neposredni napadi od zunaj na Ljudsko fronto' popolnoma propadli, se reakcija sedaj trudi, da bi jo oslabila znotraj, pri čemer v ta namen izkorišča nekatere elemente, ki so se ji priključili šele po osvoboditvi Jugoslavije. Istočasno pcskuša“reakc:Lja izvesti udar na pod¬ ročju poljedelstva, pri čemer se zateka h gospodarski sabotaži ter mo¬ bilizira špekulante in črno borzo. Reakcionarni elementi se trudijo,da bi prodrli v sindikalne in zadružne organizacije in da bi sejali neso¬ glasja med delavci in kmeti z namenom, da razbijejo enotnost ljudskih množic. Na poizkuse reakcije, da bi izzvala gospodarske zmedo, odgo¬ varja vlada ž najo&ločnejŠimi ukrepih Prebivalstvo pomada pri razkrin¬ kavanju raznih špekulantov in črnoborzijancev, ki se bogatijo na račun Štev.58 --- Domači ~lasovi, 28. marca 1946. St’ ljudstva.Špekulantom'sodijo na »lavnih razpravah, njihov denar se pa zapleni na temelju sodb ljudskih sodišč. Ti ukrepi, ki jih je podvaela vlada proti sovražnikom ljudstva so deležni polne podpore ljudskih mno¬ žic. •proti narodno osvobodilnemu »ibruju. Po vojni so se nekateri katoliški duhovniki priželi baviti z zbiranjem ostankov razbitih, ustnških tolp in priželi iz njihovih vrst ustvarjati teroristične skupine "križar-jev". Tako delovanje ne prispeva k utrditvi ugleda 1 "katoliške Cerkve. Pole» te»a je"materljalni temelj njenega političnega vpliva v Jugoslaviji oma¬ jan z agrarno reformo. Vatikanski krb»i so razočarani nad propadom poizkusov proti_ jugoslovanski demokraciji in zlasti proti a»rani reformi ter so zaradi i e»a' pričeli z ostro klevetniško kampanjo proti ju»oslov.anski vladi,ki jo dolžijo, da preganja Cerkev in vere. To kampanjo podpira reakcionarni italijanski tisk, ki. je pri šel'"tako daleč, da izkorišča izmišljotine vatikanskih obrekljivcev o preganjanju Cerkve kot ar-mment za teritori- jalne zahteve Italije do Slovenskega Primorja-in Istre. Znano je, da je t prctiljudsko delovanje reakcionarnih ele¬ mentov v Jugoslaviji podprto od zunaj. Od~ljudstVa odtrgana, izolirana reakcionarna emigracija* ki se zbira okro» blvše»a kralja Petra in Dra¬ že Mihajloviča,izvaja Sumljivo delavnost ter vzpostavlja stike s poljski¬ mi fašističnimi kro»i in Andersovo armado, vzdržuje stike z Vatikanom in daje pobudo reakcionarnim elementom v sami Jugoslaviji. Nova Jugoslaviji mora“prema»ati še mno»o težav na poti »ospo- darske»a in socijfilno-po.ii-ti6nS'»a razvoja. Ni dvoma, darazpoln»ajo ljud¬ ske množice in_organizacije, ki jih vodijo,z zadostnimi silami za pre- ki čakajo deželo.” ( Iz "Ljud- ma»anje teh težav in za izpolnitev nalo», .ske pravice” od 21#marca 1946.) v fJCSLN. -POLOŽA J V MANDZUL! !V1 J je Iz Cun»kin»a poročajo, da jo promet med Cankčunom, kjer sovjetski »lavni stan v Mandžuriji,ih med Harbinom prekinjen. Kot poroča kitajska osrednja obveščevalna agencija, so komu¬ nistične napadalne čete, približno 50 km severno od"Cankčuna, ki je že od 1. januarja v rokah Čun»kinših čet, zas&dle Nun»an. Kitajska osrednja obveščevalna agencija poroča, kot javlja INS, da je šlo skozi"Harbin 'proti Vladivostoku 15 vlakov sovjetskih čet. Vlaki so prišli z ju»a» Osebni odposlanec Trumana, »en.err.1 Marshall, so je po vrnitvi s Kitajske 'eno.uro raztovarjal s predsednikom. Raz»ovoru je prisostvo¬ val tudi zun 1 ! pyrnes, ki se je bil že prej sestal z »eneralom Marshall cm.r ^ Položaj v Mandžuriji, kamor se je v zadnjih dneh spet osredo¬ točila pozornost, je po izjavah'»enerala Marshalla "skrajno resen”. Na sobotni tiskovni konferenci je »eneral Marshall iz ja'11; da se kitajski narod trudi za dose»o cilja, ki zahteva sodelovanje vse»a' sveta. "Če - nočemo rešiti mir, če svet hoče miru, je neobhodno potrebno, da bo ki¬ tajske napore'kronal uspeh. Uspeh Kitajcev bo v veliki meri odvisen od zadržanja dru»ih držav.” - Po Marshallovem mnenju je nevarnost v Mandžu¬ riji v tem, da so tam številne komunistične čete, ki niso dobile nobenih navodil« "PRIPRAVE ZA ZASEDBO MANDŽURIJE. Na vkorakanje v Mandžurijo se pripravlja 59 kitajskih- divizij., ki so jihJizvsžbali in oborožili Amerikanci. Proti Mandžuriji so usmerjene tudi dm»e kitaj- Str* 3. Štev. 58 Domači "lasovi* 28.marca 1946. » ske vladne in komunistične edinice ter čete Združenih, držav. General Marshall je izjavil, da je za Združene države živi jen¬ ske važnosti ustanovitev stalne vlade na Kitajskem. Dejal je* da ameri¬ ško obnašanje ne more v nobene državi vzbuditi dvomov. Amerika nudi ne¬ sebično. prijateljstvo. Prihodnji meseci bodo nadvse važni za Kitajsko in za svetovni mir. Marshallova izjava c'neobveščenosti kitajskih komunističnih 6et~v Mandžuriji v pogledu čunmkinške^-a sporazuma izhaja iz izjav kitaj¬ skega poročevalca, ki je dejal, da komunistične čete že vedno napadajo na področju Mukdena, čeprav so mesto in predmestja zasedle vladne čete. Marshall je izjavil, da se bo čimprej vrnil na Kitajsko. KOMUNISTI ZASEDAJO IZPRAZNJENA MESTA, Kitajska csredna obvežčevalna agencija javlja, da so pc urniku sovjetskih čet kitajski komunisti zasedli Tiehlin^, Kajuan in Can°\tu severovzhodno od Mukdena. Ta mesta pomenijo' vrata v severno Mandžurijo. Agencija je dodala, da 2,0.000 komunistov stiska ”jeklen obroč" okoli važne železniške točke Sepin^kaija na poti med Cankčunom in Mukdouom• Čete Osrednje kitajske;vlade se pomikajo proti severa in se bližajo Sppinrkaiju. (Glas zaveznikov od 19,marca 1946). Sovjetsko žito za Francijo Ameriški list "Christian Science Monitor" poroča, da je daro¬ vala Sovjetska zveza 600.000 ter. žita Franciji, da bi s tem pomagala Franciji, ki trpi na pomanjkanju*živil. List*pravi, da je ta moskovski dar povzročil začudenje v waskin