8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIH.wr.JKI DNEVNIK
Poštnina plačan* * gotovini Abb. postale I grupoo
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 72 (9680)
TRST, četrtek, 3!..marca 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Goveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO MUČNIH POGAJANJIH MED VLADO, SINDIKALISTI IN MDS
Dosežen sporazum med vlado in sindikati o drugačnem izračunu draginjske doklade
Vlada umika svoje ukrepe - Novi sistem obračunavanja bo skrčil draginjsko doklado za poldrugo točko, kar pomeni, da se cena delovne sile zniža za šeststo milijard lir - Se naprej odprt spor o splošni gospodarski politiki vlade
RIM, 30. — Vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL je soglasno odobrilo osnutek sporazuma, ki so ga tajniki treh konfederacij sklenili z Andreottijem po dragem nočnem zasedanju v Palači Chigi. S tem je dejansko zaključeno poglavje o »premični lestvici«, oziroma ceni delovne sile, odpira pa se poglavje novih poviškov prevoznih in električnih tarif. Istočasno pa se odpirajo vrata za dodelitev mednarodnega posojila 530 milijonov dolarjev Italiji.
Sporazum je torej dosežen, toda
Sindikati so morali za to plačati Svojo ceno, da ni padla nanje mora morebitne vladne in finančne krize. Iz trdih in mestoma dramatičnih pogajanj izhajajo sindikalisti z dvignjeno glavo vsaj zato, ker so dosegli bistveno: umik «protisindikalr nega* člena o prepovedi ločenih pogajanj po podjetjih, umik člena, ki je iz draginjske doklade umikal poviške davka IVA na potrošile dobrine in še nekatere obveze vlade.
V zameno za to »načelno* zmago, pa so sindikati morali plačati določeno gospodarsko ceno: sprejeti so morali dogovor, da poviški električnih, prevoznih tarif in cena časopisov odslej ne bodo vplivali v celoti na račun draginjske doklade. Izračunali so, da bo to zmanjšalo letos draginjsko doklado za poldrugo točko, kar znaša približno 600 milijard lir. kar zna ša več kot mednarodno posojilo samo po sebi.
finega sindikalisti niso dosegli, čeprav so se verjetno zavedali, tla je njihov cilj premalo realističen: sporazuma z vlado o osnovnih smernicah njene gospodarske politike. Tu je namreč igra prevelika, saj se prav okoli temeljnih smernic gospodarske politike razpleta s hoti mi političnimi krči celotna vladna kriza. Socialisti so v ta namen začeli dvostranska posvetovanja in predlagajo oblikovanje »programske večine*. Smernice o gospodarskem programu — pravilno ugotavlja *Avanti» —niso več samo do mena med vlado in sindikati temveč stvar skupnega sporazumevanja	f
Poglejmo še, kako so potekala po gajanja in kakšna je kronika dogodkov naslednjega dne.
Sindikalisti (Lama,'Macario, Ben-venuto) in Andreotti so se srečali prejšnjega večera ob devetih. Pogovarjali so sc tja do polnoči, ko so sklenili počakali telefonski poziv ministra Gaetaina Stammatija, ki se je medtem že nekaj ur pogajal s predsednikom mednarodnega monetarnega sklada Johannesom Wilte-veenom. v Washingtonu. Stammati je iz ZDA telefoniral približno ob ‘dveh po polnoči. Začelo se je «po-gajatije v troje*: med Andreottijem in sindikalisti v Palači Chigi in mednarodnim skladom v Washingtonu preko Stammatija in njegovih tele Ionskih razgovorov. Na koncu je bil dosežen sporazum, ki ga je sprejel tudi Witteveen.
Poglejmo še podrobneje točke sporazuma.
Prvi del spbrazuma so sindikalisti že podpisali s predstavniki podjetnikov in ministrom za delo Tino Ansilmi v senatu. Na osnovi teli točk vlada umika člena 3 in 4 ukrepa o fiskalizaciji socialnih bremen, izjavlja pa, da se bo premična lestvica računala — kar zadeva javne tarife —' na sledeči osnovi:
h) mestni prevozi: osnova bo najcenejša mesečna naročnina;
b)	časopisi: poprečna naročnina za naivečje dnevniki:
c)	električne tarife se računajo brez pribitkov.
Nato pa še sledeče
1.	Vlada se obvezuje, da bo sklad
no z zvišanjem življenjskih stroškov preračunala »pasove* dohodkov, za katere bo premična lestvica za-mržnjena s sistemom prisilnega varčevanja državnih blagajniških zapisov (v celoti ali polovično). Doslej sta »pasova* bila med, 6 in ti milijonov lir dohodka letno in preko * milijonov.	_
2.	Senat bo takoj po velikonočnih praznikih odobril ukrep o zaposleva-nju mladine, da bo pa hitreje učinkoval ga bo vlada spremenila svoj izvršilni odlok. Vlada (In senat) bosta sprejela morebitne spremembe zakona, ki bi jih zahtevali sindikati.
3.	V roku dveh tednov se bodo sindikati in vlada dogovorili o načinu učinkovitega nadzorstva nad cenami.
4.	Senatne spremembe ukrepa Sterilizaciji premične lestvice v zvezi z obračunom starostnih doklad bodo premoščene.
5.	Z odpravo neobičajnih »premičnih lestvic* bodo banke imele višje dobičke/ Te bodo morale nameniti v 'družbene namene.
6.	Vlada in parlament bosta čim prej sklepala o reorganizaciji policije, pki.mi.vi vojaškega značaja policijske službe in priznanju sindikata agentov.
7.	Čimprejšnjo rešitev vprašanja delovne pogodbe javnih uslužbencev,
S. vlada bo posegla v sindikalne zpor« podjetij «Montedisbn».
Kot smo zapisali v uvodu je vodstvo federacije CGIL-C1SL-UIL odobrilo •oglasno doseženi sporazum. Jasno je, da tega sindikalni voditelji niso stori-
li lahkim srcem.
»Vsekakor smo nekaj dosegli*, je dejal tajnik UIL Benvenuto, »ker se odslej ne bo več gofrorilo o spremembah premične lestvice*.
Ostaja pa odprto vprašanje sindikalnega pritiska Za spremembo splošne vladne politike do vprašanj investicij in zaposlovanja, predvsem mladine. S tem v zvezi je sindikalno vodstvo sklenilo, da bo v najkrajšem času obnovilo sindikalne boje in ne izključuje novih splošnih stavk, kakršni sta bili stavki 18. in 23. februarja, (st.s.)
Sindikalist UIl, Glorgio Benvenuto Zakladni minister Gaetano Stammaiti Predsednik vlade Giuiio Andreotti
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItllllMIIImillllMIllllllllllllflllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIlIlllllMllimilillUIllIlllllIllllllinMIIIIMIIIItllllltlllimiMMIMIIIIIIIIIIIIIimnilllllllllllllllimilllllllllllllMIIII
SPOROČILO PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA NOTRANJE ZADEVE
(U TEDEN DNI V POSLANSKI ZBORNICI ZAtETEK RAZPRA VE 0 REFORMI POLICIJE
Odprto pismo načelnika socialistične skupine Balzama notranjemu ministru Cossigi - Rimski državni pravdnik za «varnostni pripor*
RIM. 30. — V seznamu točk sporazuma med vlado in sindikati je tudi jasna obveza za »demilitarizacijo, sin-dikalizacijo in reformo policije*. Tako so sindikalisti poročali vodstvu federacije CGILrCISL-UIL. Skoraj istočasno pa je predsednik vlade Andreotti izjavil časnikarjem, da ni prav tako, ker na . pogajanjih »ni (rilo ministra Cossige* in »brez Cossige se ne dogovarjamo o zadevah, ki spadajo v njegovo pristojnost*.
Za kaj gre? Za umik Andreottija spričo jasne obveze, ki jo požira, ko se črnilo še ni posušilo pod besedilom sporazuma. ali pa za makiavelizem predsednika vlade, ki dobro ve. da se notranji minister Cossiga strinja z u-krepi za reformo policije in da je tu
edina ovila v KD. ki je tudi njegova stranka?
Kakorkoli že, sporazum Ne že začenja uresničevati. Predsednik parlamentarne komisije za notranje zadeve Qscar Mamini fPRl) je namreč izdaj uradno sporočilo, da bo v sredo, 6. aprila, komisija pričela z obravnavanjem zakonskih osnutkov o reformi javnp varnosti. Mamini poudarja, da gre za »zadevo, ki je delikatna, vendar postavlja na preizkušnjo demokratičnost države*. Zato izraža upanje, da bo komisija poglobljeno in previdno preučila vse osnutke in poziva KD, naj pred sejo komisije vloži svoj zakonski osnutek.
V polemiko v zvezi z odgovornostjo KD, če se vlada doslej ni lotila vpra-
iiiiiMiikiiiiHiiiiujiiiiiiiiMiMmiiiiiiiiniiiiifiiuiiiiiifininiMiiHiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiii
PO PORAZU VLADNE VEČINE Nfl OBČINSKIH VOLITVAH
Prof. Barre sestavil novo francosko vlado
Samo petnajst ministrov • «Program zadnje možnosti* učinkovito zdravilo proti gospodarski krizi?
sanja reforme javne varnosti, se vključuje tudi načelnik socialistične poslanske skupine Balzamo. Napisal je namreč odprto pismo notranjemu ministru Cossigi, katerega najprej spominja na intervju, ki ga je dal gla šilu demokratičnih agentov javne varnosti «Ordine pubblico*. V tem intervjuju je namreč Cossiga dejal, da se on strinja z reformo, da ga pa KD ne pusti, da bi jo izvedel.
Balzamo najprej ugotavlja, da bi morebitno nadaljnje zavlačevanje KD s tem problemom izzvalo! oster in polemičen spopad med KD in demokratičnimi strankami. Toda to ni vse. Dejansko si policisti reformo delajo že sami, kar tudi ni prav, saj mora država s svojimi zakoni urejati tako delikatna vprašanja. Zavlačevanje pa bi v policijskih krogih dajalo duška prav tistim reakcionarnim silam, ki sedaj mešajo štrene in ribarijo v kalnem, lahko pa bi nezadovoljstvo oboroženih oddelkov države obrnili proti demokratičnemu sištemu. Balzamo spominja Cossigo na izjavo, da ne mara biti »drugi Bava Beccaris* (gre za generala. ki je v Milanu ukazal streljati s topovi po stavkajočih), da pa pobožne želje ne zadostujejo. Zavreči je
PO TORKOVEM ATENTATU NA RAVNATELJA DRŽAVNE TISKARSKE USTANOVE
Teroristični napad na zdravnika pizaaske kaznilnice «Don Bosco
Zrlev je dr. Alberto Mamoli, ki so ga tri krogle zadele v noge in v prsi - Nevarno stopnjevanje nasilja v italijanskih mestih
PIZA, 30. — Po včerajšnjem te-" rorističnem napadu na ravnatelja državnega tiskarskega zavoda odv. Vittoria Morgero odgovornost za podli izpad si lastijo samozvane «uni-ta comuniste combattenti*) je tudi danes državni funkcionar bi! žrlev netilcev napetosti: gre za dr. Alberta Mammolija. zdravnika pizan-ske kaznilnice, ki ga je neznanec da'vi ranil s tremi streli samokresa Očetovstvo atentata si tokrat lasti neka «azione rivolucionaria*.
Kot je zvečer povedal preiskovalcem sam prizadeti, je bil napadalec en sam. Terorist je čakal v zasedi pred zdravnikovo vilo. Komaj je dr. Mamoli stopil iz svojega avta, da bi zaprl glavni vhod, je neznanec sprožil orožje in zadel nesrečneža s tremi dobro pomerjenimi streli. Očitno je, da ga je hotel zgolj raniti, kot je pozneje pojasnila v letaku »azione rivolucionaria*. Mamoli-ja so nato prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki s kirurškim posegom odstranili krogle.
Nekaj minut po atentatu je še neidentificirani terorist telefoniral v uredništvo časopisne agencije AN-SA in prevzel odgovornost za podli izpad. Obenem je povedal sobesedniku, da bo v neki telefonski kabini našel letak, s katerim, »azione rivolucionaria* utemeljuje napad na zdravnika, če naj verjamemo teroristom, naj bi današnji izpad bil le maščevanje za smrt Franca Jeran tinija, 20-letnega anarhista, ki ga je 1972. leta policija pretepla do smrti. »Mamoli — p;še nadalje v letaku — ni bil ubit, ker je le eden od krivcev, je pa politično soodgo voren za smrt anarhista Serantini-ja: poudariti pa gre, da je ravnal i malomarno kot več ali manj vsi | zdravniki italijanskih kaznilnic.*
čeprav bi po letaku sodeč lahko sklepali, da gre le za maščevanje' zdravniku, ki je s svojo nezaslišano malomarnostjo soodgovoren za smrt mladega anarhista, se nam vendarle zdj, da je to le pretveza, s katero skušajo teroristi opravičiti pred javnostjo napad na državnega funkcionarja. Davišnji atentat je le zadnji člen v verigi nasilnih dejanj, s katerimi skušajo netilci kaosa zao siriti do skrajnosti napetost v državi. ! Najbrž ni naključje, da so vzpo
cisti, ki so bili po naključju prisotni, pognali v beg, so misovski pretepači segli po orožju in začeli brezglavo streljati. V spopadu sta bila ranjena mlad agent in hčerka bivšega notranjega ministra Scelbe. Od štirideseterice napadalcev so jih preiskovalci izsledili in aretirali 11. Gre za obiskovalce žalostno znane misovske sekcije »Oltaviano*, ki so že vsi, kljub mladosti, imeli večkrat opravka s policijo tako zaradi pogostih nasilnih izpadov kot tudi zaradi nedovoljene posesti orožja.
Kot rečeno sočasnost terorističnih izpadov samozvanih ultralevičarskih revolucionarnih skupin in črnih pretepačev ni naključna in ne presene ča. Zakulisni režiser strategije napetosti in terorja je le prilagodil svojo taktiko položaju, dejansko pa gre še vedno za poskus oživljanja teorije nasprotnih ekstremizmov, katere cilj je slej ko prej doseči sproten premik politične osi v državi na desno. Ker je taktika bombnih aten-
tatov propadla, so se netilci napetosti odločili za takt/ko pouličnih izgredov in pogostih napadov na državne funkcionarje, kar naj bi prepričalo javnost o nujnosti reda in politike trde roke. Očitno pa je. da lahko ribarijo v kalnem, ker vse vlade, ki so se vrstile v zadnjih letih, niso znale odpraviti vzrokov največjih trenj v italijanski družbi in obenem niso bile sposobne nakazati poti, ki naj pelje državo jz hude gospodarske, politične in mo-, ralne krize, (vt)
RIM, 30. —• Z neobičajno počasnostjo kapa jo v osrednje urad« ministrstva za javno vzgojo rezultati volitev za osrednji šolski svet. Tokrat so objavili izid volitev u-pravnega osebja. Zmagala je 'ista federacije CGIL - CISL UIL. Za učeče in neučeče osebje bodo rezultati znani jutri ah celo pojutri« šnjem.
IIIIUIIIIItlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIMIHIIIIIHHlIllltliaciIllIllllllllllUlllllllllllllllllllllllllltllUKHMtlt
Pravo zimsko vreme
treba skomine po izjemnih zakonih.
Do tod Balzamovo odprto pismo.
Zanimivo pa je, da se je skoraj istočasno oglasil v polemiko rimski državni pravdnik De Matteo, ki dokazuje, kako prav ima Balzamo. da zavlačevanje demokristjanov samo koristi nasprotnikom demokracije. De Matteo namreč zahteva na ves glas. naj parlament ali vlada uzakonita »preventivne ukrepe* proti neredom in kriminalu z obnovo »varnostnega pripora* ,	.....................__ .-r- (
in sanakcijo ostrih kazni za vsakogar, j redno s samozvanimi ultralevičar- j ki bi kakorkoli žalil ali prizadel agen- i skimi revolucionarnimi skupinami j te javne varnosti. Po njegovem je to I stopili znova na plan tudi fašisti, ki ‘ »bistvo reforme*, obenem pa izraža u- I so snoči napadli gostilno »Da Pep-panje, da bosta odslej policija in sod- j pino*. znano zbirališče levičarjev v stvo delali v vzdušju tesnejšega so- i rimski čet,'."ti Borgo. Ko so jih ko-delovanja. (st.s.)	| munistični aktivisti in nekateri poli-
val mraza in slabega vremena z močnim sneženjem je zajel ves alpski lok in dobršen del severne in srednje Italije. V naših krajih se je sneg pomešal s silovito burjo. (Poročila berite na 2:"* in 8. strani)
PARIZ. 30. — Profesor Raymond Barre, ki je v ponedeljek zvečer odstopil in kateremu je dan pozneje predsednik republike Giscard D'Estaing potrdil mandat, je danes sestavil svojo novo vlado, ki naj bi izvedla «program zadnje možnosti*. Gre za poskus korenitega 12-mesečnega zdravljenja francoske gospodarske krize, kar naj bi odvrnilo -na prihodnjih političnih volitvah, ki bodo čez leto dni. Francoze od skušnjave, to je levičarske uprave.
Barre je v skladu s predsednikovimi navodili skrčil število ministrov od 18 no 15 in iztočil iz vlade voditelje poglavitnih strank vladajoče večine (Poniatowski v imenu neodvisnih republikancev, Guichard v imenu golistov in Le canuet v imenu socialnih demokratov). Kot je poudaril v razgovoru s časnika ril je izbral ministre na osnovi njihove sposobnosti in strokovne pripravljenosti, ne pa na osnovi kakršnega koli strankarskega ravnovesja. Dodal je tu di, da bo vlada pripravila enoletni načrt, da «nadaljuje s sedanjo go spodarško' politiko in Vsaj delno pripelje državo i/ hude gospodarske krize*.
Barre bo poleg vlade vodil še ministrstvi za gospodarstvo in fi nance. pravosodje je zaupal Alainu Peyrefittu, ministrstvo za zunanje zadeve bo kot doslej vodil l-ois De Guiringaud, notranje ministrstvo Christian Bonnet, obrambo Yvon Bourges, sodelovanje Robert Galley, kultura in okolje Miehel D'Ornano. infrastrukture Jean -Pierre Fourcade, šolstvo Rene Ha-|jy, kmetijstvo Pierre Mehaigne ric, industrija Rene Momoy, delo Cristian Beullac in zdravstvo Si monfVfeil, ki je najbolj popularni francoski minister tudi spričo njenega boja za uzakonitev splava.
S korenito “vladno prcosnovo je
Giscard D'Estaing v bistvu uresničil golistično načelo ločitve v.lade od političnih strank. S tem je u-godil želji, ali pa kloni) zahtevi prof. Barreja, ki je sprejel pred-, sedstvo vlade le- pod pogojem, da mu D'Estaing zajamči večji manevrski prostor. In resnici na ljubo francoski predsednik ni imel druge izbire, saj je vselej nasmejani in prijazni gospqdorštvenik morda edini med Gscardovimi pristaši, ki lahko prepreči razmajani in na vsp strani vozeči kočyi j vladajoče večine polom na prihodnjih političnih volitvah, ki bodo čez leto dni. Vprašanje pa je, če mu bo uspelo, saj vladna večina še zmeraj nima izdelanega programa in predsednikova navodila so v tej smeri popolno ma nejasna. Med političnimi ko-mentatdrji tudi prevladuje mnenje, da sta Giscardova nejasnost in dvoumnost nevarnejši od razcepa med strankami, (vt)
Zaradi stavke časnikarjev
V soboto ne bo izšel noben dnevnik v Italiji ,
'• RIM, 30. — Danes se je v Rimu zaključilo zasedanje vsedržavnega • sveta časnikarskega sindikata EN SI. Glavna lema obravnave so bila pogajanja za obnovo delovne pogodbe novinarjev, ki je zapadla 31. decembra lani. Vsedržavni svet je ocenil kot provokatorsko stališče založnikov in je obenem ožigosal kot nezaslišano odslovitev
odgovornega urednika lista «Mo-mento sera«, »krivega«, da se je skupno z uredništvom uprl odpustitvi petih kolegov.
Vsedržavni svet je zato sporazumno z Izvršnim odborom sindikata sklenil, tla proglasi za v petek, 1. aprila,- vsedržavno 24-urno stavko, tako da v soboto. 2 aprila, nc bo izšel noben list.
mniiiinimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiHMiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiltiiiuniiiillliiiMiiMiitilillliiiMMliiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimHllllIlliio
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK BO DANES ODPOTOVAL IZ SZ
Pogovori med Vancom in Brežnjevom v Moskvi niso obrodili nobenih stvarnih rezultatov
Sovjetska zveza zavrnila ameriške predloge o omejitvi strateškega orožja
MOSKVA, 30. - Tridnevni pogo vori ameriškega državnega tajnika Cyrusa Vanča s sovjetskimi voditelji o' vprašanju omejitve strateškega orožja (tako imenovanp pogajanja SALT.) so se zaključili z neuspehom: Sovjetska zveza je zavrnila ameriške kompromisne predloge, po mnenju ZDA pa sovjetski protipredlogi niso bili «pravjčni». Pogajanja se bodo vsekakor nadaljevala maja, ko sc bosta Vanče in Gromiko srečala v nekem evropskem- mestu.
Zadnji krog pogovorov med šefom ameriške diplomacije in sovjetskimi voditelji se je začel včeraj popoldne v prijateljskem vzdušju. Sovjetsko delegacijo je vodil generalni tajnik KP SZ Brežnjev, ki je sprejel sobesednika, zelo prisrčno. Vzdušje pa se je kaj kmalu ohladilo, pa čeprav ce po besedah Vanča ni zaostrilo prekomerno. Sovjetska čašo pisna agencija TASS, ki je' bila v prejšnjih dneh zelo radodarna s po-
drobnostmi. sp je tokrat ob zaključku pogovorov omejila na zelo skopo poročilo, v katerem je poudarila le, da sta delegaciji obravnavali vrsto vprašanj, od dvostranskih odnosov med velesilama do mednarodne problematike. »Obe strani — je pripomnila agencija — sta sklenili, da bosta nadaljevali z izmenjavo mnenj o načetih vprašanjih, še zlasti pa o omejitvi strateškega orožja.* Vanče je bil na večerni tiskovni konferenci nekoliko zgovornejši, čeprav se je izogibal vsakršnih podrobnosti. Šef ameriške diplomacije je ocenil razgovore kot koi-istne, navzlic dejstva, da ni bil dosežen no-ben rezultat glede vprašanja omejitve orožja. Poudaril je vsekakor, da so odnosi med ,SZ in ZDA še vedno dobri in je bil tudi mnenja, da se bosta velesili sporazumeli za omejitev strateškega orožja pred koncem oktobra, ko zapadejo doslej podpisani dogovori. Pripomnil je nadalje,
......mi...
UVODNI GOVOR BO PREBRAL PREDSEDNIK STRANKE ALDO MORO
DANES ZAČETEK «MINIK0NGRESA* KD
RIM, 5D. — Jutri se prične «mini-kongres* KD, točneje organizacijska konferenca v kongresni palači EUR. 'Otvoritveni govor bo imel predsednik stranke Aldo Moro. «Naj bo vsem jasno, da ne bo zgolj formalnost,* opozarjajo njegovi najožji sodelavci, kar pomeni, da bo še enkrat prav Moro izmeril pulz stranke. ki je preživela vihar Lockheed in sedaj krmari skozi nevihto negotovosti in dvomov o vladni večini.
Nobenega dvoma ni, da bo iz(d organizacijske konference povedal tudi,,koliko je ura glede socialističnega predloga o »programski večini*. V Rimu bo jutri tudi tajnik KD
Zaccagnini, ki hoče vsaj pokazati, da res ni prepustil vodstva stranke Aldu Mora in demantirati govorice, da namerava odstopiti.
Konferenca KD bo potekala v plenarnem zasedanju jutri, v soboto in nedeljo, mfedtem ko bodo v petek zasedale delovne komisije. Seveda so se, kot je že navada, kregali tudi glede imen poročevalcev.
Uvod h konferenci je napisal z uvodnikom v glgsilo stranke «11 Po-polo* glavni urednik Corrado Belci, ki najprej poudarja, da organizacijska konferenca nima samo namena na splošno preveriti odnosa med KD ih italijansko družbo,' niti 'tu njen
namen skrbno graditi novi satut. Bi stvena bo razprava o politični linji stranke, o strategiji «soočanja». Belci trdi, da nekateri obtožujejo KD »impotence*, ker ni sposobna sestaviti organske vladne večine. V resnici, poudarja, pa tega ni sposoben nihče, saj ne obstaja jasna politična večina »ne s KD/ ne brez KD*. Skratka, zaključuje Belci, ne. preostaja nam drugega kot »soočanje* z drugimi strankami. In nič več.
Nekoliko dlje skuša iti Granelli, ki se sklicuje na Zaccagninijeve teze o «izrecnih programskih sporazumih*, ki bi lahko bili tudi »bolj organski od sedanjih*, »Alj po dom«
če povedano: možnost »programske večine*.
Dorolejci medtem poudarjajo, da »je stranka strnjena za Morom*, ker bi tako hoteli zrušiti (ali vsaj »zamrzniti*) Zaccagninija, od predsed nika stranke pa pričakujejo vsaj tak govor, kot ga je prebral v parlamentu ob aferi Lockheed.
Na oi-gan:zacijski ravni se namerava zavzeti »hiltonska- skupina Umberla Agnellija, ki mu ne gre sistem »lažnih članov*. Na tej ravni govorijo GIP, skupine demokr-ščanskih delavcev Fiata, isti jezik kot njihov gospodar.
.	. CAND1DA CURZI
da spor med Moskvo in Washingto-nom glede človekovih prdvic in o-pocečnikov ni zastrupil vzdušja pogovorov.	*
To vprašanje je načel Leonid Brežnjev med ponedeljkovim srečanjem in je v tem okviru opomnil ameriške voditelje, naj spoštujejo načela neodvistnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav, pozneje pa šo ga opustili.
Kot smo poročali je Vanče orisal sovjetskim voditeljem ameriška alternativna predloga, ki naj bi premaknila z mrtve točke pogajanja SALT-2. Po prvem predlogu naj bi podpisali takoj načelni in okvirni sporazum, ki sta ga dosegla Brežnjev in bivši ameriški predsednik Ford 1974. leta v Vladivostoku, sporni točki ameriške rakete «cruise» in sovjetskega bombnika «backfire» pa naj bi reševali na nadaljnjih srečanjih. Po drugem predlogu pa naj bi omejili na 2.000 število medcelinskih raket, ki jih lahko ima vsaka velesila, in naj bi korenito zmanjšali «d,omeU rakette «cruise» in bombnika «backfire». Sovjetski voA ditelji — trdi Vanče' — so zavrnili tako rešitev, češ da je v nasprotju z vladi vostoškim sporazumom. Šef ameriške diplomacije ni hotel povedati, , kakšen je bil protipredlog sobesednikov, pa čeprav je poudaril, da ni šlo za nič bistveno novega.
Med razgovori sta delegaciji kot rečeno načeli še vrsto drugih vprašanj, zlasti mednarodnega značaja. V tem okviru sta sklenili, da bosta ustanovili mešane delovne komisije, ki naj preučijo problematiko podzemskih jedrskih poskusov, poskuse z raketami, uporabo satelitov kot orožja, demilitarizacijo Indijskega o-ceana itd. Kar zadeva pa krizo na Bližnjem vzhodu sta se delegaciji zaenkrat omejili na načelno izmenjavo mnenj, medtem ko bosta Vanče in Gromiko med predvidenim majskim srečanjem skušala biti stvar-
bejša. t	.
Ameriški državni tajnik bo jutri odpotoval iz Moskve s svojimi so-delavci. Med povratkom bo obiskal še Bonn, Pariz in London, (vt)
PO ŠE NEPOTRJENIH VESTEH
Vrhovno sodišče prepustilo vladi priznanje KPS
MADRID, 30. — Danes je zasedal četrti odsek vrhovnega sodišča, ki bi se moral izreči o zakonitosti obstoja Komunistične partije Španjje in drugih političnih strank, med katerimi je tudi so-cialisFčno usmerjena Karlistična stranka.
Sodnikov je deset, poleg predsednika. To mesta pa je zaradi smrti bivšega predsednika nezasedeno. Vlada je sicer imenovala Juana Becccrrila za predsednika, toda sodniki tega imenovanja niso hoteli potrditi.
V	španskih demokratičnih krogih se je danes govorilo, da je pet sodnikov za priznanje KPŠ. pet pa jih ‘je frankistično usmerjenih. Dovolj bi bil torej g Ig.s predsednika, ki naj bi bil naklonjen »uzakonitvi*.
Čeprav se je sodičC iireklo tako o KPS kot o Karlističn: ^stranki, razsodba ni znana, ker bo pravo-močna šele s potrditvijo vrhovnega sodnega organa, to se pravi n« pred 13. aprilom.
V	dobro obvečenih krogih je danes krožila vest, da je vrhovno sodiče prepustilo vladi možnost priznanja KPŠ. Zaradi tega se je morala komunistična stranka odpovedati množičnemu zborovanju v madridskem gledališču, ki ga je napovedala za 2. april. Prav tako ie morala odpovedati številna zborovanja po španskih mestnih, ki bi morala biti" v prihodnjem tednu.
TRŽAŠKI DNEVNIK

PO DOLGI IN RAZBURLJIVI SEJI DEŽELNEGA SVETA
la radi nepopustljivosti KD za vrnjen zakon o družinskih posvetovalnimi!
Dokončno besedilo zakonskega osnutka, ki je po odobritvi vrste amandmajev odražalo le stališča Krščanske demokracije, so zavrnili z glasovi KPI. PSI, PLI in MSI, zanj pa so glasovali le predstavniki KI) in SSk
PSIH, PRI,
Nepopustljivost krščanske demokracije je včeraj onemogočila odobritev deželnega zakona o ustanovitvi družinskih posvetovalnic. Kljub vsem naporom ni bilo namreč mogoče najti sporazuma med KD in tako imenovanimi «laičntmi» strankami, ampak so demokristjani, računajoč na lastno številčno premoč, skušali uveljaviti svoje poglede in sistematično zavrnili vse najbolj važne spreminjevalne predloge, ki so j'h skupno predlagali komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Pri uveljavitvi lastnih amandmajev in zavrnitvi tujih so }'m pomagali rpi »ovci, mestoma pa tudi »predstavnika Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja. Toda ob končnem glasovanju o zakonu so tudi misovci glasovali proti, predstavnica Furlanskega gibanja pa se je vzdržala: zakonski osnutek ie tako prejel 27 glasov (KD in SSk), med tem ko je 28 svetovalcev glasovalo proti (KPI. PSI. PSDI. PRI. PLI in MSI). Posledica tega je. da je b 1 zakon o družinskih posvetovalnicah zavrnjen ter bo treba čakati najmanj šest mesecev, preden bi ga lahko spet predložili v raz pravo deželnemu svetu.
Težko je podati dovolj pregledno »liko včerajšnje seje deželnega sveta, ki je trajala od 9.30 skoraj do 20. ure s krajšo prekinitvijo za kosilo. Vzdušje na seji je bilo dokaj naelektreno, marsikdo od udeležencev v razpravo je pokazal vse prej kot mirne živce, pogostoma je prišlo do izmenjave psovk in do glasnega rjovenja, ki se je proti koncu seje umirilo predvsem zaradi utrujenosti.
Že takoj na začetku seje je prišla jasno do izraza ostra kontra-pozicija med KD na, eni strani in «laiki» na drugi, pa tudi razmerje s'.l: resolucija «laikov», ki je pozivala senat, naj čimprej odobri zakon o splavu, ki ga je že odobrila poslanska zbornica, je bil zavrnjen z glasovi KD, MSI in SSk (skupno 30). Deljenost pogledov o nalogah družinskih posvetovalnicah pa je prišla do izraza ob a- j o
šanju, ali naj posvetovalnica tudi materialno nudi interesentom razna kontracepcijska sredstva. Ta možnost je sicer bila že predvidena v nekem prejšnjem členu, ki je bil odobren tudi z glasovi demokristjanov, ki pa so se tokrat odločno uprli. Prišlo je do razljurljivega glasovanja, ki so ga morali dva krat ponoviti, in na katerem je tudi z glasovi misovcev, SSk in Fur lanskega gibanja prevladala demo krščanska teza. Prišlo je do medsebojnega psovanja med svetovalci, kateremu se je pridružii tudi nekdo iz publike (dr. Štoko je ozmerjal s »fašistom*), zaradi česar ga je predsednik Pittoni ukazal odstraniti iz dvorane (demokristjani so celo zahtevali, naj bi se se-
ja 'nadaljevala za zaprtimi vrati).
Sledfla je zelo dolga diskusija o tem. ali naj se posvetovalnice u-kvarjajo tudi z vprašanjem »neporočenih mater* in handikapiranih. Po skoraj dveh urah so končno vendarle našli kompromisno rešitev, nakar šo sejo za eno uro prekinili, Saj je biia že ura kosila.
Že takoj po ponovnem začetku zasedanja pa je spet prišlo na dan eno ključnih vprašanj v zvezi z zakorfom o posvetovalnicah, nam reč vprašanje participacije ženskih gibanj, sindikalnih organizacij in krajevnih skupnosti pri upravljanju posvetovalnic. Tu je prvič prišlo do položaja, ki se je potem
(Noe’ Uje Janje na zadnji strani)
PREDZADNJA PREMIERA SEZONE V GLEDALIŠČU VERDI
SKRBNA IN GLASBENO PREPRIČLJIVA IZ VEDBA CHARPENTIERO VE «LUISE»
■	•	.	.	,•	*,	,. \/	'■.;■» j ■ ■	.. ;	„	. •.	•	,
Dirigent Bruno Barloletti, režija Giulio Chazalettes, v glavnih vlogah Adriana Maliponte, Giorgio Merighi, Bosa Laghezze in Paolo Washington
Gledališče Verdi je svojemu občinstvu za predzadnjo premiero sezone pripravilo malo'izvajano opero francoskega skladatelja Gustava Charpentiera, «Luisa». V Trstu je bilo delo zadnjič na sporedu pred 30. leti. nastalo pa je leta 1900 i-stočasno s Puccinijevo sToscot in le malo pred Debussgjevo opero «Pelieas ed Melisandei> ter Straussovo opero «Salome». Medtem ko so se vse tri ustalile v opernih repertoarjih, je «Luisa» po Jedkih dvajsetih - tridesetih letih skoraj utonila v pozabi. Sedanja tržaška izvedba je pokazala, da se je u-soda z njo očitno prehudo poigrala, saj ima tLuisa» poleg nekaterih vsebinskih in idejnih nedoslednosti ali bolje nedodelanosti tudi nesporne muzikalne odlike, ki pričajo o tem, da je bil Charpeniier nedvomno talentiran in svojevrsten komponist, ki se je po eni strani

POMLAD, PA TAKA...
uro.
trih je zlezlo še niže kot predvčerajšnjimi svinčeno nebo pa je po jutranji negotovosti izpolnilo svoje grožnje: pršič se je v popoldanskih urah spremenil v pravi snežni me-tež, ki je kmalu pobelil vso okolico
------ ter mesto samo, čeprav se v njem
mdndmajih o členu 3 zakonskega j sneg nj dolgo obdržal, osnutka, kakršnega je pripravila | K(jt je pri nas že v navadit je ne. pristojna svetovalska komis.ja na , nadno poslabšanje vremenskih raz-os no vi osnutkov, ki so Jih ,Pre™°' j mer naletelo na splošno nepriprav-žile KPI, PLI, MSI. PSI m KD. ; ijen0st. To je bilo mogoče spet ob-Razvila se je namreč diskusija o t	predvsem na cestah, kjer je
prišlo do občutnih zastojev in drugih težav. V popoldanskih in večer nih urah se je raznim nevšečnostim pridružila v zgornji okolici -še poledica, kar je znatno povečalo težave v prometu. Na rebri Trbiške ceste med Lonjerjem in Padričami je obtičala vrsta težkih vozil in del no paralizirala ves promet. V raznih krajih so zabeležili tudi nekaj avtomobilskih trčenj, ki pa niso i-mela hujših posledic.
Burja, mraz in snežni metež včeraj pritisnili še ostreje
Divja burja zahtevala nekaj žrtev ■ Sneg in poledica povzročila težave v prometu
če smo včeraj pisalu da je bilo treba zaradi nenadnega povratka mraza obleči zimski plašč, bi morali sedaj reči, da so včerajšnje vremenske razmere odsvetovale odhod jz hiše. Hladni val, ki nas je po preteklih pomladanskih dneh presenetil s silovito burjo, snežnim metežem in mrazom, je namreč včeraj pritisnil še z večjo silo. Burja je ves dan navijala s pospešeno hitrostjo, tako da so njeni posamezni sunki krepko presegli 100 km na Tudi živo srebro na termome-
tem, ali naj se posvetnvalhicam zagotovi možnost ,direktnih zdravniških posegov (stališče laikov), ali ne. Po dolgi in žolčni razpravi o tej točki in po kratki prekinitvi seje je bil dosežen sporazum o nekoliko megleni formalizaciji zakona, ki predvideva tudi »zdravniško oskrbo*, ne pa »zdravniških ambu-latorijskž.h posegov*.
Toda že pri istem členu se je kontrapozicija ponovila ob vpra-
O še hujši zastojih poročajo iz raznih krajev čez mejo. Vse ceste od Črnega kala navzgor so bile kljub posipanju, in pluženju težko prevozne zaradi vedno novih zametov in poledice. Težki promet so v popoldanskih urah „ popolnoma ustavili, potem- ko je nekaj tovornjakov in avtomobilov obtičalo v snegu, ali pa zlezlo s ceste.
Delo gasilcev se je včeraj zaradi burje in meteža podvojilo. Do večera so zabeležili nad 120 najrazličnejših posegov. Burja je z divjo silo rušila dimnike, luščila kose 0-
•nm,.iitn.im.iiMimniM.ini   ••••■«   ■■■■■<> 
S seminarja za slovenske šolnike
meta, rahljala strehe, da so na mar. sikaterem pločniku ležali drobci razbitin strešnikov, 'lomila veje in podobno. -V Miramarskem drevoredu je izrula debelo drevo. Veliko škode je seveda povzročila v sadovnjakih.!; Ik.iriltlf •' ■	. II«, r. :	, 11-.| i ..V
Mrzlično delo gasilcev se je nekoliko umirilo šele v večernih urah. Najbrž tudi zaradi tega, ker je bilo na cestah tako malo ljudi, da gasilcev enostavno ni več nihče klical. Precejšen delež preglavic je burja prinesla tudi reševalnemu osebju Rdečega križa. Pet oseb se je moralo zaradi nje zateči v bolnišnico. Že navsezgodaj so v bolnišnico prepeljali 25-letnega Giorgia Pecchiari-ja iz Lonjerske ceste 281, ki ga je odtrgana veja zadela v obraz, ko se je z mopedom peljal proti Boljun-cu. Pri padcu se je precej potolkel in se bo moral zaradi tega zdraviti kakih deset dni. Močan sunek burje je v dopoldanskih urah prevrnil tudi 16-letnega mesarskega vajenca Pina Belnomeja iz Ul. Zarotti 9, ko se je s kolesom peljal po Trgu Car-lo Alberto. Potolkel se je po obrazu ter si polomil zapestje. Prognoza govori o mesecu dni zdravljenja. V popoldanskih urah so »v bolnišnici sprejeli še 47-letnega šoferja Vitto-rina Di Sordija iz Trevisa, ki ga je sunek vrgel s tovornjaka v starem pristanišču in si je nalomil desno stegnenico ter ramo, ter 42-letnega upokojenca Bruna Lazarja z Reške ceste 131, ki je padel v Ul. Mulino a vento ter se ranil po obrazu. V večernih urah se je morala v bolnišnico zateči še 28-letna Tiziana Co-melli iz Ul. Laghi 2, ki je srd burje preiskusila kar v stanovanju. Burja je namreč odprla Okno, šipa se je razbila in drubci stekla so jo ranili po obrazu.
skuial odmikati od glasbene melodrame. po drugi strani pa uskladiti svojo glasbo s socialnimi motivi in emotivnimi vzgibi, ki so se začeli uveljavljati v monlmarlrskem okolju velikega Pariza. Zato »Lui-sa» mogoče niti ni opera v kla sičnem pojmovanju, marveč boli realistična glasbena drama, v kateri nastopajo malt ljudje velikega mesta in v kateri se neke napredne ideje o življenju in sreči soočajo s konservatizrnom. Kot že rečeno je vsebinska šibkost dela prav v tem, da odrska drama v tem smislu ni izpeljana dosledno, po drugi strani pa ima v muzikalnem smislu razsežnosti, ki jo dvigajo močno nad vsebino in imajo v dramatični napetosti tretjega in četrtega dejanja ter v preludijih mnogo skupnega z tvagnerjansko simfonično tematičnostjo.
Vsebina je hitro povedana. Ljii-sa, hčerka delavskih staršev, se zaljubi v mladega poeta Giuliana, ki stanuje v njenem sosedstvu. Lu-isini starši, zlasti mati, tej zvezi nasprotuje, ker ne ceni mladega poeta, medtem ko kaže oče več razumevanja za hčerkine srčne zadeve, a je pod močnim materinim vplivom. V drugem dejanju Giuliano prepriča L niso, da z njim pobegne na Montmartre in njene tovarišice v krojačnici se zabavajo na račun njene zaljubljenosti. V tretjem dejanju se mlada zaljubljenca preselita na Montmartre v skromno hišico, kjer ob milijonih luči velikega mesta pod seboj uživata srečo montmartrski bbhemi pa proglasijo Luisn za muzo Montmartru. V razposajeno veselje množice vstopi nepričakovano Luisina mati s sporočilom, da lahko samo Luisin povratek reši življenje od žalosti hudo obolelemu očetu. Materine prošnje omehčajo tudi Giuliana, ki sam svetuje Lutsf naj se za nekaj časa vrne domov.
Družinska drama izbruhrfe z vso nezadržano silovitostjo v četrtem dejanju, ko po ostrem besednem sporu oče nažene Luiso od doma, hip nato pa že objokuje svoje dejanje in obtožuje Pariz, da ji je za vedno ugrabil hčerko
Povsem nova scenska postavitev, realizirana v delavnicah gledališča Verdi, kostumi v izdelavi krojač-nice Tirelli v Rimu, skrbna režija Giulia Chazalettesa, scene in kostumi Olisseja Santicchia, koreografija Flavia Bennatija, posebej pa še glasbeno vodstvo dirigenta Bruna Bartolettija ter zborovodje Gaetana Roccitellija, vsi ti faktorji so prispevali, da je tokratna tržaška postavitev opere na nesporno zanimivi in sprejemljivi umetniški ravni.
Med pevci - solisti gre prvo priznanje bas - baritonu Paolu Wa-shingtonu, ki je vlogo očeta odpel in odigral z izrednim dramatičnim podoživljanjem in z na moč ustrezajočo glasovno barvitostjo. S svojo močno kreacijo je bil dejanski nosilec dejanja. Rosa Laghezza. kot mati je glasovno zadovoljila le na trenutke, res pa je, da ji partitura ni dovoljevala večje izraznosti, Sopranistka Adriana Mdliponte kot Luisa in tenorist Giorgio Merighi sta podala dovdlj ustrezna lika, čeprav je Merighi glasovno zaostajal za svojo partnerico, ki je zlasti v slovitem spevu v tretjem dejanju dosegla kvalitetni vrh.
Posebej je treba pohvaliti vsaj še Auria Tomicicha v vlogi cunjarja, Fulvio Ciano kot Irmo, Mario Loredan, Dana Zeriala kot ponočnjaka in Maria Guggio kot »očeta norcev* izmed številnih stranskih solistov. Režisersko dobro izpeljani . s0 bili tudi množični prizori.
Občinstvo, bilo je nekaj nezase-
deni mest, je delo sprejemalo z rastočim zadovoljstvom in zlasti na koncu nagradilo izvajalce z dolgim aplavzom.	j. k.
Zanimivo predavanje o 40-letnici KPS
Na pobudo krožka za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» je sinoči predaval v Kulturnem domu o 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije zgodovinar France Filipič. Predavanje je bilo zelo zanimivo in predavatelj ie poglobljeno obravnaval vso zgoaovi-. no Slovenije zadnjih 40 let. O predavanju bomo zaradi pozne ure poročali jutri.
Obveslilo izletnikom po Jugoslaviji
Vse izletnike obveščamo, da lahko dvignejo programe našega letošnjega izleta po Jugoslaviji, do petka, L aprila pri vratarju v Ul. Montec-chi' 6, in sicer med 8. in 13. ter med 16. in 20. uro.
Posebni vlak se bo na vožnji proti meji ustavil samo na Opčinah, in sicer ob 8.45. Kdor želi vstopiti na vlak na Opčinah, naj napiše svoj priimek in ime na listek, tega pa naj pusti pri vratarju v Ul. Mon-tecchi 6.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENECANKA* danes, 31. -marca in jutri. L aprila, ob 20. uri v KRANJU ter v soboto, 2. aprila, ob 21. uri v KRMINU.
ROSSETT1
Danes, ob 20.30 (zaključek ob /23.45') — Teatro di Roma: »Misura per misu-, ra* Shakespeara- Režija Luigi Squar-zina. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU _
Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
Komedija
Prevod	Vladimir Koch
Dramaturška
razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko Matul
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
V nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G-okoliški.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE
PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE '77
V soboto. 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Predprodaja vstopnic na sedežu SPD v Trstu, Ul. Geppa 9 od danes. 31. t.m., od 8.30 do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
TPK SIRENA
priredi v soboto, 2. aprila,
KARAMALOV VEČER
v prostorih P D Barkovlje Cerreto, 12.
Ul.
Včeraj je predavala slavistom v prostorih trgovskega zavoda «Ž. Zois* prof. Breda Pogorelec s filozofske fakultete v Ljubljani. Tema njenega predavanja je bila »Stilistična obravnava*. S tem se je začel ločeni del seminarja in teme so postale specifične.
Slavisti so z zanimanjem sledili izvajanjem prof. Pogorelčeve, ki je izčrpno prikazala način, kake se stilistično obravnava besedilo. Strokovnost in obširnosi njenega predavanja ne moremo na tem mestu prikazati, omejimo se pa lahko na po; men njenih besed. To so napotki profesorjem slavistom, da v svojem šolskem delu upoštevajo tudi stilistično obravnavo in ne samo vsebinske, saj v šolah beremo umetnine kot kako časopisje in ne posredujemo dijakom tistega pravega ključa za spoznavanje umetnine, ki Je predvsem besedna umetnost.
Za učitelje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah je v dopoldanskih urah predavala prof. Angela Žerov-nik s pedagoškega inštituta v Ljub-liani na temo: «Delo z otroki, ki i-majo težaVe pri učenju*, za učitelje didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini pa dr. Janez Rotar s pedagoške akademije v Ljubljani o temi: »Obravnava leposlovnega besedila*.
• Svetolvanska rajonska konzulla
priredi danes, ob 19. uri na svojem sedežu V Rotonda del Boschetto 3/f javno zborovanje na temo »Opravljeno delo in ljudsko sodelovanje pri Sv. Ivanu, v Lonjerju, v Pudlonjerju in at Katinan*.
................Jih............m...n.dum.d.....................................
STRAHOVITA NESREČA V OSMEM NADSTROPJU POSLOPJA NA TRGU MIONI10
Dvigalo odsekalo delavcu glavo
51-letni Vinicio Rovatti je med čiščenjem stopnic splezal na ograjo in se sklonil preko zaščitne mreže prav v trenutku, ko se je dvigalo spuščalo proti pritličju
Tragedija v stanovanjski hiši na Trgu Mioni 5: uslužbencu podjetja, ki ima v zakupu čiščenje poslopja, je dvigalo odsekalo glavo.
Včeraj malo pred osmo uro se je 13-letn.i Massimo Del Sal napotit v šolo iz stanovanja v trinaj stem nadstropju poslopja na Trgu Mioni 5. Vstopil je v dvigalo in se spustil proti pritličju.
Ko je bilo dvigalo med sedmim in osmim nadstrppjem, je Masši mo zaslišal »nečloveški* krik, nato pa se je dvigalo ustavilo. Vrata so bila v višini hodnika osmega nad strop ja, in Massimo je s pomočjo neke stanovalke odprl vrata in iz stopil iz dvigala. Skupaj sta se na potila navzdol po stopnicah in ne kaj korakov nižje sta zagledala strahovit prizor. Na ograji, ki lo či stopnišče od dvigala, je viselo truplo moškega: med dvigalom in ograjo je bil stisnjen desni del prs nega koša, glava pa je bingljala pod kabino dvigala, v notranjosti »kletke*, ki jo sestavlja zaščitna I
mreža ob stopnišču, skoraj povsem odsekana od vratu.
Truplo je bdo negibno, naokoli pa je bilo vse okrvavljeno.
Medtem so že prihiteli na kraj nesreče stanovalci, ki so slišali pretresljiv krik. Med temi je bila
Vinicio Rovatti
tudi Massimova mati, ki je pospremila sina proč od strahotnega prizorišča. Na kraj nesreče so prihiteli agenti letečega oddelka tržaške kvesture in reševalci Rdečega križa, zdravniku Giassiju pa žal ni preostalo drugega, kot da izda potrdilo o smrti. Reševalci nikakor niso mogli odstraniti trupla,' saj je bilo treba najprej u-makniti dvigalo, ki pa se je zataknilo ob truplo. Zato so morali poseči gasilci in ročno odmakniti dvigalo, do so lahko odstranili truplo n ga prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Žrtev tragične nesreče je 51-let-ni Vinicio Rovatti s Stare istrske ceste 31. Bil je zaposlen pri podjetju «La splendor* s sedežem v Ul. Ginnastica 20, ki ima v zakupu čiščenje poslopja na Trgu Mioni, vendar pa ni bil zadolžen za čiščenje zaščitne mreže ob stop-I nišču, kot je pojasnil zastopnik pri I podjetju. Rovatti je moral samo
očistiti stopnišče, obrisati lestence in obrisati šipe na oknih stopnišča; po nesreči pa je bilo povsem jasno, da se j6 Rovatti povzpel na stopniščno ograjo, ki je visoka 80 cm in se nagnil preko 180 cm visoke mreže. Kaj je počenjal? Stanovalci bližnjih stanovanj so si e-dini v trditvi da se Rovatti ni nikoli povzpenjal na ograjo. Morda je včeraj to naredil iz prevelikega čuta odgovornosti; drugačne razlage za vzpenjanje na zaščitno mrežo ni bilo mogoče najti.
V trenutku, ko ga je doletela tragična smrt, je imel Rovatti v denarnici nad 270.000 lir v gotovini in hranilno knjižico z vlogo skoraj 100 tisoč lir. Policija ni našla nobenega njegovega sorodnika in sploh ne vedo, če je imel Rovatti v Trstu kakega sorodnika. Živel je sam in ni bil poročen. Vest o njegovi tragični smrti pa je hudo prizadela stanovalce hiše na Trgu Mioni, ki so ga cenili zaradi njegove zavzetosti za delo.
Velikonočne počitnice od 7. do 12. aprila
Šolske velikonočne počitnice bodo od 7. do 12. aprila. Pred zaključkom šolskega leta, ki bo 28. junija, bo samo še en praznični dan in sicer 25. aprila..
VČERAJ NA DEŽELI
Odložena seja komisije o osimskih sporazumih
Ker se je seja deželnega sveta, na kateri so razpravljali o zakonskem osnutku o družinskih posvetovalnicah preveč zavlekla, so sestanek posebne komisije, ki proučuje osimski sporazum in ki bi moral biti včeraj popoldan, odložili na prihodnji teden.
Potresni sunek v Furlaniji
Po petnajstdnevnem premoru je tržaški geofizikalni zavod včeraj ponovno zabeležil potresni sunek z e-picentrom v Furlaniji. Gre za 374. sunek od 6. maja lanskega leta; epicenter je bil pod goro Faeia, dosegel pa je 4. jakostno stopnjo Mercallijeve lestvice. Sunek, ki so ga zabeležili ob 18. uri, 44. min., 4 sek. so jasno zaznali predvsem na področju Tolmeča.
Lestenec na dijakinji
Dokaj nenavadna nesreča je včeraj doletela 15-letni dijakinji tržaškega liceja Petrarca Annalosi Mau-. ro in Emmanuelo Salvador. Ko sta | hodili po hodniku v 1. nadstropju ] šolskega poslopja, je nanju padel lestenec. V bolnišnici so jima nudili prvo pomoč in ju odslovili.
Prosveta
P.D. Primorec priredi fotografski 'natečaj in razstavo na temo «Trebče in Trebenci*. Vsak udeleženec naj izroči do 15. aprila Renatu Kralju največ po 3 črno-bele slike formata 24x30.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 31. marca BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.31. — Dolžina dneva 12.44. — Luna vzide ob 14.28 in zatone ob 3".29. Jutri, PETEK, 1. aprila HUGON
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
5.2	stopinje .najnižja 1,2, ob 19. uri
1.2	stopinje, zračni tlak 1004,9 mb. pada, vlaga 90-odstotna, burja s severozahoda 55 km/h s suki 95 km na uro, nebo oblačno, snega je padlo 3,2 mm, morje močno razburkano, temperatura morja 10 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN . (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od IG. do 20.30) Korzo Jtalia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUžfeA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14| Ul. Giulia 14.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627,
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. .211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Nesreča na delu
V tiskarni »Villaggio del fanciullo* se je včeraj popoldne težko ponesrečil 16-letni vajenec Maurizio Held s Konkonela 16; leva roka mu je zašla v kolesje tiskarskega stroja. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer se bo rrk»ral zdraviti na ortopedskem oddelku 40 dni.
Nago žensko
pahnila iz avtomobila •
Agenti openskega komisariata javne varnosti so izsledili in aretirali mladeniča, ki sta osumljena, da sta 26. t.m. pri Obelisku pahnila iz avtomobila 28-letno Mairiso Dodich poročeno Zin. Ženska se je malo po polnoči, oblečena samo v spodnje hlačke, predstavila komisariatu javne varnosti in dejala, da sta jo v Barkovljah dva moška povabila v avto in jo odpeljala na Opčine, kjer je pristala na spolno občevanje z enim, drugega pa je zavrnila. Iz maščevanja sta jo porinila iz avta in zbežala. Policija je naslednjega dne našla v grmovju obleko, ni pa našla torbice. Dodichevo so agenti javne varnosti pospremili v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 9 dneh, istočasno pa so uvedli preiskavo, ki se je zaključila z aretacijo 26-letnega Marcella Zuliana s Stopnišča Bonghi 101 in 23-letnega Ettora Benedettija iz Ul. d’Alviano 92; oba so osumili povzročitve telesnih poškodb in ropa, Benedettija pa tudi poskusa posilstva.
Šolske vesti
šnla Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo jutri, L aprila, ob 18. uri v dvorani »Gallus* v Ul. R. Manna 29. Vstop prost.
Mali oglasi
'$m N--
RANCA Dl. CREDITO' QI TRlESTE T R Ž AšjčA K R E D ITN A BANKA s P. A.
TH3tLJČ1CA F. FILZI 1Q - 1 -35? Sl-»46
TEČAJI VALUT V MILANU DNR 3». 3. 1977
Ameriški dolar: debeli	886,75
drobni	850,-
Funt šterling	1533. —
švicarski frank	348.—
Francoski frank	178,50
Belgijski frank	24.07
Nemška marka	370,15
Avstrijski šiling	52,20
Kanadski dolar	825.-
Holandski florint	355.—
Danska krona	149,—
švedska krona	208.-
Norveška krona	164,—
Drahma: debeli	23,-
drobni	23,-
Dinar: debeli	44.75
drobni	44,75
La Cappella Unclerground 19.00—21.30 «Calore». Režiral Andy Wan>ld. Barvni film.
Movie Club TV. Danes v kinu Radio (Ul. Rotonda 4, blizu Ul. S. Miche-le). Ob 16.00 in 20.00 «Capricci», režiser in protagonist Marcello Bene. Ob 18.00 in 22.00 Edwardsov »La pantera rosa*. Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale in Capu-cine.
Ariston 16.30 »Dersu Uzala* (II picco-lo uomo delle grandi pianure). Režija Akire Kurosavva. Barvni' film.
Mignon 16.00 »Storia di Un peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Collage». J. Birkin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Deviation*. P repo-"'' vedan mladini pod 18. letom. Barval
Fenice 16.00 «La gang del parigino*. -Alain Delon. Barvni film.
Excenlsior 16.00 »L’Italia in pigiama*. Prepovedan mladini pod 18. letorp. Barvni filVn.
Eden 16.00 «Sal6, le 120 giornate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Kitz 15.30 «La notte dell'aquila». Michael Caine, Donald Sutherland, Robert Duval. Barvni film.
Aurora 16.30 »Basta che non si sap-pia in giro*. N. Manfredi, M. Vitti. J. Dorelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capitol 16.00 «L'immagine allo spec-chio* Ingmarja Bergmana. Liv Ullman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Nude per 1'assassino*. Nino Castelnuovo, Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Mark colpisce ancora*.
Franco Gasparri. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eilodrammafico 16.00—22.00 «Esperien-ze erotiche di 'una ragazza di cam-pagna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «La ballata della cittš senza nome*. Lee Marvvin in Jean Seberg. Barvni film.
Impero 16.30 «11 gattopardo*. Luchi-na Viscontija. Burt Lancaster, Alain Delon. Barvni film.
Viltorio Vencto 16.30 »Operazione Siegfried*. James Mason. Barvni
Radio Glej Movie Club 77.
Abbazia 16.00 »Peccati di gioventu*. Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.30 «Preparati la bara*. Teren-ee Hill.Barvm film.
Volta (Milje) 17.00 Prigione di don-ne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Razna obvestila
Kolektiv slovenskih študentov pravne fakultete se bo sestal danes, 31. marca, ob 10.30 v prostorih fakultete. Dobimo se pri vhodu pravne fakultete.
Odbor jusarskih upravičencev Iz Trebč (upravičenih posestnikov) sklicuje občni zbor v soboto, 2. aprila, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
Odbor vabi vse vaščane k polnoštevilni udeležbi.
V nedeljo, 3. aprila 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah prireditev «MATI, TVOJE OČI*. Vabljeni !
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 3. aprila prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo o-koli 3 ure od vrha do Moščeniške Drage. kjer bo čakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSšDI
MENJALNICA
vseh tujih valut
Dragemu
Marku Pupulinu
zadnji pozdrav: Silvija, Rikardo, Anica in Piero Callin.
K angelčkom je poletel naš mali, 5. letni
MARKO PUPULIN
Pogreb bo jutri, 1. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice otroške bolnišnice »Burlo Garofolo*.
Zahvaljujemo se prof. dr. S. Plesničarju iz Ljubljane.
žalujoči: mama, očka, bratec David, babici ter drugo sorodstvo
Trst, 31. marca 1977
t ARU VIKGIUO vas vabi. da obl ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70. 850 coupe 69, 127 71. 75, 128 71, 72, o-pel 1000 71. 1300 66. 124 69. simea 1000 70. mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 .coupe 69. Obiščite nas v UL Giulia 10.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
JOŽEFA ČUK vd. LAVRENČIČ
Pogreb bo danes. 31. t.m., domače pokopališče.
Trebče. 31. marca 1977
ob 15. uri iz hiše žalosti, Trebče 210,
Žalujoči: hči Pjerina z možem Srečkom, vnuk Bruno, vnukinja Tiziana, sestre ter drugo sorodstvo.
GORIŠKI DNEVNIK
Pismo uredništvu
Stališča po zasedbi slovenskih višjih srednjih šol v Trstu
«Izjava» profesorskega zbora liceja «F. Prešeren»
Tajništvo državnega znanstvenega liceja (France Prešeren» v Trstu nam je poslalo * izjavo*, katero je sprejel profesorski zbor tega liceja na svoji seji 29. t.m. Izjava se glasi:
IZJAVA
profesorskega zbora liceja «France Prešeren* — Trsk
Profesorski zbor slovenskega državnega liceja «France Prešeren* v Trstu čuti dolžnost, da po končani zasedbi slovenskih višjih srednjih šbl — Znanstvenega in klasičnega liceja, Učiteljišča, Trgovske akademije in Strokovne šole — izoblikuje lastno oceno tega dogodka in s to oceno seznani v prvi vrsti starše na-fcih dijakov in v drugi vrsti ostalo •lovensko javnost.
Tej oceni se ne more izogniti ne samo zaradi izrednosti in odmevnosti samega dogodka, ampak tudi zato, ker so se vsa dejanja zasedbe odigrala v treh nadstropjih našega zavoda in tudi zapustila v njih svoje sledove.
Profesorski zbor hoče uvodoma poudariti, da se njegova ocena ne krije s tistim klišejem, ki so ga o dogodku skušala prikazati slovenska javna občila.
1.	Tako imenovano »nujnost* zasedbe ne moremo oceniti drugače kot krilatico. Proti zasedbi namreč prvotno ni bilo samo slovensko Učiteljišče, proti niso bili samo vsi trije maturantski razredi na Znanstvenem in klasičnem liceju, proti niso bili samo mnogi dijaki in večina staršev, saj so se na sestanku od približno tridesetih prisotnih staršev javno izrekli za zasedbo samo štirje. Vse do predvečera so bile proti zasedbi vse — ponav-1 ljamo vse politične platforme, I ki se odražajo v slovenski narodni skupnosti na Tržaškem, že iz teh suhih dejstev je mogoče sklepati, da v takšnem trenutku ni bilo ne nevzdržnih objektivnih ne psiholoških razlogov za akcijo, ki je za pol meseca ohromila pouk na štirih slovenskih ustanovah. Zasedbo je torej oceniti kot odmev akcije italijanskega dijaštva proti Malfattijevi reformi in ponekod celo proti osimskemu sporazumu.
2.	Da so ista slovenska politična
predstavništva, ki so bila do predvečera proti zasedbi, takoj po zasedbi — in v tem jim je sledil Sindikat slovenske šole — začela tekmovati v vdanem romanju na vrdelski grič in razglašati nujnost zasedbe, je nenačelnost, vredna Cankarjeve farse.	/
t. Dijaki so skušali utemeljiti zasedbo z vrsto zahtev, s katerimi se samoumevno strinja vsak Slovenec. Toda ta deklarirana idejna nadstavba Zgubi dokaj svoje prepričljivosti ob neizpodbitnem dejstvu, da je zasedba pomenila tudi vdor tujega huliganskega duha in sloga, ki nas razen v jezikovno in miselno peha še v nravstveno asimilacijo.
4. Zasedbeni odbor je ob začetku zasedbe prevzel odgovornost, da bo, zasedba potekala na dostojni ravni in ob varovanju zavodskega premoženja.
Profesorski zbor mora v tej zvezi pribiti, da so bili z dejanji, ki ne prenesejo opisa, žaljenj vsi tisti profesorji in dijaki, ki so krščanskega prepričanja, vključno s tistimi, ki vidijo v nekih idejnih simbolih — od križa do srpa in kladii va — stvari, ki jih je treba spoštovati.
ODLOMLJENE MIZNE NOGE, SNETA VRATA OMARE, RAZBITE ŠIPE, POKVARJENE NAPRAVE OB RADIATORJIH, MANJKAJOČA RAZPELA IN OGLEDALA, ODTRGANI .ZVOČNIKI, RAZBITE ŠIPE PROTIPOŽARNIH NAPRAV, POMAZANE STENE CELOTNE STAVBE — te so v površnem opisu otipljive posledice devetdnevne zasedbe.
Resnici na ljubo pripominjamo, da se je zasedbeni odbor obvezal poravnati vso materialno škodo.
Poglavje zase, pravi muzej ogabnosti, je fizikalna učilni-c a, kjer je huligansko izživljanje doseglo svoj vrh, od početja z razpelom do napisov na tabli.
Za takšno neodgovorno razgraja-štvo, ki sega onkraj vsakršne idejnosti v čisto vandalsko destrukcijo, ne obtožujemo dijaštva v celoti: vendar ostaja dejstvo, da se do danes ni še nihče javno distanciral od takšnega početja.
Slovenski profesor bi izdal svoj poklic, ko ne bi izrekel svojega nedvoumnega NE! ob takšnem izživljanju na račun tiste slovenske šole, ki je sezidana na krvi mučencev fašističnega genocida in borcev za svobodo.
Prav tako bi se vključil v šentflorjansko hinavščino, ko bi pritrdil občilom — od tukajšnjega sloven skega dnevnika do Radia Trst A — ki niso poznala drugačnega pristopa do zasedbe kakor,pritrjujočega. Profesorski zbor liceja »France Prešeren* na koncu izraža upanje, da bo slovenska šola po tej preizkušnji ob skupnem prizadevanju dijaštva. staršev, profesorjev in javnosti dvignila svojo kvaliteto in zastavila svoj korak za uveljavitev pravic, ki jih terja slovenska narodna skupnost od Milj do Trbiža.
Trst, 29. marca 1977
Izjava prof. zbora in javna obrila
Profesorski zbor liceja (France Prešeren» v' Trstu ima seveda vso pravico, da o dijaški zasedbi izreče svojo gceno, kakor tudi, da se njegova ocena «ne krije s tistim klišejem, ki so ga o dogodku skušala prikazati slovenska javna občila* (izrecno slovenski dnevnik in radio Trst A). Resnici na ljubo nas ne preseneča, da se profesorski zbor, oziroma večina v njem, z našo o-ceno zasedbe ne strinja, kajti mi smo zasedbo ocenili iz narodno-po-litičnih vidikov, profesorski zbor pa jo, v svoji (izjavi* ocenjuje iz ozkega cehovskega vidika. Če je med tema dvema vidiknmg tako velik razkorak, da je narekoval tako (izjavo*, potem je to seveda stvar kvalifikacije, ki so si jo dali aptorji j «izjave» sami. Trditev v točki 3 *tz-jave*, da so cdijakCskušali utemeljF ti zasedbo z vrsto zahtev, s katerimi se samoumevno strinja vsak Slovenec:t, je zato natanko tisto, kar je v tej (izjavi* vredno Cankarjeve Jarše. Dijaki svoje zasedbe namreč niso tskušali.» utemeljiti, ampak so j o (!) utemeljili z zahtevami, in to z zelo konkretnimi zahtevami, ki pa
jih profesorski zbor (ali njegova večina) v svoji cizjavit minimizira in omalovažuje, ker hoče očitno na ta način in ob istočasnem napihovanju nekaterih, sicer obžalovanja vrednih toda vendarle obrobnih dogodkov med samo zasedbo, ter ob prikrivanju dejstva, da. je nekdo namerno in iz preračunanih denun-ciantskih razlogov preprečil dijakom, da bi očistili fizikalno sobo, razvrednotiti pozitivno stran zasedbe.
Če je tudi naš dnevnik, poleg drugih občil ter slovenskih političnih predstavništev, Sindikata slovenske šole (značilen je vsekakor la napad na sindikat!) in drugih dejavnikov imel zaradi vsega tega «pritrjujoč pristop» do zasedbe, potem to ni vključevanje v «šentflorjansko hinavščino», h kateri se hinavsko zateka avtor (izjave*, marveč jasna in načelna politična ocena.
In ker že «izjava» avtoritativno ocenjuje odnos javnih občil do zasedbe, naj nam bo dovoljeno, da z isto pravico tudi mi ocenimo, da «izjava» ni dokument, na katerega bi tisti, ki so ga sestavili in nanj pristajajo, bili lahko ponosni. Čast nekega stanu in nekega zavoda v njegovi celoti, od dijakov do profesorjev in staršev, se s takimi izjavami», ki niso plod razumskega, marveč emocionalnega in zato nezrelega reagiranja, ne brani! Nasprotno! Naša oceha je, da slovenska šola od te izjave* ne more t-meti nobene koristi, lahko ima samo škodo v vseh pogledih, predvsem pa v (uveljavljanju pravic, ki jih terja slovenska narodna skupnost od Milj do Trbiža».
Uredništvo
Sklepni dokument dijakov slovenskih višjih srednjih šol
»Dijaško gibanje se je izkazalo kot nova in važna resničnost v zgodovini zadnjih let. V okviru tega boja se je razvilo tudi slovensko dijaško gibanje, ki je po zasedbi leta 1970 doživelo precejšen zastoj. Pomemben dosežek naše zasedbe predstavlja dejstvo, da smo se znali med seboj povezati, enotno nastopiti za skupen cilj, ki smo ga vsi čutili in ki je res izražal naše potrebe. Postavili smo si torej trdne temelje, na katerih se da z združenimi močmi graditi. Da bi ohranili naše stike in da bi naše sodelovanje prineslo konkretne sadove, smo predlagali nekaj oblik skupnega dela. V prvi vrsti poudarjamo, da bi nam morali biti šolski prostori na razpolago tudi v popoldanskih urah. Tako bi lahko spontano nastajale študijske skupine, krožkj in športna srečanja. Konkretna pobuda za skupinsko delo je bil naš dijaški list, ki naj bi ga upravljali dijaki sami in ki naj bi izražal naše težnje. V šolskih prostorih bi se morali dijaki sestajati in imeti, zakaj ne, tudi družabna srečanja.
Od nas je odvisno, kako bomo znali to, kar smo dosegli, vključiti tudi v vsakdanji pouk. Da lahko to uresničimo, moramo vzpostaviti nove odnose s profesorji. Priti mora do medsebojnega sodelovanja. Da bo dijak po končani šoli postal aktiven član družbe in se uveljavil v delovnem svetu, je treba spremeniti dosedanji sistem pouka. Dijak namreč sedaj pasivno sprejema to, kar mu profesorji podajajo, in akritično povzema njihovo ideologijo. Podatke, to je goli nocionizem, samo sprejema. Nima možnosti, da bi dejstva sam presojal in', kar je pri tem najvažnejše, podajal svoje sodbe ter razvijal kritičnost. Mislimo, da je napačno tudi dejstvo, da ima dijak na razpolago le en učbenik za vsak posamezen predmet, ki ga v bistvu izbere profesorski zbor. Zaradi tega ne more razne vire med seboj primerjati in si ustvariti svoj pogled na zgodovinsko dogajanje, na razvoj filozofije itd. Za učinkovito spremembo starega načina poučevanja je potrebno, da vse šolske komponente, to je dijaki, profesorji in starši, izdelujemo učni program ip izbiramo učbenike. Pri tem je treba tudi obsojati nepovezanost med posameznimi predmeti bodisi humanističnega kot zgodovinskega in znanstvenega značaja, ki sestavljajo pravzaprav celoto. Potrebno bi bilo, da bi profesorji teh predmetov med poučevanjem sodelovali in pripomogli k ustvarjanju pravega med predmetnega pouka. Le tako bomo namesto fragmentarnih podatkov dobili res tako podlago, ki bo predstavljala vsaj osnovno splošno kulturo. Ker se dijak po končani nižji srednji šoli še ne more odločiti za točne smernice nadaljnega študija, se strinjamo z zakonskimi predlogi za šolsko reformo, ki predlagajo bie-nij splošnega značaja ter nadaljni trienij, ki naj bi se delil v 4 smernice:
a)	znanstveno smernico (matematične, fizične, kemijske in biološke vede)
b)	socialno, politično, ekonomsko smernico
c)	zgodovinsko, filološko smernico č) umetnostno smernico
Seveda pa se morata s šolsko strukturo skupno z dijaki razvijati tudi, ostali dve šolski komponenti, ki ju sestavljajo starši in profesorji. Kar se tiče naših šol smo se med zasedbo starši in dijaki precej močno povezali. Seveda si bomo morali zdaj prizadevati zato, da bomo ostali združenj, še več dela od strani vseh pa bo zahteval boj, s katerim bomo morali doseči enotnost še s profesorji, ki so se ob zasedbi iz kazali nepripravljene za sodelovanje. Potrebno bi bilo, da bi predstavniki dijakov in staršev ter pro fesorski zbor zadobili drugačno vlo go. Razredni sveti naj bi se šesta-
OB ZAČETKA APBILA NADALJEVANJE BEl V POSOČJU
V tolminski občini vložili v obnovo že skoraj 40 milijard starih dinarjev
Samo gradnja 500 montažnih hiš je stala približno 22 milijard ■ Revnejši občani so vse dobili brezplačno
jali ne le iz gole formalnosti in po strogih shemah, ampak iz potrebe. Sodelovali naj Bi ne le predstavniki, ampak vsi zainteresirani. Doslej namreč starši sploh niso bili povezani, predstavniki bodisi dijakov kot staršev pa so zastopali same sebe. .
Poglavje zase predstavlja naša zahteva po samoupravljanih urah, ki so jih že uvedli na nekaterih italijanskih šolah. Po pooblaščenih odlokih imamo pravico do 6 ur skupnega zborovanja mesečno. Predlagamo, da bi 3 ure spremenili v samoupravljane ure. Razdelili bi se v skupine, ki bi same ali s sodelovanjem kakega-aumnjega predavatelja proučevale probleme, ki dijake res zanimajo. Tako bi samoupravljane ure pripomogla ktigključevanju več dijakov v naše gibanje in k povezavi šole z javnostjo.
Obenem z notranjim sodelovanjem vseh šolskih komponent se morajo pač konkretno pozanimati za probleme naše šole tudi vse ostale družbene organizacije in ustanove. Saj se problem slovenske šole ne tiče le ožjega kroga, ampak sega v širšo manjšinsko problematiko. Šola je v okviru manjšine zelo pomemben dejavnik in bi zato morala gojiti stike z vsemi slovenskimi organizacijami, ustanovami, društvi in manjšinskim življenjem sploh. Zasedba je pomenila korak naprej tudi v tem smislu. V okviru te sipo namreč priredili srečanje s predstavniki raznih strank, sindikatov (tudi Sindikata slovenske šole), SKGZ in SSG. Pomembno je, da so nam te organizacije izkazale svojo solidarnost. Vendar pa je treba povezanost ohraniti in začeti s sodelovanjem, ki naj bi pripeljalo do konkretnih /ciljev. Eden izmed teh naj bi bila avtonomija slovenske šole, ki je bila doslej le geslo in v analizo ka tčre se ni še poglobila nobena šolska komponenta. Dejstvo je, da je naša šola. slaba kopija italijanske in se razlikuje od nje samo po učnem jeziku. Programi pa bi morali ustrezati našim kulturnim in zgodovinskim razmeram. Naša manjšina ima namreč kulturo in tradicije, ki se razlikujejo od italijanskih. Posluževati bi se morali izvirnih učbenikov. Morali bi tudi imeti stike s šolami v matični domovini. Nobena politična meja ne sme namreč ovirati sodelovanja med šolami iste narodnosti. Zato potrebujemo upravni organ, ki nam bi zagotavljal popolno avtonomijo. V. tem bi morale delovati ne le notranje šolske komponente, kakor predlagajo pooblaščeni odloki, ampak vse javne ustanove v okviru naše manjšine.
Seveda ne sežejo v splošno manjšinsko problematiko samo vprašanja slovenske šole, ampak tudi problemi slovenskih univerzitetnih študentov. Zato smo sklenili povezati se tudi z njimi. Na srečanju, ki smo ga z njimi imeli, smo proučili naše skupne probleme in smernice na daljnega združenega boja, s katerim jih bomo lahko rešili.
Seveda je potrebno, da se za svoje pravice slovenski dijaki ne borimo sami. Če hočemo voditi res u-spesen boj, se moramo povezati z italijanskim dijaškim gibanjem. Na srečanjih, ki smo jih imeli s predstavniki italijanskih višjih srednjih šol, smo spoznali, da so ti pripravljeni sodelovati z nami, če jih seznanimo z našimi vprašanji.
Skratka: zasedba je pomenila velik korak naprej- v razvoju slovenskega dijaškega gibanja. Izkazali smo se za pomembno komponento v okviru naše šole. Dokazali smo našo enotnost. Naš združeni boj pa se bo moral še nadaljevati in vključiti tudi ostale šolske komponente. Tako se ne bo razvilo samo naše dijaško gibanje, ampak bo napredovala tudi slovenska šola*.
■ 'Koordinacijski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu
Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa v Tolminu je objavil podatke o sredstvih, ki so jih dobili lani v okviru solidarnostne pomoči delovnih ljudi in občanov iz vse Jugoslavije ter iz drugih virov, za odpravo posledic naravne nesreče. Skupaj so zbrali približno 40 milijard starih dinarjev, vendar so večino sredstev že uporabili za razna dela in druge posege v tej občini, ki jo je potres najhuje prizadel. Tako so porabili okrog 22 milijard dinarjev za zgraditev 500 montažnih stanovanjskih hiš, oziroma večnamenskih objektov iz sestavljivih delov, v katerih so prezimili občani, ki jim je potres bodisi porušil ali pa hudo poškodoval domove. Za obnovo vasi Robedišče na skrajnem zahodnem delu Jugoslavije, tik ob meji z Beneško Slovenijo, so potrošili 164 milijonov, za sanacijo vasi Volčanski ruti pa nad 13 milijonov dinarjev. Dela v obeh vaseh, ki sta bili sicer že pred potresom precej zanemarjeni, oziroma nerazviti, so financirali iz družbenih sredstev, tako da zanje prebivalcem ni bilo treba ničesar prispevati. O-menimo naj nadalje stroske za brezplačno prehrano občanov v vaseh Breginjskega kota, ki so znašali 62 milijonov. Doslej so z družbenimi sredstvi popravili hiše 127 družinam, ki žive v težkih gmotnih razmerah in obnove ne bi mogli sami financirati. Popravili bodo še nadalj-nih 136 hiš revnejših družin.
Z obnovitvenimi posegi bodo na Tolminskem in drugod v Posočju, po zimskem predahu, spet začeli 1. aprila. Pri tem bo v tolminski občini delalo okrog tisoč zidarjev in drugih gradbincev iz raznih krajev Slovenije. Računajo nadalje na veliko število prostovoljcev, ki bodo popravljali hiše in izvajali druga dela čez sobote in nedelje. Tudi vojska je že zagotovila sodelovanje in pomoč. Pričakujejo, da bodo vojaki zgradili tudi vodovod na šentviški planoti. Slednjič je predvideno sodelovanje okrog 800 fantov in deklet, ki bodo delali v okviru zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 77». Zveza sindikatov Jugoslavije bo organizirala, podobno kot lani, posebno brigado, v kateri bo krog visoko specializiranih in izkušenih gradbenih in drugih delavcev.
V Posočju bo treba letos popraviti skupaj 6.314 stanovanjskih hiš, ki so bile ob potresu huje ali lažje poškodovane. Zgradili pa bodo tuti 984 novih poslopij, ki bodo nadomestila med potresom porušene zgradbe. Gre skratka za obsežna in zelo zahtevna dela, ker gre dodati še okrog 30 šol in objektov za druge družbene dejavnosti. Šolo v Breginju že grade, in sicer z denarnim prispevkom Makedonije. Hitro napreduje tudi gradnja novega Zdravstvenega doma v Kobaridu.
Zdaj so zbrali in objavili tudi dokončne uradne podatke o škodi, ki jo je potres povzročil v Posočju, oziroma v sredstvih, ki bodo potrebna za odpravo vseh posledic te naravne katastrofe. Potrebnih bo kar 5 milijard starih dinarjev, ki jih bodo zbrali seveda s solidarno pomočjo in z drugimi oblikami prispevkov v vsej Jugoslaviji.
M. D.
Izvoljeno pokrajinsko vodstvo KD
Predvčerajšnjim so na sedežu krščanske demokracije v Gorici izvolili pokrajinsko vodstvo in,.nadzorne organe.
V vodstvo so bili izvoljeni predstavniki treh list: Gustavo Andreoli, Renato Cisilin, Alealdo Ginaldi, Mi-chele Martina, Sergio Pellegrini, Lu-ciano Pick, Luciano Rebulla, Nicolo Revendito, (kot predstavniki večinske liste), Albert Tomat (predstav-
nik liste št. 2) in Giovanni Augelli in Franco Gallarotti (predstavnika liste št. 3).
Prihodnji teden se bo sestalo novoizvoljeno pokrajinsko vodstvo, za določitev tajništva ter drugih dolžnosti.
Odložen
mladinski seminar
Tajništvo Komisije za mladino in šport pri Slovenski kulturno . gospodarski zvezi obvešča, da mladinski seminar, ki ga je slednja nameravala organizirati v goriškem Dijaškem domu 2. in 3. aprila, za mlade s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije, iz tehničnih razlogov ne bo potekal v določenem datumu. Seminar je odložen na še nedoločen datum.
Prijavljencem in vsem tistim, ki se nameravajo seminarja udeležiti, bo naknadno sporočen nov datum seminarja.
Natečaj za 5 ljudskih stanovanj v Doberdobu
V Doberdobu bo zavod za ljudska stanovanja IACP gradil stano vanjsko hišo za pet družin. V ta namen je že bil razpisan natečaj, na podlagi katerega bodo omenjena
prema j a
stanovanja dodelili. Rok dložitev ’ prošenj poteče letos. Predvidena najemnina, ki pa se bo najbrž spremenila v smislu dež. zakona št. 26 z dne 2. maja 1975, bo znašala 25 tisoč lir.
Prošnje je treba predložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpo lago v uradih zaveda za ljudska stanovanja: dobijo pa se tudi pri tajništvu na doberdobskem županstvu.
Enotni odbor za ohranitev zelenih površin
Ničkolikokrat smo že pisali o naselju Sv. Ane v Gorici, v predelu, kjer je v zadnjem desetletju zraslo nešteto ljudskih stanovanj, cementnih blokov, pa tudi ličnih stanovanjskih hišic. Vse to brez trgovin, šol, in podobnih objektov, pa tudi brez zelenih površin, čeprav so bila tu polja in vrtovi. Od nekdanjih vrtov je sedaj ostal skromen košček vzdolž Tržaške ulice; tudi tega bodo pozidali.
Na to opozarja pismeno poročilo enotnega svobodnega odbora za Sv. Ano, ki vabi vse pribivalce, pa tudi predstavnike političnih demokratičnih strank na sestanek krajevnega sveta, ki bo v zavodu Lenassi drevi ob 20.30 in ki se ga bo udeježil tudi arhitekt Costa.
BENEŠKI DNEVNIK
Zadovoljstvo v oblini Podbonesec zaradi podaritve slovenskih hiš
Slovenija je Benečiji podarila 40 montažnih hiš - Ker občina nima denarja, hišam ne bodo zgradili kletnih prostorov
Na seji občinskega sveta občine Podbonesec v Beneški Sloveniji so v ponedeljek razpravljali tudi o odpravljanju posledic potresa, ki je v tej revni občini zapustil globoke sledove. Z zadovoljstvom so sprejeli ponudbo Slovenije, da jim podari nekaj montažnih hiš. Skupno je Slovenija doslej podelila za potrebe Beneške Slovenije 40 mon tažnih, hiš. od tega tri za občino Podbonesec.
Na tej seji so svetovalci odobrili nakup zemljišča v občini Pe-tjah za postavitev ene slovenske montažne zgradbe, z osmimi glasovi proti trem vzdržanim pa so zavrnili strošek za izplačilo občinskega prispevka. s katerim bi za nadaljnji dve -podarjeni hiši zgradili tudi klet. Takšni občinski od ločitvi, namreč zavrnitvi prispevka za izgradnjo kleti, je'očitno botrovalo pomanjkanje denarnih sredstev v občinski blagajni, ki je bila vedno prazna in je prazna, kar je še bolj žalostno, tudi za sedanje potrebe. V nekaterih drugih občinah, denimo v Čeneboli, so Občinarji zaprosili deželni prispevek, za izgradnjo kleti podarjenim hišam. Z dodatnimi!, prostori, torej s kletnimi, se prostornina teh hiš občutno poveča, kar ni brez pomena v krajih, kot je Be nečija, kjer so kletni prostor; še kako uporabljivi za spravilo drv m poljščin.
Sicer pa so slovenske hiše v Benečiji pojem v montažni gradnji ter vlada zanje veliko zanimanje. O njih se je zelo pohvalno izrazil
tudi sam predsednik deželnega odbora Comelli. Obstajajo resni predlogi. da bi na potresno področje postavljalni predvsem betonske montažne hiše gradbenega podjetja SGP iz Nove Gorice. Te zgradbe so izdelane iz betonskih »sendvičev*. Ko so nekaj takšnih hiš izročili prebivalcem v Ažli, so tako Občinarji kot njihovi stanovalci te hiše pohvalili, pa naj gre za notranjo razporeditev prostorov in opremo, kakor tudi za njihovo zunanjo obliko.
«Ben>ečanka» v Krminu
Prihodnjo soboto bo v Krminu po-mebna kulturna prireditev. Prvič bo namreč v tem kraju gostovalo SSG iz Trsta in številni slovenski skupnosti predstavilo uspelo komedijo «Beiiečanka». Predstava pa je na-menjena tudi rojakom, ki živijo na jugoslovanski strani Brd in ki jim je gledališče v Novi Gorici preveč daleč, da bi ga mogli redno obiskovati.
Pri tem velja omeniti, da so se predstavniki občinske uprave iz Kr-mina dogovorili s poveljstvom obmejne policije, da bo ob priložnosti sobotnega gostovanja slovenskega gledališča, mejni prehod na Plešivem odprt do 1. ure po polnoči.

KLJUB NEJASNEMU GOSPODARSKEMU STANJU
Delovanje Kmečke banke v Gorici je bilo v letu 1976 vseskozi uspešno
Poročilo je imel predsednik upravnega odbora rag. Ksaverij Leban w Hranilne vloge so lani presegle pet milijard lir, skupnega prometa pa so imeli za 216 milijard lir
Te dni so se na redni letni občni zbor v goriškem Palače hotelu sešli člani goriške Kmečke banke. Poslušali so predsednika Ksaverija Lebana, ki je podal poročilo o u-pravnem delovanju banke in o splošnem položaju v državi in pri nas Cferi porbCild nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik Silvan Mesesnel. člani so zatem odobrili obe poročili, bilanco in ekonomski račun za poslovno leto in predlog za razdelitev ustvarjenega čistega dobička. Ni bilo tokrat na vrsti volitev, saj se odbor voli vsaka tri leta.
V prvem delu svojega poročila se je predsednik Ksaverij Leban dotaknil splošnih gospodarskih vprašanj, ki so zanimale Italijo v prejšnjem letu, ter posebej omenil razne ukrepe za zaščito lire. Zatem je o-menil položaj na Goriškem, kjer so imeli kmetje precej slabo letino zaradi slabega vremena. Industrijska proizvodnja je bila sicer normalna, vendarle nekoliko upehana posebno v večjih obratih. Zastoj v teh je prizadel tudi obrtniške delavnice. 0-paziti pa je bilo kakšno pomembnejšo pobudo v obrtništvu, kar je v teh časih pohvalen zgled zaupanja v lastno delo kot najučinkovitejšo silo za premostitev današnjih težav. Gradbeniška dejavnost je skoraj zamrla, če ne štejemo podjetij, ki sO si priskrbela delo zunaj naše pokrajine. Stalno višanje cen je omejilo nakupe, toda končni uspeh trgovin v mestu je bil še kar dober vsled stalnega pritoka dobrih kupcev iz sosednega jugoslovanskega področja. Tudi trgovinska izmenjava po a-vtonomnem računu z Jugoslavijo je bila dobra, kar je dalo
itiiiimiiiiiimimiiiiiMiiiiiiiiiHHiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiHMmiiiitiiiittMifuliuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiimaM
DEMOGRAFSKI PODATKI OB KONCU LETA 1976
ZASKRBLJUJOČ PADEC ŠTEVILA PREBIVALSTVA
V goriški pokrajini 146.925 prebivalcev - 15 več prej - 1939 ljudi je umrlo, rojstev pa je bilo
kakor leto samo 1505
Število prebivalstva goriške pokrajine se je v lanskem letu le malenkostno povečalo- za 15 enot. Tako je bilo 31. decembra 1976 v vseh občinah na Goriškem 146.925 prebivalcev, leto prej pa 146.910.
Za tako stanje navajajo statistiki predvsem zmanjšanje števila rojstev in če ne bi bilo še močne ga selitvenega toka, potem bi bili podatki še bolj zaskrbljujoči. Tako je bilo lani kar 434 smrti več kakor rojstev. Naravni prirastek pa je večji samo v šestih od skupaj 25 občin pokrajine.
Gornji podatki se nanašajo na celotno pokrajino, v resnici pa so zelo različni za posamezna področja. Tako so strokovnjaki za statistiko razdelili področje v tri skupine: Gorica ir. nekatere občine na desnem bregu Soče, Gradež in okoliške občine ter Tržič in občine na levem bregu Soče.
V prvi skupini je na 100 rojstev, kar 150 smrti in na vsakih 100 priseljencev kar 91 odšel je ncev. V drugi skupini je razmerje nekoliko boli ugodno: na 100 rojstev je 96 smrti. Drugačni pa so podatki o migracijskih tokovih. Na vsakih 100 novih priseljencev se jih 120 odseli. Najbolj ugodno razmerje ie v tretji skupini, kamor sodi pred
vsem tržlško območje. Na 100 rojstev je 88 smrti; tudi selitveni to ko vi so ugodni: 100:80.
Na splošno je bilo gibanje prebivalstva v preteklih letih tudi precej umirjeno. Nekoliko hitreje je naraščalo v tistih središčih, kjer je bilo več možnosti za zaposlovanje, medtem, ko je drugod celo na žadovalo. Poprečno pa se je število prebivalstva v pokrajini, vse do leta 1973 povečalo za približalo 1.000 enot letno. Potem pa se je‘ začel prirastek nižati, kakor dovolj zgovorno pričajo podatki od leta 1972 dalje: 144.422, 145.549, 146.335, 146 tisoč 910, 146.925. To po drugi stra ni pomeni, da se veča odstotek neaktivnega prebivalstva (upokojenci, invalidi, itd.), večje pa postaja tudi breme za družbo.
Podatki za nekatera večja sredi šča na Goriškem niso preveč razveseljivi, saj se je število prebi valcev lani, razen v Tržiču, povsod zmanjšalo:	Gorica	43569 —
43375, Tržič 31041 - 31173, Ronke 10514 - 10453, Gradež 10229 -10196, Krmin 78-17 - 7801.
Prebivalstvo v treh slovenskih občinah na Goriškem v istem obdobju: Doberdob 1367 - 1367. So-vodnje 1748 — 1751, Šleverjan 791 - 791.
dovolj dela tudi, špediterskim podjetjem in avtoprevoznikom.
Tudi Goriška je bila lani zainteresirana tako zaradi potresa, ki je prizadel Furlanijo kot zaradi podpisa osimskega sporazuma. Slednji predstavlja osnovo za vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo posebno na gosopdarskem položaju. Z gradnjo novih komunikacij predvidenih v sporazumu in z realizacijo prostega industrijskega področja. na katerem se bosta srečali industriji obeh držav, bo cela Furlanija . Julijska krajina lahko postala širok most med evropskim zahodom in vzhodom, odnosno med Evropo in svetom onkraj Sueza. Na tem mostu pa bo imela Gorica važno mesto kot obvezna tranzitna postaja za blagovni promet. Osimski sporazumi, je dejal rag. Leban, odpirajo nove možnosti razvoja in gospodarske rasti na obeh straneh me je, posebno važni pa so za Trst. Za tržaško pristanišče se zopet odpira globoko zaledje, ki je bilo izgubljeno pred šestdesetimi leti, tisto zaledje, zaradi katerega je pravzaprav nastalo pristanišče in se lepo razvijalo do prve svetovne vojne.
Zatem se je predsednik dotaknil poslovnega delovanja Kmečke banke v prejšnjem letu. Zadružno premoženje znaša 327.572.110 lir, članov imajo 87. Skupne vloge so lani prekoračile 6 milijard lir. Hranilne Vloge so dosegle znesek 5.354.716.141 lir, kar je za 37 odstotkov več kot v prejšnjem letu, vloge na tekočih računih pa znašajo 1.868.529.418 lir, kar je za 15,3'odstotka več kot prej.
Naložbe presegajo 2.700.000.000 lir, kar je za 40,9 odstotkov več kot v letu 1975. Imetje Kmečke banke pri drugih bankah znaša 1.916 milijonov lir, od tega je 912 milijonov za obvezne rezerve. Tudi lani so morali investirati v vrednostne papirje in tu so soudeleženi z nad eno milijardo in pol lir. Kljub razvrednotenju, ki so ga izvedli v prejšnjih dveh letih, je skupna bilančna vrednost papirjev višja od njihove trž ne cene na koncu leta.
Skupni promet računov je v lanskem poslovnem letu prekgračil 216 milijard lir. Eskontirali so 8.126 menic za nad 3’ milijarde lir, v in-kaso pa so sprejeli 13.879 menic v vrednosti nad 7.735 milijonov lir. Menjalnica je inkasirala 882 milijonov lir v tuji valuti. Izstavili so tudi 2.766 bančnih privoiilnic za u-voz in izvoz, inkasi in plačila v zvezi s temi operacijami pa presegajo
14.600.000.000 lir, od tega 4 milijarde po avtonomnem računu.
Izdatki in dohodki banke so se lani povečali za nad 53 odstotkov, kar izhaja iz povečanega skupnega prometa in zaradi porasta splošnih in režijskih stroškov ter višjih pasivnih in aktivnih obrestnih mer.
' Kakor v prejšnjih letih je tudi lani Kmečka banka pomagala s podporami slovenskim šolam, otroškim vrtcem, prosvetnim in športnim društvom.
Čisti dobiček Kmečke banke je znašal 62.126.881 lir. Članom za dividende so namenili 786.000 lir. v izredno rezervo so dali 58.236.000 lir. za dobrodelne namene pa so namenili 3.104.681 lir. S tako visokim prilivom v izredno rezervo so pove čaji premoženje banke na 385 mili-jonbv lir.
Ob zaključku svojega poročila se je Ksaverij Leban zahvalil vsem sodelavcem, izreke! dobrodošlico novemu ravnatelju tukajšnje Banca
dTtalia dr. Armandu Alpondiju, toplo pozdravil vse člane in kliente. Med njimi je zelo veliko članov naše narodnostne skupnosti, ki imajo zaupanje v ta domači bančni zavod že od začetka tega stoletja.
STALNO SLOVENSKO GLEDA LISCE V TRSTU ■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI IN ZVEZA SLOVENSKE KATOL1 SKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GEDALISCA IZ NOVE GORICE
Carlo Goldoni PAHLJAČA
komedija
Prevod	Vladimir	Koch
Dramaturška	*
razčlemba	Bojan	Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Nilio Matul
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan 'Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
V iorek, 5. apnia. ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma).
Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilna Devetak - Grilj: Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri Rupa in Peč.
Požar v trgovini Lancia
Včeraj opoldne je nastal požar * trgovini z avtomobili lancia v Ul. 24 Maggio. Omejil se je samo na večjo pisarno, Iti so jo komaj dogradili, da bi vanjo premostili nekatere pisarniške dejavnosti avtomobilske trgovine. Izbruhnil je med čiščenjem talnih ploščic z žaganjem in nafto. Vzroki niso še znani za gotovo pa jih je iskati v kakšnem viru toplote, morda cigaretnega ogorka, v bližini prostora ali celo v prostoru nasičenem z vnetljivimi hlapi. Ognjeni zublji so se skozi vrata širili v garažo in delavci podjetja jih s svojimi aparati za gašenje niso mogli ukrotiti, šele gasilci, ki so prišli zelo hitro, so jih pogasili z močnimi vodnimi curku. S tem so odstranili vsako nevarnost, da bi se požar razširil, skrbi pa so rešili tudi delavce v tej mehanični delavnici, ki so bili nemočni pred tako obsežnim požarom.
Kino
Goricci
VERDI 17.15—22.00 »La fabbrica degtt eroi*. M. Jobert, J. Dutronc. ni filtri:
CORSo 17.00—22.00 «L'amica di mi* madre*. B. Bouchet. R. Cenci. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERN1SSIMO 17.30-22.00 «Donne
ul amore*. A. Bates. G. Jekson. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 »Chalenne*. M. Dante. E. Coochk. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.(K) «1 tre del ope-tažione drago*. B. Lee. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
ENCELSIOR 16.30-21.30 »Le semina-riste*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Caccia ai mon-tone*.
Sura Gorica in okolica
SOČA »Priznanje*. Francoski film ob
18.00	in .20.00.
SVOBODA «Meč zlatega zmaja* Hong-konški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V UORICI 1 'anes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29 72.
SUHI.Illttlllllllt.■MIHIH II n IIM M lil! II milil Ul..
VELIKA PRIDOBITEV NOVOGORIŠKEGA PODROČJA
V ŠEMPETRU SO ODPRLI NOV ZDRAVSTVENI DOM
V novi ustanovi bodo opravljali tudi specialistične zobozdravstvene storitve
V	Šempetru pri Novi Gorici so prejšnjo soboto s prisrčno slovesnostjo odprli novo zdravstveno e: noto, urejeno v moderniziranem nekdanjem poslopju internega oddelka goriške bolnišnice. Gre za sodoben objekt, v katerem so namestili vse potrebne splošne in specialistične ambulante, dispanzerje in druge dejavnosti za zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok, mladine, žena ter delavcev in drugih prebivalcev na območju Šempetra, spodnje Vipavske doline in dela Kraša. Dogodek je tem večjega po mena, če upoštevamo, da so bili doslej splošna in zobozdravstvena ambulanta za skoraj 18.000 občanov v majhni baraki, dispanzer za žene in otroke pa v zasebnem stanovanju.
V	novem objektu so uredili tudi ambulante za specialistične zobozdravstvene dejavnosti, ki bodo služile za potrebe vseh okrog 90.000 prebivalcev novogoriške, ajdovske in tolminske občine, in po potrebi tudi za paciente iz Gorice in drugih krajev onstran meje. Gre za dejavnosti kot so čeljustna kirurgija, čeljustna ortopedija in čeljustna pro-tetika.
Preureditev poslopja v Šempetru-je stala okrog 500 milijonov starih dinarjev in nabava novih instrumentov ter opreme 300 milijonov. Denar
so zbrali iz različnih^ virov, pri čemer je največji delež prispevala Regionalna zdravstvena skupnost v Novi Gorici. Posebej velja omeniti prispevek šempetrske tovarne »Vozila Gorica*, ki je kupila in darovala opremo za eno zobno ambulanto.
Splošna zdravstvena služba, ki na Goriškem zdaj še zaostaja za potrebami občanov in gospodarstva, bo sicer v prihodnjih mesecih dobila nekaj nadaljnih objektov. V Anhovem bodo v okviru industrije »Salonit* kmalu odprli novo zdravstveno postajo, kmalu pa bo zgrajena tudi nova Zdravstvena postaja v Kobaridu. Za letos načrtujejo še zgraditev nove zdravstvene ustanove v Breginju ter modernizacijo zdravstvenih postaj v Kanalu in Bovcu. Izpolnitev teh načrtov za napredek splošne zdravstvene službe bo mogoča zaradi solidarne pomoči delovnih ljudi in občanov iz treh občin severne Primorske, ki iz svojih dohodkov sicer grade tudi drugo fazo splošne bolnišnice «Dr. Franca Derganca* v Šempetru pri Novi Gorici.
M. D.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je ? Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
PROTISLOVJA FRANCOSKE «GOSTOLJUBNOSTI»
V Franciji še vedno močne korenine diskriminacije Afričanov in Azijcev
Pariška televizija prikazala javnosti žgoče probleme štirih milijonov tujcev (največ drugopoltih) z vseh celin
PARIZ, — Francija že od nekdaj uživa ugled »gostoljubne države*. Na njenem ozemlju živijo danes okoli štirje milijoni tujcev t vseh celin. Ta,etnična internacionala je posebno opazna v Parizu, še posebej ob sobotah in nedeljah, lo je v dneh počitka, ko človek dobi v »prestolnici sveta* vtis. da je skoraj več tujcev, kot pa Francozov.
Raznopolti zakonski pari z raz-nopoltimi otroki ne predstavljajo nič čudnega, še več, sama državna politika stremi zaradi nizke natalitete, zatem, da predvsem A-fričane, ki so prišli iz frankofonskih dežel, spremeni v francoske državljane.
Na žalost pa tudi sama Francija ni brez zaskrbljive doze rasističnega odnosa do tujcev, a pred-fsem do drugopoltih.
Ob mednarodnem dnevu boja za pobijanje rasne diskriminacije je istoimensko francosko gibanje opozorilo francosko javnost na za-skrbljiv obseg rasizma. Takoj nato je pariška televizija priklicala pozornost milijonov Francozov in Francozinj na ta problem z emisijo »Dosjeji zaslona*.
V	televizijskem studiu so bili mešani zakonski pari, partnerji uspelih in neuspelih zakonov Francozov in Francozinj z ženami in moškimi druge barve kože, odkriti poborniki rasizma in tisti, ki »e mu odločno upirajo. Pred javno debato, v kateri so sodelovali številni gledalci iz vseh krajev Francije, so prikazali Kramerjev film »Ugani, kdo bo prišel na večerjo* o rasni diskriminaciji, v Združenih državah Amerike. Nato se je razvila ostra debata, ki je pustila vtis težke obtožnice.
Na malem l zaslonu je prikazan veliki dosje rasizma in antifašizma. že v začetku so spoiočili, da je gledališče razdvojeno v dva, v glavnem enaka, tabora. Voditelj oddaje je brez navedbe imen citiral tudi take izjave meščanov: »Mešane zakone je treba prepovedati,* »zakoni Francozinj s črnci so zločin*, »če bi se moja hči poročila z moškim neke druge rase, bi jaz otroka iz takega zakona enostavno ubil*.
Drugi so na to odgovarjali: »Ra sjzein je največja sramota naše dobe*, »neštevilni so primeri zelo dobro uspelih mešanih zakonov, kar se najbolje vidi po številu in zdravju otiok, ki 'so se v njih poročili*, »nihče nima pravice prepovedovati ljubezni, a rasno so-vnašt-vo je treba zares zakonsko preganjali*.
Neposredni sodelavci pri Robati so b.li istočasno s svojim 'pr Čanjem prikaz s tekoče vrvice živ-Feuja. Francozinja, ki se je poro čila z Alžircem, ostro obtožuje nestrpnost svojih staršev in sredine v kateri živi. Neka Mozambičanka pa pravi nasprotno, da jo je francoska tašča sprejela »šot svojo hčer*. Neki tietji mešani par pa pravi, da je že od samega začetka skupnega življenja sklenit. da se bo požvižgal na vse.
Posebno ganljiva so bila pričevanja nekega mladeniča in njegove mlade žene. Oba sta otroka iz. mešanih zakonov. Njiju, pra-
••HlIMMHIIIIIIMIIItHMHIIItllltlllllllHIIItllllltlllllllll
«Fatrle dal Friul» ob 900-lcliiiei Furlanije
V	teh dneh je izšla marčeva š' vilka mesečnika »Patrie dal Friu!», ki je posvečena v glav nem proslavi 900 letnice «nacio nalile furlanske države*. 3. apri la 1077 je bilo namreč v Ogleju zborovanje, ki so se ga udeležili številni prosvetni >n verski dostojanstveniki, ki so zasnovah o-glejiki patriarhat in s tem tudi rekako zgodovinsko opravičili furlanske težnje po avtonomiji. Dokument, ki je izšel iz srečanja, sta podpisala Gregorij, ki je bil škof v Vercilliju ter tajnik kninskega nadškofa Hitolfa.
V	teh vrstah naj omenimo še, da je »Patrie dal Friul* v zvezi s to 900 letnico objavila izjavo, v katerih poudarja več kot tisoč letno prijateljstvo Furlanov s slovensko ,in nemško govorečimi so sedi.
vita, nikjer ne sprejemajo kot svoje. V Aziji so jih smatrali za Francoza, v Franciji pa za Azijca. Njega ne sprejemajo za Francoza, čeprav mu je mati Francozinja. Oba pa sta sicer francoska državljana.
V televizijskem studiu je bil tudi neki mladenič, ki je zaklet sovražnik mešanih zakonov. Po njegovem mnenju so ti zakoni »protinaravni*. Njegovo nastopanje je razjezilo mnoge gledalce, toda on je ostal pri svojem. Zaprepaščen je bil le, ko so mu sporočili, da ga neki mešani zakon iz notranjosti vabi naj bo gost pri paru kakih deset dni, tako da bi se na kraju samem prepričal, ali ima, ali nima prav.
Debata se je sicer končala z določenim odstopanjem rasistov, toda dala je tudi vtis, da je teh v Franciji še mnogo več, kot si je bilo mogoče prej zamišljati. Pokazalo se je tudi, da je rasistič-
no razpoloženje v vsej državi navzoče že od zdavnaj, čeprav v raznih oblikah.
Del državljanov, ki so bili vajeni bivšega kolonialnega gospostva. je spremenil obžalovanje po izgubljenih privilegijih v sovraštvo do nekdanjih sužnjev. Za te ljudi so Francozi in Francozinje, kj sklepajo zakonske zveze z osebami druge polti »slabši od izdajalcev*.
Vse to se v resnici ne more o-paziti na prvi pogled, toda debata je mnogim odprla oči pred to resničnostjo in to prav v času, ko je v polnem teku »sezona človečanskih pravic*.
Skoraj ves francoski tisk se že več mesecev ukvarja s «tretjim košem* iz Helsinkov ter na ves glas poudarja potrebo po strogem spoštovanju človečanskih pravic. Pri tem pa ta tisk misli predvsem na pravice človeka in državljana v drugih državah.
Onesnaženje Jadrana: vsak dan
3000 Ion petroleja?
BEOGRAD. — Jugoslovanski časopisi posvečajo zadnje čast: precej pozornosti vprašanju onesnaženja Jadranskega morja. Tako «Borba», glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, omenja lanskoletno one snaženje istrske obale. List pravi, da je tedaj nevarnost pravcatega onesnaženja obale bila mimo, bolj zaradi naravnih razlogov, kot pa zaradi človekovega posega.
Najpomembnejše pri pisanju Borbe pa je, da je list omenil neko sporočilo republiškega tajništva za vodno gospodarstvo Hr-vatske, v katerem se govori tudi o primeru ogrožene istrske obale. Borba pravi, da je posebno en podatek vzbudil pozornost bralcev. Gre za to dobesedno izjavo: «Obstajajo resne strokovne ocene, da količina naftq, ki se vsako leto izlije v Jadransko morje, dosega en milijon ton.
Inženir Boris Prohaska. ki je strokovnjak podjetja INA je po trdil, da pri navedbah sporočila republiškega tajništva Hrvatske, ni nobene napake. Vprašanje je le, če je številka, ki so jo navedli le plod domišljije tiska, ali pa kake statistične manipulacije.
Primorska poje 77

Na knjižni polici
Vitomil Zupan: MRTVA MLAKA
Če nas pisatelj Vitomil Zupan od knjige do knjige preseneča in se nam kaže v vedno novi umetniški podobi, potem s tem ni rečeno preveč. Kajti v novem romanu Mrtva mlaka, ki ga je izdala založba Lipa y Kopru se nam pisatelj številnih knjig kaže v precej novi luči in z novo problematiko. Tako, ki jo v podobni luči doslej pri iupanu ni smo‘ zasledili, še manj pa pri drugih predstavnikih sodobne slovenske književnosti. Ob romanu Mrtva mlaka se sicer morda spomnino na kak podoben eni ški roman, ki obravnava podobne ljudi in konča s podobno trn gedijo. Toda Zupanov pripJVedni tekst je vendarle takšen da «slovenska proza ne pozni veliko tako sugestivnih pril tog ra m o v. s kakršnim se srečujemo v Mrtvi mlaki, (kot je knjigi na pot za pisal Vasja Predan). Je pa to sodobna razčlemba značajev treh ljudi in njihovih neizbežnih usod v romanu, ki že po svoji pripovedni moči in razgibani zgodbi predstavlja zanimiv in privlačen tekst _ tudi za povprečnega bralca, lit tako se v tem delu dopolnjujeta zanimiva zgodba romana s premišljeno analizo značajev treh ljudi, ki jih vodijo v neizbežno t.,odo in tragičen konec, kar oboje predstavlja o-dliko, vredno posebne omembe. Res je sicer, da je morda v pr vem delu romana zgodba bolj di namična- in da pisatelj v drugem delu prehaja bolj v psiho-logiziranje, tako da privlačnost zgodbe same in zunanjega dogajanja nekoliko zbledi in izgubi na svoji moči. Toda ker je bistvo romana pravzaprav i' drugem delu, kjer s? srečujemo ~ neizbežno usodo treh glavnih ju nakov in ko predstavlja prvi del samo ekspozicijo, sestavljata obe komponenti romana delo, ici pomeni tehten prispevek sodobni slovenski književnosti.
Inženir Just je na plesu srečal mlado dekle Marino in se z njo poročil proti volji njenih staršev, ki so dekle namenili bogatemu Hermanu. Dekle pa ni prekinila stikov s Hermanom. Potem ko je rodila mrtvega otroka je celo z njim odšla v svet. Just se je vdal samotarskemu življenju in- si ob barju zgradil hišo, kjer je preživel ves svoj čas izven službe. Ponavadi skupaj s svojim prijateljem Sil vije m. poprečnim in nepriznanim slikarjem. Potem se je Marina nenadoma vrnila k možu, ko se je Herman ubil z avtomobilom. Naselila se je v hiši ob barju in prinesla s seboj pogoje za usodne zaplete h spo pad treh bitij. V trikotniku se je zapletla usodna zgodba, Marina se je spletla s Silvijem, rodila otroka, za katerega pravzaprav do' konca ne vemo čigav je, Just je duševno zbolel, konflikti so rasli. Vsi trije so se poskušali rešiti grozeče usode, o-


diti v tuji svet, toda nikakor niso mogli proč z Mrtve mlake. Srečna in nesrečna naključja ter spopadi so se zvrstili drug za drugim. Ko so se do kraja zapletle človeške usode, se nihče več ni mogel rešiti in sledil je postopni fizični konec vseh treh v močvirju.
Zupanovo mojstrsko pisateljsko pero je znalo v tem, romanu spretno združili vse elemente so dobne proze, ki se na eni' strani sicer oprijemlje živahne, celo zapletene zgodbe, na drugi strani pa se spušča v psihološke analize značajev glavnih rirnkov, ki jih njihovo bistvo neogibno vodi v dokončen propad. Zapleti zgodbe, značajske posebnosti in neizogibnost usode, ki vse glavne junake vodi h koncu, kateremu ni mogoče uiti. vse to ustvarja zanimiv pripovedni tekst, v katerem pisatelj pred nami oživlja znani in neznani, zunanji in notranji svet Mrtve mlake. Ko knjigo odložimo zgodbe ni konec, kajti podobnih ljudi in podobnih mrtvih mlak je okoli nas s.? precej. in nanje začnemo misliti m razmišljati o usodi, ki proti njihovemu koncu Vsak dan vodi junake, pa če se še tako upirajo-
(rezu Gctrdonyi:
v • •	v • •
Božji sužnji
Med madžarskimi ' avtorji, katerih dela nam posreduje pred vsem Pomurska založba v Murski Soboti je tudi Geza Gardimijj (1863-1922) Ki ga literarna zgodovina uvršča med madžarske klasike. V slovenščini smo dobili že dva prevoda njegovih del, roman o turških ropanjih Zvezde nad Egrom in roman o Atili. Tema dvema tekstoma se pridružuje zdaj še roman Božji sužnji, ki ga je prevedel Jože Smej. za izdajo pri Pomurski založbi pa je knjigo opremil Franc Mesarič. V spremni besedi nam založba na kratko predstavlja avtorja in njegovo delo, pri čemer poudarja veliko zanimanje za Gardongja izven madžarskih me ja, saj so tega pisatelja tudi drugi narodi Evrope močno prevajali. Seveda je bilo to v času prvega desetletja našega stoletja, ko je nastal tudi sedanji roman. Danes je gotovo tudi v domovini zanimanje za tega pisatelja moč no popustilo tako da Slovenci z' zamudo dobivamo tega madžarskega klasika, čigar dela nam seveda danes ne morejo več dosti povedati. Ali pa vsaj ne t-Aiko kot v času nastanka, če je na pr.ta roman ob nastanku prevevala protiklerikalna miselnost in če je roman nastal kot Lraz pisateljeve osebne nesreče in druž-. beno političnega razočaranja, pa danes ti motivi stopajo v ozadje. Pred nami ostaja roman kot u-metniška stvaritev, kot delo. ki

• -i
s • * •%
' > ■■
• L
Sovodenjski nonet
Fantje izpod Grmade
naj nekaj pove tudi današnjemu bralcu. V tem pogledu pa sodi ta obširna pripoved med povprečne tekste, ki bodo tudi sicer težje, našli širši odmev med slovenskimi bralci.
Roman Božji sužnji se dogaja v Budimpešti, predvsem na otoku, ki po glavni osebi tega romana nosi še danes naziv Mdr-gitin otok. čas, v katerem se roman dogaja je čas madžarskega kralja Bele IV. (umrl je teta 1270) čigaar hči Margareto, ali Margit, so na silo dali v samostan. Tam je ostala do svoje smrti in cerkev jo časti kot svetnico. . Pisatelju pa seveda m zadoščal prikaz samostanskega življenja v samostanu na otoku sredi Donave temveč je vpletel tudi ljubezensko zgodbo med fratrom Jancsijem in Margit. Med obema ebožjima sužnjema», ki so ju bolj ali manj na silo spravili v samostan, pa se je kljub bičanju, postu, odpovedovanju in kljub strogim prepovedim spletla čista ljubezen, saj je po pisate Ijcjvih besedah usta mogoče prisiliti k molku, srca pa nikoli. In taim ja,	i
rontan' o neizpeti ljubezni in ne samo o , hladnoti samostanskega življenja. Taka tema pa danes najbrž 'rti""več ncfjbolj aktualna niti ne več tako privlačna kot pred petdesetimi ali še več leti.
Seveda pa ima pisanje Geze Gardongja vse odlike izkušenega mojstra peresa. Morda je pisanje predvsem, opisno, vendar pa je zgodba sama prikazana dovolj spretno in zanimivo, da bo preprostejši bralec, — in temu je knjiga tudi v prvi vrsti namenjena, — našel tisto, kar naj bi na šel v knjigi: zanimivo zgodbo in določeno idejo. Sicer pa knjiga bolj opozarja na čas, n katerem je nastala 1f.ot pa na idejo, ki jo je pisatelj hotel izpovedati.
Sl. Ru.	Dekliški zbor I*D «Igo Gruden*
niiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiuiHnioiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiimioiiioiMjiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiijiiiiiiitinimiinifiuiunniOiOiiitpiiiiniiitiiiiiiMiiitiMiiiiiiiiiiiiHi
Patronat KZ - INAC svetuje
Pogoji za vpis v kmečko zavarovanje
Primorsko gledališče U Nov« Goric« je nastopilo v petek zvečer v'Kulturnem domu s premiero Goldonijeve
»Pahljače*
Vpr.: tOd rojstva bivam v tržaški pokrajini in delam v tovarni, moja žena pa je rojena onstran meje in se je šele po poroki preselila na Tržaško. Podedovala je skoraj 12 hektarjev premoženja na jugoslovanski strani meje in to zemljo tudi obdelujemo, saj ima moja žena dvolastniško dovoljenje. Ker žena ni zavarovana, bi rad vedel, če jo lahko vpišem v kmečko zavarovanje na osnovi obdelovanja zemlje na jugoslovanskem obmejnem pasu. Čeprav nimamo posestva v Italiji, pa se moja žena dejansko izključno ukvarja s kmetijstvom». E. M.
Za vpis v kmečkb zavarovanje je potrebno, da se neposredni obdelovalec ukvarja s kmečkim delom vsaj 156 dni letno, to pa izračunamo na osnovi obsega posestva oziroma kultur, ki tam uspevajo. Zadoščati mora tudi pogoju, da se pretežno in ročno ukvarja z obdelovanjem zemlje, se pravi, da ne sme imeti neke druge dejavnosti, ki mu že zagotavlja pravico do socialnega zavarovanja.
Vaša žena vsaj na prvi pogled izpolnjuje navedena pogoja, vendar kljub temu ne more uveljaviti pravice do vpisa v kmečko zavarovanje. Odločilnega pomena je namreč dejstvo, da je obdelana površina izven državnih meja, zato italijanski zakon o socialnem varstvu in skrbstvu ne more ščititi samostojno delovno razmerje, ki se dejansko odvija v neki drugi državi. Na tej osnovi bi vam zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU brez nadaljnjega odbil zadevno prošnjo. Edinole kolikor bi v bodoče postali lastniki oziroma vzeli v najem zadostno zemeljsko površino v Italiji in jo tudi obdelovali, bi vaši ženi lahko odobrili vpis v kmečko zavarovanje.
NAPAČNO IME NA BANČNEM NAKAZILU
Vpr.: rVložrl sem prošnjo za starostno pokojnino in po nekaj mesecih so mi potom' bančnega nakazila likvidirali pokojnino, vendar je INPS zgrešeno napisal moje ime in v banki mi niso hoteli izplačati zneska. Kaj naj napravim?» M. M.
Tu pa tam se pripeti, da je? zaradi »tiskarskega škrata* napačno zapisano ime na bančnem nakazi-
vnovčiti. Svetujem vaih ze|o enostavno rešitev: pojdite osebno'v šesto nadstropje zavarovalnega zavoda. in uradnik vam bo po preveritvi vašega pravega imena na osebnem dokumentu, žiriral bančno, nakazilo na vaše-ime, tako da ga boste lahko takoj vnovčili. 1-stočasoo zahtevajte, naj sporočijo napako osrednjemu elektronske mu centru, da popravijo ime tudi na pokojninski knjižici, ki vam jo bodo po pošti dostavili čez kak mesec. '
lu, katerega je nato nemogoče
llllilllllMIIIIIItllllllllllllllll Ulil MUllll MMlIlltMiiiiiliiiiitJIllllllIHlHIimilllHIIIIIIIIinillllllHHIlillIlIlimiltl
ČETRTEK, 31. MARCA 1977,
12.30
13.00 13.25
13.30
15.0
17.00
17.15
17.20
18.00
18.30
19.00
19.20
19.45
20.00 20.40
21.45
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Argumenti: Kinoteka — King-Kong 1932 Na strani potrošnika Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu Catania: odbojka Paoletti — Trophine Program za najmlajše:
Čarobne zgodbe mačka Teodora: Leteči slonček Mio in Mao kot opica Predlog
Argumenti: Kinoteka — King-Kong 1932 MALI SLAM
Glasbena oddaja, ki-jo vodita Stefania Rotolo in Sammy Barbot
DNEVNIK 1 - Kronike HIŠICA V PRERIJI Prihod v Plum Creek, druga epizoda Almanah in Vremenska slika DNEVNIK SCOMMETTIAMO?
ODPRTA ŠKATLA
Rubrika o dogodkih, mišljenjih in osebnostih
V	tej rubriki Angelo Campanella obravnava vprašanja slabega ravnanja z otroki. Statistike vedo povedati, da je ta pojav zelo razširjen v industrializiranih in razvitih državah.
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
Vidim, slišim, govorim DNEVNIK 2 — Ob 13. uri Vzgojna oddaja: Otroštvo danes Program za otroke Pippopotamo in So-So, risanke.
17.40 Ridolini in izdajalci, komični film 18.00 Politehnika
Iz parlamenta, DNEVNIK 2 in ŠPORT Mladina in zaposlitev, informativna oddaja Hudič, satirični program DNEVNIK 2 - Odprti studio UNA CHIESA DIVERSA
V	oktobru lani se je 1550 italijanskih katoličanov zbralo na posvetovanje v Rimu, da bi ustvarili novo sliko katoliške cerkve. V današnji oddaji bodo prikazani - intervjuji s šte: vilnimi osebnostmi, ki nekaj pomenijo v italijanskem katoliškem življenju.
I DETECTIVES:
Novo življenje, film Nova področja gledališča Ob koncu DNEVNIK '
12.30
13.00
13.30
17.00
17.20
18.25
18.45 19.15
19.45 20.4(1
21.35
22.25
Iz umetnostnih galerij
Hannichini
gobleni
Lani je v Miljah z uspehom razstavljala Tržačanka Maria Han-iiičh, znana tkalka goblemv po lastnih in tujih zamislih, ki jih je prikazala tudi v Nemčiji in na Japonskem in bila nagrajena tako na Trienalih v Milanu kot . v Monzi.
Tak prav velik goblen krasi njeno razstavo v Nemškem inštitutu, če je slednji''š svojimi'srnami še figurativen, pa so. vse ostale ustvaritve vrsta «stkanih slik*. Kajti to so v svojem bistvu, a ,so 'zelo napredno zasnovane v posl kubični' le polnosti. v kateri se prepletajo napotila zdaj Kandin skega, zdaj kakega Kleeja včasih s figurativnimi dodatki.
Manjjichova 'izpričhje odlično kompozicijsko spretnost in barvno prefinjenost, bujno ustvarjalno domišljijo in domiselnost v uporabi tako nenavadnega likovnega gradiva.' ki> na primer v stkapki *P,o' nevihti* podaja megle, ki se vlečejo po skalah z vdovici, med nitmi 'v petih prav rahlih volnenih' za
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
14.00	in 15.00 TV ŠOLA 17.05 Colargol, otroška oddaja 17.20 OBZORNIK
17.40	PREPOVEDANA POT
Dokumentarec Prepovedan pot nam bo predstavil Brazilijo in , njeno neprehodno amazonsko porečje, ki ga je tako težko prečkati od severa proti jugu zaradi vročine in divjine. In vendar tudi tu pelje pot. . .
18.40	A. Ingolič: »MLADOST NA STOPNICAH*, nadaljevanje
19.30 DNEVNIK
20.00	Variacije, humoristična oddaja
20.35	MI MED SEBOJ
Oddaja poteka med delavci .'Novplepa v Novem, mestu, delovno . organizacijo, ki povezuje gozdarje, predelavo in trgov-ino, Ohravnavala ho dosedanje, .izkušnje v uvezi ž .jtua^ničevanjem
r.akonT o združenem 'delu.
21.35* Miniature/ IGRALKIN OBRAZ - DUŠA.POČKA.I
Igralčeva vloga v neki drami je minljiva, šc posebe-j, če ni zabeležena na filmski ali .televizijski trak. Uide nam iž spomina, čeprav to nočemo, čas opravi svoje, igralski do sežek, zaradi-katerega je neko dramsko delo postalo popolna umetnina pa se izgubi. Taka je usoda vseh gledal iških igralcev. Igralko Dušo Počkajevo Smo izbrali .kol primer, ki naj . nam pokaže to »pozabljenje* igralskih dosežkov. V dokurnen tarnem zapisu bo prikazana samota gl.edališke garderobe, temačnost odra, predvsem pa razpetost' igralčevega življenja med zasebnostjo in različnimi podobami, ki nam jili vsak dan. znova posreduje na odrskih deskah.	,
21.55	S festivala kratkega in dok. filma
22.35	DNEVNIK
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček .
20.15 DNEVNIK
20.35	FRANKENSTEINOVA' HČI, film
21.55	Sutjeska mladih
22.25 20 minut z .... zabavno - glasbeno oddajo
Zagreb
17.45 Babičin vnuk 19.30 DNEVNIK
20.50 A. Marodič: POTI IN STRANPOTI, nadaljevanka
21.40	Tito, dokumentarni film
TRST A
7.00.	8.00,	12.45,	14.00,	15.30,
17.00,	19.00 Poročila; 7.2012.45
Dobro jutro, Tjavdan, Nekoč ,'e bilo, Koncert, Jazz, Kje so moje rožice, Popevke, šolske, oddaje,	Glasba	po	željah;	13.00-
15.30	Za mlade, Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa; 15.45-19.00 Kultura in uelo, Za najmlajše, Koncert.
KOPER
6.30,	7.30,	8.30,	12.30,	14.30,
16.30. 18.30, 20.30 Poročila; 8.35 Klavirska glasba; 10.00 Z nami je...; 10.35 Popevke; 10.45 Glasba in nasveti, 12.00 Na prvi sira ni; 12.10 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Knjižna oddaja,
16.45	Iz opusa velikih mojstrov;
17.00	Tribuna	""
Tucky Buzzard; dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Glasbena fantazija; 20.35 Rock par ty: 21-45 LP; 22.45 Poje Giim Whitman.
RADIO 1
7.00.	,	8.00.	10.(K),	12.00,	M,00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasba za dobro jutro;
9.00	in 10.35 Vi in iaz; 11.00 G. Puccini; Tosca; 12.30 Poje Edit.h
redkov. Ne zaostajajo po drznosti svojstvenega dela spletov fazni pokrajinski motivi, kot »Zora nad mestom.» in «Morje», dočim v tistih kot «Zivljenje»: ali sčtovek dobe 2000»,' klije zahtevnejše,slikarsko dojemanje. Vsekakor so to zanimive ustvaritve izpričujoče možnost pomembne krasilno oblikovalne funkcije sodobne umetnosti v bivalnem okol ju naših' domov.
> i#-»CBAMBiei-'	_ _______________________________________________________
...................................................................................................Mijimiiiiiiiiiii^iimiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiil
Piaf; 13.30 Glasbeni program. 17:45. 'in 17.30 .Prilito ■ NUV .18.35 Ni vse zlato...; 19.10 Nabožna oddaja; 20,00 Koralna glasba; 20,30 Filmska glasba; 22.20..Jazz,
SLOVENIJA
6.00,	7.00,	8.00, 9.00, lOVOO.
11.00, 12.00, 18.00, 19.00 Poročila: 6.20, Rekreacija: 6,50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena mati neja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Zbotovska glasba; 10.45 Turistk ni napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; L2.10 Znane melodije:	12.30 Kmetijski nasveti;
,13.00 Danes od 13.; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.3C Glasbena: ' 15.45 Jezikovni pogo 1 ‘f° vori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Slu 17..10 1 rimorsla dj0 ob 17.00; 18.05 Iz opernega arhiva; 19.20 Obvestila; 1.0/35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Ferlež; 20.00 Domače pe srni in napevi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije;. 22.20 Klavirski kvintet v f-iriotu; 28.05 Literarni nokturno; 23,15. Paleta popevk; 00.05 Lahka kri; 00.30 Baletna glasba; 2.03 Vaš gost; 3.03 Jazz s plošč; 3.30 Nepozabne popevke; 4.03-4.30 Proti jutru.
OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Pazi le, da' bi 1 se vaši sodelavci ne lptili preveč tveganih načrtov. Skušajte se prilagoditi okolju.
BIK (od :21.4. do . 20.5.) Samo .smisel za jrgdvino ne zaijo )4'je, potrebno je tudi nekfaj fantazije. Zadoščeno bo vašemu sanici'jubfi.
DVOJČKA (od. 21.5. do 22.0.) Pretirana tveganja so 'lepotTeb na. Ne kažite pred ljudmi svoje zagrenjenosti.
RAK r (od ,25 6. do. 22.7.) Poslovne možnosti, ne bodo ugodne, a sreča bo le na vaši strani. Prišlo bo do sporazuma.
LEV (od 23.7. do. 22,8.) Skušaj te se obdati s kvalificiranimi so-
Horoskop
delavci. Ne dajajte nobenih pismenih izjav. i
DEVICA (od 23.8. do 2Ž.9.) Današnji dan bo odločilen za vaše delo in za vašo kariero. Ogroženo bo vaše dobro razpoloženje.
TEHTNICA (od 23.0. do 22.10.) Bodite previdni v nekem svojem finančnem podvigu. Vaše čustvo no razpoloženje bo danes urnah ljivo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. H ) Prišlo bo do nevšečnosti s pred stojniki, V ljubezni ne boste i-meli sreče.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uveljavite neko svojo zares dobro zamisel. Izpolnili boste svojo notranjost z bogatejšo vsebino.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekdo vas bo spodbujal k delu iz sebičnih razlogov. Vaša srčna zadeva se bo ugodno razvijala.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte se ogniti nekaterim zaprekam, da bi si prihranili odvečen napor. Ljubosumnost je odveč.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V zvezi z nekimi važnimi pogajanji, bodite previdni. Odločijo nastopite proti motilcem' vašega miru.
NAMIZNI TENIS
NA SP V BIRMINGHAMU
KITAJSKA NAJBOLJŠA NA SVETU V MOŠKI IN ŽENSKI KONKURENCI
Jugoslavija se je v moškem ekipnem tekmovanju uvrstila šele na osmo mesto
Ekipni del letošnjega svetovnega namiznoteniškega -prvenstva v Birminghamu se je zaključil z zmago Kitajske, ki je odpravila v finalu Japonsko.
3.	mesto je zasedla Švedska, 4. Madžarska, 5. ZRN, 6. ČSSR, 7. Sovjetska zveza in 8. Jugoslavija.
Prvenstvo je torej v ekipnem delu pripravilo predvsem dve večji presenečenji: to sta uvrstitev ZRN na 5. mesto (po zmagi nad ČSSR) in razmeroma zelo nizka uvrstitev Jugoslavije.
«Plavlm» torej letos ni šlo. Težko je bilo sicer pričakovati, da bi lahko ponovili izreden uspeh z zadnjega svetovnega prvenstva, ko so bili v moški ekipni konkurenci drugi, vendar pa le ni pihče pričakoval, da bodo pristali ob zaključku tekmovanja na dokaj skromnem osmem Biestu. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da člani jugoslovanske e-kipe niti niso igrali slabo, vendar pa postaja vse bolj očitno, da je namizni tenis drugod v svetu opravil vsekakor večji napredek kot pa v Jugoslaviji.
Izidi moškega dela turnirja:
ZA 1. IN 2. MESTO Kitajska — Japonska	5:0
ZA 3. IN 4. MESTO Švedska — Madžarska	5:1
ZA 5. IN 6. MESTO ZRN - ČSSR	5:3
ZA 7. IN 8. MESTO SZ — Jugoslavija	5:1
ZA 9. IN 10. MESTO Francija — Anglija	5:4
ZA 11. IN 12. MESTO Sev. Koreja — Poljska	5:4
»Plavim* zdaj ne preostane drugo, da (po dnevu počitka) poskusijo srečo v konkurenci posameznikov, kjer bodo morda le dosegli kaj več, kot V ekipnem delu tekmovanja.
V ženskem prvestvu je v finalu za 1. mesto Kitajska odpravila Juž. Korejo s 3:1, Sev. Koreja pa Japon-
ZSŠDI obvešča, da zaradi slabega vremena odpade današnja nogometna tekma na Proseku med reprezentancama Goriške in Tržaške.
Tekma bo zato na sporedu v sredo, 6. aprila, ob 20.30 na pro-seškem igrišču.
sko (v boju za 3. mesto) z izidom 3:0.
Jugoslovanke so na končni lestvici zasedle 14. mesto.
NOGOMET
V	kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je v Dublinu Irska premagala Francijo z 1:0.
V	tej skupini vodi Francija s 3 točkami, pred Irsko (2) in Bolgarijo (1).
V okviru tega tekmovanja so odigrali še ti tekmi:
Wales - ČSSR	3:0
Anglija - Luksemburg	5:0
(Lestvica: Anglija 6, Italija 4, Finska 2, Luksemburg 0 točk).
POKAL RONCHETTI
Sovjetska ekipa Spartak iz Moskve je osvojila letošnji pokal Ronchetti. V finalu tega turnirja je premagala bolgarsko peterko Mineur Pemik s 97:54 (53:25).
Nagrajevanje 11, zimskih športnih iger v tržaškem Kulturnem domu, ki ga je pripravilo SPD Trst, je tudi letos prjvabilo veliko šte vilo tekmovalcev in drugih udeležence v tega tekmovanja

NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
Primorec trdno v vodstvu s petimi točkami naskoka
Priložnost za Gajo - Kras presenetil - Union razočaral
V	nedeljo so odigrali pare četrtega povratnega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige, prejš-ni teden pa še nekaj zaostalih tekem. Izidi so jasno govorili v prid voditeljev lestvice Primorca in Campanell, ki sta povišala svoj naskok nad ostalimi.
V	skupini N, kjer igrajo naše enajsterice, je Primorec z dvema goloma M. kralja I. in dvema M. Kralja II. dobesedno spravil na kolena, novinca Vaip. Cave. S tem uspehom imajo sedaj Trebenci kar pet točk prednosti nad drugouvrščeno ekipo S. Andrea, ki je' v zaostali tekmi premagala Union in s tem spodrinila Gajo z drugega mesta lestvice. V nedeljo je S. An drea podlegla ekipi -Duina in tn spodrsljaj Tržačanov sedaj daje možnost Gaji, ki ima tekmo manj, da se lahko spet povrne na drugo mesto lestvice.
Za prijetno presenečenje pa je tokrat poskrbel Kras, ki je po 16 nedeljah v 17. nastopu vendarle
prišel do prve prvenstvene zmage na račun Esp. Pio XII. Čeprav so Kraševci ostali na repu lestvice je bil nedeljski uspeh zelo pomemben. Led je sedaj razbit.
Podlonjerei so doživeli še en visok poraz, (peti zaporedni). Tokrat je ekipa Unibna na domačih tleh, kot predvidoma, klonila Ro ianeseju, in s tem neuspehom je Podlonjerce na lestvici dohitela e-najsterica Donator!, ki je izbojevala dragoceno točko proti S. Anni.
V skupini O ekipa Campanell res nima tekmeca, saj je med zasledovalci spet prišlo do preobrata. E-najsterici Čampi Elini in Virtus sta doživeli dva zaporedna poraza in to je šlo v prid Baxt.erju, ki je sedaj sicer z dvema tekmama na drugem mestu lestvice, s sedmi mi točkami zaostanka.
SKUPINA N IZIDI
S. Andrea — Union'
2:0
(zaostala tekma) Kras — Esp. Pio XII. .	1:0
Rozzol — Inter SS	3:2
Duino — S. Andrea	3:1
S. Anna —< Donatori	0:0
S. Vito — Chiarbola ,	1:2
Primorec — Valp. Cave 4:0 Union — Roianese	1:4
EESTVICCA *	-
Primorec 32, S. Andrea 27, Gaja 20, Roianese 24, Rozzol 23, Duino
19,	S. .Vito %“•* Anna 17, Chiar-
bola 15, Esp. Pio XII. 14, Inter 10, Donatori in Union 9, Valp. Cave 8, Kras 5.	>
PRIHODNJE KOLO (3. 4. 1977) Gaja - Union; Roianese - Primorec; Valp. Cave - S. Vito; Chiarbola - S. Anna; Donatori - Duino; S. Andrea - Rozzol; Inter SS - Kras SKUPINA O IZIDI
(zaostale tekme)
Esperia SL — Rabuiese	2:1
Virtus — GM	0:1
Čampi Elisi — Baxter	1:3
IZIDI 4. pov. Kola GMT — Don Bosco	2:1
Baxter — Domio	2:1
Esperia SL — Ginnastica	2:1
Campanelle — Čampi Elisi	2:1
CGS - Artigiani	3:0
Rabuiese — Virtus	2:1
Giarizzole — Barcola	2:1
LESTVICA
Campanelle 33, Baxter 26,	Čam-
pi Elisi 25, Virtus 24, GMT in E-speria SL 22, Domio 21, Giarizzole
20,	CGS in Artigiani 14, Rabuiese 12, Modiano 10, Ginnastica 7, Barcola 6, Don Bosco 0.
B. 1L
NOGOMET
COURTRAI, 30. — Na nagomet-nem turnirju UEFA (tunder 21») je Belgija premagala Francijo z 2:1.
deželi je zmagal Belgijec Paul WeJ-lens.
Prvo mesto na skupni lestvici je ohranil Španec Gonzales Lihares.ki je s’avil v prvi etapi.
VATERPOLO
TURNIR ČETVERICE
Razigrani Jugoslovani premagali «azzurre»
BARCELONA, 30. — Na mednarodnem turnirju v vaterpolu v teni kraju je Jugoslavija v 2. kolu zasluženo premagala Italijo z 10:8 (3:1, 2:3, 1:2, 4:2). Jugoslovani so si zagotovili zmage v prvi in zadnji če" trtini, ko so bili odločno boljši od nasprotnika.
V	drugi tekmi pa je Španija odpravila Nizozemsko s 7:3» (2:0, 2:1, 2:0, 1:1).
V	nadaljevanju tega turnirja je Italija premagala Nizozemsko z 9:8.
ODBOJKA
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
DREVI V GORICI DOM-LUCINICO
Domovci so v tem srečanju favoriti
V ČETRTFINALU ZA SP
ZAPLET V REYKJAVIKU
Bolezen Spasskega je vsaj za tri tedne prekinila dvoboj s Mortom
V sedmem kolu prvenstva 3. moške divizije (B skupina) se 'bosta drevi v Gorici spoprijeli šesterki Doma in GS Lucinico. Domovci so tudi danes favoriti za osvojitev novega para točk, saj šesterka iz ličnika sodi med slabše ekipe te skupine. Poleg tega so domovci v prvem srečanju z lahkoto odpravili Lucinico s čistim izidom 3:0.
Tekma Dom - GS Lucinico bo drevi v četrtek, 31.3., v telovadnici ITI «G. Galilei* (Gorica - Ul. Puccini) s pričetkom ob 19. uri.
Trener Doma J. Prinčič je za to tekmo sklical vse ig"a!ce, ki se bodo morali zbrati ob ld. 15 pred zgoraj omenjeno telovadnico.
1. K
BOKS
SREČAJA NE BO
CIUDAD MEXICO, 30. - Mednarodna boksarska zveza (WBC) ne bo dovolila srečanja v težki kategoriji med svetovnim prvakom Alijem in Italijanom Righettijem. Zveza je svo-
jo prepoved utemeljila s tem, da Ri-ghetti v tej kategoriji ne sodi med deset najboljših boksarjev na svetu.
# * #
BUENOS AIRES, 30. - Svetovni prvak srednje boksarske kategorije Carlos Monzon je izjavil, da ho začel trenirati v ponedeljek, da bi se temeljito pripravil za dvoboj s Kolumbijcem Rodrigom Valdesom.
* # #
LONDON, 30. — Bivši svetovni prvak welter kategorije Anglež John Stracey je izgubil z rojakom Greenom s k.o.t. v 10. krogu
Dave Green se bo za svetovni naslov v tej kategoriji pomeril z A-meričšnom Palominom. Dvoboj bo 14. junija v \Vembleyu.
V	četrtfinalnih, dvobojih za svetovno šahovsko prvenstvo se je v zadnjih dneh dogodilo več novosti. Dvoboj med Portishem in Larsnom se je zaključil v korist Madžara, ki je zmagal z rezultatom 6,5:3:5. Rezultat ni bil. po prvi zmagi Por-tisha. nikdar v dvomu, saj je dobesedno pregazil nedoraslega na sprotmka.
Po desetih partijah dramatične ga dvoboja v Cioccu med Korčno-jem in Petrosjanom je stanje še vedno nespremenjeno in sicer 5.5:
4.5	v korist sovjetskega disiderta Petrosjan je 11. partijo, v kaieri bi moral imeti črne figure, pre ložil ter prosil za počitek. Sedaj imata oba šahista možnost, da izkoristita še preostala dva »time outa». Očitno je. da se Petrosjan krčevito oklepa zadnjega upanja, da bi položaj vsaj izenačil. Do konca srečanja manjkata le dve partiji, vendar pa je do sedaj Kor-čnoj dokazal, da je dosti bolje pri pravljen na psihološki pritisk nasprotnika.
Stanje med Polugajevskm in Meckingom je po desetih partijah še vedno • nespremenjeno, ker je Mecking prosil, da bi enajsto partijo preložili, ker ga muči hud zobobol. Kakorkoli že. rezultat je 5.5:
4.5	v korist Sovjeta, ki bi moral v preostalih dveh partijah prednost obdržati ter se uvrstiti v polfinale svetovnega šahovskega prvenstva.
V	dvoboju, ki se odvija v Rev kjaviku med bivšim svetovnim prvakom Spasskim in Hortom. se je stanje zapletlo. Dvoboj sta šahista zaključila pri rezultatu 6:6. vendar pa, ko bi se moral ta spet. nadaljevati, je nenadoma Spasski zbolel ter so ga morali takoj odpeljati
v bolnišnico, kjer so ga operirali na slepiču. Zaradi tega ne bo mogel vsaj tri tedne sesti za šahovnico. kar bi po pravilniku pomenilo njegov poraz na dvoboju brez borbe. Vendar pa ie Hort izjavil, da noče zmagati na tak način temveč hoče sesti ža šanovnico ter igrati s Spasskim. Predsednik svetovne šahovske federnc je dr. Euvve ima sedaj težko nalogo razvrati ta zapleten problem.
D. J.
KOLESARSTVO
CHARLEROl, 30. - Belgijec Wal-ter Plaenkaert je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki za Veliko nagrado Valonije. Favorit Maertens je bil šele osmi.
OBVKSTILO
SPK Čupa iz Sesljana vabi člane, da se udeležijo delovnih akcij za pripravo jadralne sezone in sicer ob sobotah in nedeljah na društvenem prostoru od 10. ure dalje. Posebno so vabljeni člani, ki imajo spravljene čolne v društvenem prostoru ter mladi, ki se zanimajo za uporabo društvenih jadrnic v prihodnji jadralni sezoni. Pri točkovanju za najem društvenih jadrnic se bo upoštevalo sodelovanje na delovnih akcijah.
Odbor
Pestra dejavnost SPDT
Scoglietto - Jadran: bo met oa koš koš uspel ali pa bo obramba slovenske peterke zadetek preprečila
KOLESARSTVO
SALVATIERRA, 30. - V drugi e-tapi kolesarske dirke po baskovski
Čeprav je bilo to nedeljo vreme zelo slabo, saj je deževalo in je piha( v^ter, prikazale so se celo sne zinte, se je večja skupina planincev našega planinskega društva podala % osebnimit avtomobili na izlet na Matajur, kjer 'so še srečali s predstavniki slovenskega beneškega planinskega društva, ki ima sedež v Čedadu. Domenili so se za čimbolj tesno sodelovanje, ki lahko obema društvoma samo koristi. Ta izlet pa je bil za Benečane tudi priprava za Dan planincev, katerega bodo priredili 12. junija prav na Matajurju in se ga bodo udeležila vsa zamejska planinska■ društva, poleg teh pa tudi vsa slovenska primorska planinska društva.
* » *
SPDT priredi to nedeljo, 3. aprila, prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) rtad Reko. Ta vrh je zelo priljubljena izletniška točka za vse planince, saj je lahko dostopen, razgled z njega pa je krasen, saj je na dlani ves Kvarnerski zaliv z Reko, pa tudi otoki. Avtobus bo izletnike pripeljal skoraj do vrha', od koder se bodo planinci podali do Moščeniške Drage ob morju, kjer jih bo spet čakal avtobus. Hoje bo predvideno okoli tri ure. Vpisovanje je še vedno odprto v jutranjih urah na sedežu ZSsDI v Ul. Geppa 9 v Trstu. Cene pa so sledeče:1 za nečlane 3.000 lir, za člane 2.500, mladinci do 18. leta pa plačajo 2.000 lir. • » •
Slovensko planinsko društvo nadalje prireja na velikonočni ponedeljek, 11. aprila, družabnost na odprtem. Na sporedi bo namreč pohod na Vremščico ter razne družabne igre na odprtem za planince vseh staroJ sti. Zbirališče bo ob 9. uri v Senožečah, od tu pa se bodo prisotni podali proti vrhu Vremščice. Ustavili
Iz planinskega sveta
se bodo na širokem travniku, kjer bodo za otroke in mladince priredili poligon z raznimi spretnostnimi igricami, za mlajše otroke pa slikarski ex tempore. Starejši mladinci bodo odigrali nogometno tekmo: moški — ženske, po kateri bodo zmagovalci prejeli lepo nagrado.
V četrtek, 7. aprila, pa bo ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje znanega slovenskega planinca Mirka Kambiča na temo: «’Varstvo lepe in zdrave narave». Predavanje bo opremil z barvnimi diapozitivi.
* * «
SPDT mire ja nadalje v nedeljo, 17. aprila, plezalni tečaj za začetnike ter nadaljevalni tečaj za tiste, ki so opravili že lanskega. Tečaje bo vodil vriznar.i slovenski alpinist Janko Furlan.
Novo PD
Ljubljanska banka
21.	februarja so planinci - delavci Ljubljanske banke ustanovili svoje planinsko društvo, ki je že 142. v Sloveniji. Prisotnih je bilo 50 članov, ki so sprejeli svoj pravilnik, izvolili 9-članski upravni odbor, določili višino članarine in se zmenili še za bogat program dela za letošnje leto, ki obsega predvsem izletniško planinsko dejavnost. Novo u-stanovljenemu društvu želimo veliko uspehov v planinskem delu in veselja ter oddiha v gorah!
Založniška dejavnost PZS
Sklad za založništvo pri PZS je razpravljal o izidu Vodnika po SV
Sloveniji ter prevodu Vodnika po i slovenski transverzali v nemščino in I angleščino. Gradivo za vodnik po Zasavju je zbrano in bo izšel letos, enako kot druga izdaja Vodnika po Kamniških in Savinjskih Alpah. Tur-nd-smučarski vodnik po vzhodnih Julijcih bodo dopolnili z opisom turnih smukov po zahodnih Julijcih, hkrati pa tudi pripravljajo turno-smučarski vodnik po ostal’h predelih Slovenije. Turno-smučarski »Vodnik po treh deželah» je v zaključni fazi. Dela na vzgojni literaturi dobro napredujejo, saj bo tudi letos izšla nova knjiga o teh argumentih. Za 200-letnico pristopa na Triglav bo kot nadaljevanje karte ■sBohinj-ske in Fužinske planine* izšel zemljevid Triglava v merilu 1:20.000.
Dušan Jelinčič
Uspel pohod po Krasu
Prejšnjo nedeljo je bil zelo posreden in poučen izlet po delu zanimivega Krasa.
Pri domačem gostišču Peric pri Kekcu pri Bonetih se je zbralo lepo število mladine in odraslih: tu je skupino pričakoval vodič, podpredsednik Kraških krtov Stanko Kosič, ter vodil, razkazoval in razlagal zgodovino Krasa, prehojeno na pohodu. Izletniki so jo mahnili od Bonetov po stezah med bori in drugim rastlinstvom. Pot je vodila preko nižje Gradine skozi Kal, kjer leži kal s stalna vodo iti še mimo O grade do doberdobske ceste ter na levo skozi Grišče. Pot se je nadaljevala nad Doberdobom na vrh Drage in mimo Glavice, kjer je bil na gmajni daljši postanek za malico.
Vreme je bilo ugodno in kot naročeno za tak pohod po Krasu. Med vso potjo je Kosič razkazovpl in razlagal zgodovino Krasa, domača imena parcel in zemljišča, razvidni so sledovi prve svetovne vojne s številnimi jarki. Nahajajo se tudi razna brezna in jame, med temi so se izletniki približali breznu, imenovanem Gorica, ki ima 36 m (navpične) globine in so jo raziskali Kraški krti. Po daljšem počitku na Stubljah se je pot nadaljevala preko Glavice, Drage in Klanca, kjer na nižji Gradini leži velika naravna jama: kot pripovedujejo domačini je bila nekoč naseljena. Skupina se je podala m Gradino, kjer je razgledna točka na celotno Doberdob-sko jezero, tja do Tržiča in okolice. Vsi, ki so se udeležili zanimivega pohoda, jim bo ostal v spominu tudi zato, ker je bilo to izredno doživetje (s spoznavanjem zgodovine Krasa), nam še neznano. Med potjo so postavi iene dvojezične table z napisom cProteggi il Carso — Čuvaj Kras*, ki jih je postavilo italijansko planinsko društvo iz 'Gorice (CAI).
Na vsem pohodu je vladalo prijetno planinsko vzdušje, posebno je prišla na svoj račun mladina z raznimi zabavnimi točkami. Veliko presenečenje in radovednost (pa tudi nekaj strahu) je vzbudil lov na modrasa,, ki ga je Ivo ujel in razkazoval izletnikom. Čas je hitro mineval in bližal se je čah odhoda. Prehojene je bilo 10 km poti in steza.
V Sovodnjah je vsem dobro teknilo kosilo.	1
Govor je bil že za prihodnji pohod, ki naj bi bil v nedeljo, 3. aprila v cvetoča Brda pri mejnem prehodu «Podsabotin*, 24. aprila pa naj bi sodelovali pri akciji čiščenja Krasa pod okriljem občine Doberdob.
Jožica Smet
PRIMORSKE ŠAHOVSKE VESTI
SEŽANA — Na letošnjei članskem šahovskem prvenstvu Priirrr-sk-1, na katerem sodeluje 16 igralcev, so odigrali srečanja petega in šestega kola. Na turnirski razpredelnici ni prišlo do bistvenega premika. Tri kola pred koncem je še naprej v vodstvu Miloševič iz Postojne, ki je zmagal v vseh srečanjih, slede Tinta (Anhovo) 5 točk. Jug (Nova Gorica) in Žnidarčič (Piran) 3,5 točk itd.
SEŽANA — Na občinskem pionirskem šahovskem tekmovanj" so nastopile ekipe osnovnih šol Divače, Dutovelj, Kozine in Sežane. Prvo mesto je osvojila OŠ Sežana I, pred OŠ Dutovlje in Oš Sežana II.
IDRIJA — Kvalifikacijskega šahovskega tekmovanja dijaških domov severne Primorske za udeležbo na letošnji DOMIADI v Celju se j« udeležilo pet ekip.
Pri moških,so zmagah šahisti Nove Gorice pred Ajdovščino in Tolminom. Pri dekletih pa so zmagale šahistke Nbve Gorice pred’ Idrijo.
TOLMIN — V okviru tekmovalnega programa primorske šahovske zveze je bilo odigrano letošnje hitropotezno prvenstvo Primorske za mla-dirke in mladeniče. Prvenstva se j« udeležilo 10 mladink in 17 mladincev iz vseh primorskih šahovskih centrov.
Največ uspeha so imeli- mladi šahisti iz Kopra, Postojne in Tolmina. Rezultati mladinke: 1. Vukšič (Koper), 2. Gabršček (Tolmin), 3. Kraševec (Postojna).
Mladinci: 1. Jeras (Koper), 2. Kačič (Postojna), 3. Rejc (Tolmin).
KOPER — Športno društvo Tomos Koper je ob 20-letnici tovarne Tomos organiziralo nagradni hitropotezni šahovski turnir posameznikov Primorske, katerega se jc udeležilo 36 igralcev.
Prvo mesto je presenetljiv osvojil Ljuban Saša iz Ajdovščine, drugi je bil Milinkovič (Koper), tretji pa Bre-čevič iz Kopra.
IDRIJA — Komisija za registracijo pri šahovski zvezi Slovenije je v informativnem Vestniku za mesce marec objavila seznam vrhunskih slovenskih šahistov, o katerih vedi evidenco po statutu ŠZS. Primorska šahovska zveza ima v svojih vrstah mojstra Rudija Ostermana iz Pirana, mojstrskega kandidata S. Nikoliča iz Postojne in sedem prvcka*e-gornikov: V. Brečevič, L* Omlad č in N. Milinkovič iz Kopra, S. Bevk, S. Kovač in M. Šemrl iz Idrije in J. Hajna iz Postojne.
Silvo Kovač
NA MEDNARODNEM TURNIRJU
Panatla v krizi?
LONDON, 30. — Neuspešna vrsta nastopov Adriana Panatte se nadaljuje. Po spodrsljajih na vrsti letošnjih turnirjev je tudi v Londonu najboljši italijanski teniški igralec doživel že v drugem kolu pekeč poraz.
Na londonskem turnirju je namreč Panatto izločil Amerikanec Eddie Dibbs, ki je odpravil Italijana s: 4:6, 6:1, 7:5.
OSTALI IZIDI
Gerulaitis (ZDA) - Cox (VB) 6:0, 2:6, 6:4.
Solomon (ZDA) - Alexander (Av-stral.) 6:2, 6:4
#•# •
NEUSPEH V NICI
NICA) 30. — Tudi na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju so Italijani razočarali. Zugarelli in Bertolucci sta bila namreč ž- v drugem kolu izločena.
IZIDA
Haillet (Fr.) - Zugarelli (It.) 6:4, 6:4 Deblicker (Fr.) - Bertolucci (It.) 6:2, 2:6, 6:3.
SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov 68. na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
V
V R N I T E V
'	,	l \
• Ko je bilo vojne konec, so se ljudje na Primorskem in v Istri z začudenjem spraševali, zakaj naših ljudi s Sardinije še ni domov. Tako vprašanje pa- so si postavljali, kakor vemo, tudi pregnanci sami. Ko so bili še na Korziki, so jim nekateri predstavniki nove Jugoslavije (Smodlaka, Raspopovič) sporočili, da jugoslovanski narodi nanje niso pozabili. V naših ljudeh pa je začel vendarle kljuvati dvom: kako je mogoče, da,morajo še po vojni prenašati krivico in sramotenje, ko ima Jugoslavija na svoji strani tudi tako mogočne prijatelje, kot je Sovjetska zveza? Na to vprašanje ni bilo lahko odgovoriti. Zapletenost in nejasnost položaja je našim 'pregnancem na Korziki in v Franciji iz dneva v dan vedno bolj grenila življenje. Ko so jih Amerikanci premestili v Francijo, so se v svoji veliki stiski lahko oprli edinole na jugoslovansko vojaško misijo v Marseillu. Bila jim je ob strani z nasveti, a obenem tudi poskrbela, da je začel tisk
poročati o položaju naših pregnancev. «Dnevne vesti« v Franciji so poleti 1945 pisale, da so si naši vojaški pregnanci prišili na rokave jugoslovanske zastavice z rdečo zvezdo ter da so zato Amerikanci v eni od . »slovanskih čet« zelo. ostro nastopili. 21 so jih aretirali in poslali v taborišče nemških vojnih ujetnikov. 1) O naših ljudeh je pogostoma poročala tudi «Nova Jugoslavija«, organ »Komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije v Franciji«. Pohvalila je njihovo enotnost in privrženost novi Jugoslaviji in večkrat tudi poudarjala, v kakšni negotovosti je ta množica naših ljudi, ki bi se rada vrnila domov. 2) Kmalu zatem se je iznenada pojavil v Ljubljani eden od nekdanjih pregnancev na Sardiniji, ki je zbežal iz «slovanske čete« v Marseillu. Podrobno je razložil tragedijo naših ljudi, o čemer je zatem «Slovenski poročevalec« objavil obširno poročilo. 3) Potlej so vsi slovenski časniki poročali, kako Amerikanci v Marseillu zadržujejo tisoče naših ljudi. Proti koncu poletja 1945, ko vse intervencije niso zalegle, da bi Amerikanci naše ljudi pustili domov, je tedanji predsednik pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst književnik France Bevk našim pregnancem poslal posebno poslanico z naslovom: «Tovariši sinovi primorske zemlje!«: V njej beremo naslednje:
«Iz ust vaših tovarišev, ki so obiskali naše kraje, sem slišal mnogo o vas, ki se vam je pod fašisti zgodila krivica in že dolge mesece zaman hrepenite po vrnitvi v domovino. Videl sem fotografije grobov vaših tovarišev, ki ste jih z ljubeznijo in spoštovanjem okrasili, kar je v veliko tolažbo njihovim svojcem. Videl sem vaš list, ki ste ga izdajali daleč od doma in z njim izpričevali, da ste z duhom vsi s svojim narodom in njegovo kulturo.
Tovariši, morda ste imeli vtis, da mi ne mislimo na vas. Toda to ni resnica. Res je sicer, da so bile novice ''o vaši usodi, ki so prišle do nas, le skromne in redke,
kakor tudi vi niste mogli izvedeti o naši osvobodilni borbi. Toda vedeli smo, da je na Sardiniji, Korziki in drugod na tisoče vrlih fantov in mož, ki bi radi vstopili v našo narodnoosvobodilno vojsko in se bojevali za svobodo svoje domovine, a jim nadrejene vojaške oblasti tega niso dovolile. Razumljivo je, da je to vzbudilo' veliko nejevolje med primorskim ljudstvom in smo tej nejevolji tudi dali duška. Pisali smo o tem v naših listih, posebno v 'Partizanskem dnevniku’ ter zahtevali, da naj vam dajo na svobodno izbiro, da lahko vstopite v Titovo vojsko ali pa ostanete v vojnem ujetništvu. Organizirali smo tudi zborovanja po vseh primorskih vaseh, s katerih je ljudstvo pošiljalo tozadevne proteste zavezniškim vojaškim misijam pri naši vojski. Za vašo usodo pa se nismo zanimali samo Primorci, ampak vsi Slovehci in Jugoslovani; o tem vprašanju je svojčas spregovoril tudi Maršal Tito. In res sc; je zgodilo, da je bil vsaj del tistih, ki so bili na Sardiniji, na Siciliji in drugod, po njihovi volji vključen v našo vojsko in je kateri izmed teh doživel srečo, da je vkorakal v Slovensko Primorje in Trst: Mi smo spočetka mislili, da ste bili tega delelni tudi vi, ki ste biti tačas na Korziki. Šele čez dolgo časa je prišla do nas novica, da temu ni tako. Zopet smo dvignili glas, toda bilo je že pozrio, zakaj kmalu nato smo stopili v toliko zaželeno svobodb, Danes ko nam je znano vse vaše trpljenje in hrepenenje, vas tem topleje in tem prisrčneje pozdravljamo. Vaši domači so z velikim veseljem in zadoščenjem prejeli vest od vas in se vas pogosto spominjajo v vseh razgovorih. Težko čakajo trenutek, da se povrnete v svoje domače kraje, da se pozdravite s svojimi najbližnjimi in da pomagr\‘e 'pri obnovi domovine. Obračajo se na naš pokrajinski odbor, da naj bi posredovali za vašo rešitev. Obljubljamo vam, da bomo storili vse, kar bo v naši moči in da nas bodo pri tem podpirale tudi slovenske in jugoslovanske oblasti. Glavno pa je na vas, da zahtevate svojo
vrnitev in ne nasedate sovražni propagandi, ki bi vas rada odvrnila od povratka v domovino. Ako bodo vaše zahteve odločpe in pri tem ne boste odnehali, se vam bo brez dvoma izpolnila vroča želja...
Resnici na. ljubo moram poudariti, da se naši • bivši zavezniki vedejo sovražno 'proti nam. Odkrito podpirajo V italijanske . imperialiste, ki bi hoteli, da pride Slovensko Primorje zopet pod -Italijo ip bi mi postali njihova brez-‘	pravna	manjšina, kateri ..že danes odrekajo	pravice do
s šolstva v mestih. Posebno jiin je rja poti sodelovanje Slovencev	in Italijanov in	se trudijo, da bi zanesli raždpr
v naše	vrste. Posebno	radi bi. tudi zanesli	razdor med
'prlmtirske Slovence same;',v ta. namen pošiljajo iz Italije k nam razne pobegle izdajalce, ki iščejo z našimi ljudmi > stika, da bi jih zastrupljali -s protijugoslovansko propagando. Interniranec in vojne ujetnike, ki se vračajo domovi z nesramnimi lažmi odvračajo, da bi stopili na tla domovine. Vozijo jih v Italijo, kjer jih pomešajo z domobranci, ki so se veš čas bojevali na - strani Nemcev, da tako nada-.	Ijujejo	svoje razdiralno	delo. Z eno besedo,	vse sile so
vpregli v to, da bi Slovensko Pirmorje ne bilo priključeno k ostali Sloveniji in Jugoslaviji, to se pravi; da bi ne bilo svobodno. Iz Trsta in iz naše dežele hočejo napraviti žarišče reakcije, ki naj bi širila nemir in neslogo med jugoslovanske in slovanske narode.
1)	O.Istranlma u Marseju. Dnevne vesti. 1945. 92 (Pariš, 26. 7.). str. 2.
2)	Primorci in Istrani v Marseillu. Koliko časa bodo morali še čakati naši fantje in možje na povratek v domovino. Nova Jugoslavija, 2/1945, 40 (Pariš,.3. 8.). str. 2.
3)	Sergej Epih: Tisoči Primorcev in Istranov še Čakajo v Franclji na vrnitev v domovino. Slovenski poročevalec, C/1945. 104 (Ljub.. 19. 8.).
(Nadaljevanje sledi)
i
1
Uredništvo, uprava, eglaanl oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 55» — Tal. 7» 38 08 7» 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina	,
Masečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitni tekoči račun ta Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
31. marca 1977
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45161 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulua (Širine 1 stolpec, viJlne 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 tir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. I2 vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
•L-ift 2S2KSM
»TV«* založnikov FIEG^JIV
Odgovorni urednik Gorazd Vase)
Izdai«!
ir* tisku I
-DAN FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE NA SEJMU ALPE-ADRIA
Vzporedne priprave na izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov
Deželno upravo je zastopal deželni odbornik za proračun in načrtovanje Mauro Razgovor na Gospodarski zbornici SR Slovenije in skupen ogled paviljonov
Na 16. mednarodnem sejmu »Alpe Adria* v Ljubljani, na katerem je naša dežela uradno prisotna, je bil včeraj »dan Furlanije - Julijske krajine*. V glavno mesto Slovenije je dopotovalo širše gospodarsko odposlanstvo, v katerem so bil: predstavniki deželne vlade in trgovinskih zbornic iz T-sla, Gorice, Vidma in Pordenona. Ob 11, uri se je odposlanstvo, ki ga je vodil ravnatelj deželnega odborništva za industrijo in trgovino dr. Pastorini, sestalo na Gospodarski zbornici SR Slovenije z delegacijo slovenskih gospodarstvenikov, ki jim je načeloval predsednik zbornice And ej Verbič. V deželnem odposlanstvu so bili poleg dr. Pastorinija in funkcionarja deželne uprav;e Slame, odborniki oziroma funkcionarji Florit in Tamaro za tržaško, Caselgrande, Ziani in Mucchiut za goriško, Urli in Covre za videmsko ter Busetto. Monino in B gon1 za pordenonsko trgovinsko zbornico. .Slovensko delegacijo pa so poleg predsednika zbornice A. Verbiča sestavljali podpredsednik Zi darič, predsednik odbora za koordinacijo obmejnega gospoda-skega sodelovanja Rozman, predsednik odbora za sejme Miklavc, avetovalec predsedstva Pavlič, predsednik od bora za gospodarsko sodelovanje z razvitimi državami Gerbec, sekretar odbora za koordinacijo obmejnega gospodarskega sodelovanja Platovšek in vodja protokola zbornice Eržen.
Po požara vnem nagovoru predsednika Verbiča .je dr. Pastorini — ki je začasno nadomeščal deželnega odbornika za proračun in načrtovanje Maura, kj je bil dopoldne zadržan v Trstu — naglasil, da se deželni organi Furlanije - Julijske krajine v tem času vsestransko u-kvarjajo z vprašanji, ki se odpirajo po ratifikaciji osimskih sporazumov, v tem okviru' pa tudi z možnostjo, da bi v prihodnje znatno razširili gospodarsko sodelovanje med obmej-n mi območji obeli držav. Predstavnik videmske Zbornice Urli se je zahvalil za pomoč, ki jo je Slovenija nudila Furlaniji po lanskem potresu in poudaril predvsem pomen 'dobave montažnih hiš in uvedbo v Sloveniji preizkušene protipotresne tehnike pri obnavljanju porušenih centrov.. Predstavnik goriške zbornice se je zavzel za čimprejšnjo avtocestno povezavo med Ljubljano in Gorico ter opozoril na skorajšnji sejem «Espomego».
Predsednik Verbič je v zvezi s pripravami na izvajanje osimskih sporazumov opozoril na predstavništvo, ki ga Zvezna gospodarska zbor-nca iz Beograda pravkar odpira v Trstu. Govornik je še predlagal, naj bi na ravni trgovinskih zbornic organizirali vrsto sestankov za obravnavo skupnih poosimskih problemov. Podpredsednik zbornice Zidarič je opozoril na člena 7 in 9 osimskega sporazuma: prvi predvideva sodelovanje med sevemojadranskimi lukami in v tem okviru bo v kratkem sestanek predstavnikov reške in koprske luke, na katerem bodo pregledali aonkretne možnosti za vzpostavitev sodelovanja s Trstom in drugimi italijanskimi pristanišči na loku, ki sega do Benetk. Člen 9 pa
govori o obmejni blagovni menjavi: v tej zvezi se Slovenija zavzema za poenotenje tržaškega in goriške-ga sporazuma ter za njegovo raztegnitev na področje industrijsko -tehničnega sodelovanja.
Po razgovoru, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, so si člani obeh delegacij ogledali sejemske paviljone na Gospodarskem razstavišču. Posebne pozornosti je bil deležen deželni stand, v katerem je okusno razstavljen izbor izdelkov za opremo stanovanj.
•»Dan Furlanije - Julijske krajine* se je zaključil s sprejemom, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik Mauro. Ob tej priliki je Mauro
naglasil prijateljsko vzdušje, ki preveva odnose med Italijo in Jugoslavijo in še zlasti med obmejnimi de želami, oziroma republikami, in razvoj gospodarskega sodelovanja, ki mu osimski sporazumi zagotavljajo novega zaleta. Izrazil je prepričanje, da se bo po osimskih dogovorih znatno povečala splošna blagovna izmenjava med obema državama (v prvih devetih mesecih lanskega leta je ustrezna vrednost presegala 600 milijard lir) in med sosednimi obmejnimi območji, in sicer tudi v okviru avtonomnih računov in posebnih operacij, kakršne veljajo za vsakoletne sejemske prireditve »Alpe Adria* v Ljubljani, (ef)
Prizor iz središča Bologne, kjer je včeraj snežilo
ir 'i/ <siž ' *
(Telefoto ANSA)

0BSTRUKCI0NIZEM BRANILCEV FAŠISTOV ZAVIRA ISKANJE RESNICE
VAL MRAZA ZAJEL ITALIJO
Proces zaradi pokola v milanski Na severu sneg in mraz
na jugu pa dež in megla
Zaprti številni gorski prelazi na Južnotirolskem
Kmečki banki zašel na mrtvi tir
V ospredju odnosi med Giannettinijem in SID - Spletkarjenje gen. Malettija - Branje zapisnika o zasliševanju fašista Pozzana - Prihodnje dni bo pričal časnikar «l’Unita» Ibio Paolucci
CATANZARO. 30. — Proces zaradi strahovitega pokola v milanski Kmečki banki 1. 1969, na katerem naj bi končno zvedeli, kdo je podtaknil peklenski stroj, zlasti pa kdo je bombaša tali bombaše) pripravil k temu je rred današnjo. 31. obravnavo zašel docela r.a mrtvi tir. Zgodilo se je skratka to, kar je bilo pričakovati in spričo česar si sedaj zadovoljno manejo roke v skrajnodesničarskih prevratniških krogih.
Ob odsotnosti »agenta Z» vojaške obveščevalne službe SID. fašista Gian-nettinija. ki naj bi bolehal za želodčnim in črevesnim vnetjem, se je sodna razprava odvijala mučno počasi v znamenju očitnega obstrukcionizma iz vTst branilcev «čroih» odtožencev in sredi novih prerakanj med odvetniki oziroma njihovih brezštevilnih ugovorov. zaradi katerih je nioral sodni zbor prečesto romati na posvet. Jasen dokaz torej, da hočejo mračne sile že četrtič zapored zamrzniti proces.
'Navedimo vidnejše trenutke današnje obravnave. Zastopnik zasebne stranke odv. Azzariti - Bova, ki je včeraj zahteval, naj sodišče vključi med akte korespondenco rred italijanskim veleposlaništvom v Buenos Airesu in vohunsko službo SID iz časov, ko se je Giannettini predal italijanskim oblastem. a mu je bila zahteva odbita. je danes ponovno načel to vprašanje. Po ugotovitvi, da sc je sodišče pri odbitju zahteve oslonilo na dokumenta 12 in 15, lu ju je poslala sodnikom predvčerajšnjim služba SID, je odvetnik poudaril njuno resno vsebino. Gen. Maletti (bivši načekiik proti-vohunskega oddelka D pri SID), je v pogovoru z vojaškim svetnikom italijanskega veleposlaništva v Buenos Airesu izrazil zadovoljstvo spričo magnetofonskega posnetka razgovora med
Stopnjevanje nezadovoljstva med ljudskimi množicami
NEAPELJ, 30. — Družbenopolitična kriza, ki pretresa Italijo, postaja dan za dnem bolj očitna. V večjih mestih si druga drugi sledijo demonstracije brezposelnih in državljanov »drugega razreda*, tistih, ki živijo v siromaštvu in nemogočih higienskih razmerah. V marsikaterem primeru skušajo njihovb zadovoljstvo, če že ne obup, izkoriščati reakcionarni krogi, di bi tako zavrli osveščanje ljudskih množic in proces nadaljnje demokratizacije nagnite italijanske družbe.
Zadnji kričeč primer prihaja iz Neaplja. Zajetna skupina nezaposlenih mladincev, ki naj bi po zatrdilih policijskega ravnateljstva pripadali znanemu gibanju tako imenovanih organiziranih brezposelnih »novih list 1976», je sinoči uprizorila hropno demonstracijo kar v dvorani občinskega sveta in prekinila sejo. Prišlo je do prerivanja, med katerim ni preostalo peščici mestnih redarjev drugega, kot da se umaknejo. Župan Valenzi (komunist) je iz bojazni pred hujšim pozval na pornič policijo in karabinjerje, ki so zajeli štiri razbolite mladeniče, jih zaslišali, nato pa izpustili in prijavili sodni oblasti pod obtožbo motnje javne skupščine, sodelovanja pri nasilju in upiranja javnim funkcionarjem.	.
Valenzi je danes ostro obsodil sinočnje nerede in pozval prebivalstvo ter zlasti mlade, naj z enotnim nastopom osamijo nasilne skupine; občinskemu svetu je treba v bodoče zagotoviti nemoteno dejavnost, kajti le tako bo občinska uprava mogla učinkovito reševati kočljive pro-
bleme, ki tarejo skupnost. Nekateri vedo povedati, da je bilo med sinočnjimi demonstranti "opaziti več skrajnodesničarskih pretepačev. Komentar' je odveč.
Močno znižane tarife za telefonske pogovore z Italijani v tujini
RIM, 30. — Direkcija PTT javlja, da bodo za časa velikonočnih praznikov uvedli za telefonske pogovore s svojci v tujini za približno 65 odst. znižano, tarifo. Tp velja za svojce delavcev v Belgiji, Franciji, Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Luksemburgu, Holandski in Švici. Telefonski razgovori po znižanih ta rifah bodo možni od 0. ure 3. aprila do 24. ure 17. istega meseca. Vsekakor bo treba predložiti potrdilo občinskega urada z navedbo sorodstvenih vezi z delavcem v tujini. Zaradi tega bodo možni telefonski pogovori le s poštnih uradov.
Direkcija je navedla nekaj primerov znižanih tarif in sicer: za 3 minute telefonskega , »govora z Nemčijo je treba plačati 531 lir namesto 1.065, za Belgijo 567 (1.065), za Luk semburg pa 531 (1.605) lir.
MOSKVA, 30. - Sovjetske oblasti nočejo izdati vstopnega vizuma a-meriškemu časnikarju Geraldu Nadlerju, ki bi moral prevzeti mesto mbskovskega dopisnika tiskovne a-gencije »United Press International*.
Gjannettinijem in omenjenim svetnikom. .takoj nato pa zaskrbljenost, češ ali je bil tedaj morda prisoten še kdo drug, Pozneje je Maletti pozval vojaškega svetnika, naj se takoj predstavi službi SID če ga ho preiskovalni sodnik poklical na zaslišali je: jasno je. da so pri SID nameravali svetnika temeljito poučiti, kako naj odgovarja na zasliševanju. . . Med odvetnikovimi izvajanji je Azzaritija - Bovo napadel javni tožilec ,češ da predolgo govori, prišlo je do splošnega prerekanja, nazadnje pa je prizadetemu uspelo formulirati zahtevo po proučitvi korespondence veleposlaništvo — SID: zahtevi se je pridružil odv. Gargiulo. ki zastopa milansko Kmečko banko. /. utemeljitvijo, da sodni zbor lahko obide zapreko vojaške tajnosti, v katero je zavita omenjena korespondenca, tako kakor jo je obšel, ko je od službe 'SID izprosil dokumenta 12 in 15. Sodniki so zahtevo odbili.
Odv. Alecci, ki brani Valpredovo skupino, je zahtevala ix»spešitev obravnave. oziroma, naj sodišče pozove čimprej na zasliševanje gen. Malettija, kap. Labruno in mar. Tanzillija. Predsednik ji je odvrnil, da se morajo ti sami javiti.
-Valpredov odvetnik Calvi je povedal, da skrbi notranje ministrstvo za posebno nadzorstvo nad sumljivimi osebami: te neposredno nadzoruje policija. Zahteval je. naj sodišče poizve, če je bil nadzorovan tudi Giannettini. kajti v tem primeru bi lahko preverili, če je bil 27. aprila 1969 res v Padovi. Calvi je tudi še zahteval poizvedbo, kje vse je bil »agent Z» med 1966. in 1969. letom. Zahtevi se je pridružil branilec neonacista Franca Frede s pripombo, naj se ustrezna preiskava raztegne na skupino anarhistov. Sodni zbor je sprejel obe zahtevi in poizvedovanje razširil tako rekoč na vse obtožence. V poštev pridejo torej: med fašisti poleg Guida Giannettinija še Stefano Delle Chiaie (skriva se v Špahiji), Marco Pozzan (zaprt je v Madridu in v teku so formalnosti za njegovo izročitev Italiji). Angelo Ven-tilra; Claudio Orsi, Antonio Massari. Giovanni Bionao, Massjmiliano Fač-chini, Pietro Loredan in Stefano Ser-pieri — preveriti treba, kje so se nahajali med 1964. in 1974. letom — ter Franco Freda in Giovanni Ventu-ra — poizvedovanje naj bi zadevalo obdobje 1966-71; med anarhisti pa poleg Pietia Valprede še Mario Merimo. Ernilio Borghese. Ernilio Bagnoti, Roberto Gargamelli, Enrico Di Cola ter Olivio Della Savia — preiskava naj bi zaobjela razdobje med 9. in Ib. decembrom 1969
Obravnava se je nadaljevala z branjem zapisnika o zasliševanjih neofa-šista Marca Pozzana, ki mu je vohunska služba SID omogočila pobeg na tuje (izročila mu je ponarejen potni hst naslovljen na nekega Maria Zanello), Prizadeti je obtožen pokola in drugih terorističnih akcij v 1. 1969. Pozzan je bil vselej v tesnih stikih s Fredo in Venturo — sam pravi, da so bili ti odnosi «kultume narave*. . Fašist je med zasliševanjem poleg drugega povedal, da je zloglasni Delle Chiaie nekaj mesecev po milanskem pokolu izrazil Fredi obžalovanje, ker je bil v preiskavo o napadu na Kmečko banko vpleten tudi njegov prijatelj Merlino' (ta sedi na zatožni klopi v skupini anarhistov): Delle Chiaie je pripomnil, da bi brez težave lahko dokazal Merlinovo nedolžnost.
Na zahtevo Pozzanovega branilca odv. Agapita je nato sodni zbor 0-dredil, naj se v prihodnjih dneh zasliši časnikar komunističnega glasila «L’Unita» Ibio Paolucci. Le ta je svoji knjigi «11 processo infame* citiral izjavo treviškega javnega tožilca dr. Calogera, po kateri naj bi Pozzan med zasliševanjem dejal, da bc vse izjave, ki so romale v zapisnik, zanikal, ko bo soočen z osebami, ki bi bile prijavljene sodni oblasti na podlagi njegovih pričevanj.
Proces, kj bi dejansko mpral raz-kriti ozadje strategije napetosti, a je.
ubral strategijo progresivne paralize, se nadaljuje jutri. (dg).
Po strahoviti letalski nesreči
Dva potnika
jamba PAN AM podlegla hudim opeklinam
SANTA CRUZ DE TENERIFE. 30.
Medtem ko se je število smrtnih žrtev nedeljske strahovite letalske nesreče povečalo na 577, se stopnjuje jo polemike o'krivdi, ki jo nekateri zvračajo na pilota holandskega jum-ba, drugi pa na pilota ameriškega boeinga, Čigava je krivda, bo točno ugotovila preiskovalna komisija, oziroma preiskovalne komisije, ki so že na delu. Eni so mnenja, da je holandski pilot vzletel brez dokončnega privoljenja, drugi pa trdijo; da je ameriško letalo prezgodaj zapustilo stransko stezo in zavozilo na vzletišče ravno v trenutku, ko je holandski pilot javil nadzornemu stolpu, da je začel z vzletom. Ameriški pilot, ki je prestregel pogovor, je nemudoma zakričal, da je še na vzletišču, vendar njegovo obvestjlo je prišlo prepozno. Posledica: 577 mrtvih in približno 70 ranjenih, v glavnem s hudimi opeklinami. V a-meriških bolnišnicah, kamor so jih odpeljali s hercules.i, jim bodo skušali rešiti življenja, vendar- za nekatere bo to nemogoče.
Zavarovalne družbe so že preračunale škodo, ki jo bodo morale plačati. Baje je samo materialne škode za 204 mijjjone dolarjev, medtem ko bodo morali plačati kot zavarovanje potnikov od 34 do 42 milijonov dolarjev.
BOČEN, 30. — Lepo, že toplo spomladansko vreme s cvetočimi drevesi, se je moralo kar čez noč u-makniti zimi, ki je s snegom in nizkimi temperaturami zajela vso Evropo. Na Južnem Tirolskem je po snežnih metežih danes zasijalo medlo sonce, vendar so morali zaradi snega in predvsem zaradi nevarnosti plazov zapreti številne prelaze. V nižinskih predelih obstaja nevarnost poledice in morda prav zaradi spolzke ceste se je na viaduktu Col-le Isarco na brennerski avtocesti pripetila nesreča, ko je cisterno za prevažanje mleka zaneslo v 40 m globok prepad, kjer je našel smrt 39-letni šofer Luciano Candoni iz Arta Terme v videmski pokrajini. Vsekakor je zimska oprema potrebna tudi na cestah Karnije, kjer je od Tolmeča dalje vse pod snežno odejo. To velja tudi za pontebsko cesto do mejnega prehoda pri Rokovem. Tudi v Beneški Sloveniji, kjer v nižinskih predelih dežuje, je sneg pobelil vrhove in tudi številne vasi in zaselke.
Snežilo je tudi v Liguriji in na apeninskem predelu Emilie - Roma-gne, medtem ko že nekaj dni dežuje v Umbriji, v Abrucih, kjer piha močan veter, in v Moliseju, kjer se je, posebno v kotlinah pojavila gosta megla. Povsod so seveda temperature zimske.-
In še ne preveč razveseljiva vest: vremenoslovci napovedujejo slabo vreme tudi za prve dni aprila, ko bo deževalo, ponekod z nevihtami. Tudi temperatura bo nižja, kot bi jo lahko pričakovali za spomladansko obdobje.
BAGDAD, 30. - Mohameda Has sana Alalija,' ki je bil pod obtožbo vohunstva v korist Sirije obsojen na smrt, so včeraj obesili v Bagdadu. Avgusta lani je Alali s televizijskih ekranov priznal, da je sodeloval s
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiHHinitiitiMiiiiiiiimiiiJjrinitiiiiimitiiiiiiiHiiiiiiiiiM
ROPI ZORET NA DNEVNEM REDU
V Neaplju ropar po pomoti ustrelil svojega pajdaša
Ropar, ki je ustrelil pajdaša, se je javil preiskovalcem, katerim je izročil samokres in oropane dragulje
NEAPELJ, 30.. - Mlad ropar jc izgubil 'življenje, dva pa sta zbežala po bliskovitem napadu na dva kurirja, ki sta s fiatom 500 prevažala zlatnino in dragulje. Dogodek se je odigral danes kmalu po 9.3(1 v Ul. San Marceliino na univerzitetnem področju.
Kurirja zastavljalnice «Istituto Orafo Anticipazioni* 62-letni CateUo Pace in 25detni Mario Sarno sta bila s fiatom 500 namenjena v bančno podružnico v Ul. San Bia-gio dei Librai, kjer bi , morala izročiti za 30 milijonov dragocenosti, ki bi jih banka spravila v varnostne skrinje. V Ul. Lucrezia da Vagno sta se morala ustaviti pred drugo 500 s spraznjeno zračnico, ki jo je neznanec porival proti sredini ceste. Iznenada je en neznanec stopil z bližnjega motor nega kolesa, medtem ko je drugi ostal pri krmilu, in s samokresom v rokah zahteval od Paceja izročitev torbe z dragulji in zlatnino. Istočasno je tudi neznanec, ki je porival avto, stopil bližje in prav tako oborožen, odvzel Sarnu drugo torbo. Vsi trije so se nato jadrno usedli na motorno kolo, o katerem sn ugotovili, da je bilo ukradeno,^ in se bliskovito odpeljali. Preden so se oddaljili je eden od njih trikrat ustrelil na tla.
Kaj se je nato zgodilo, bo težko ugotoviti. Iznenada so namreč po Čili streli in voznik motorja se je zgrudil na krmilo. Roparju, .kj je
sedel za njim, se je posrečilo u-staviti motor in stopiti na pločnik, kamor mu je sledil njegov pajdaš. Ranjenega fanta,- katerega so identificirali za 21-letnega -France-sca Verdicchia, sta - pustila na tleh, sama1 pa zbežala \i t ! .
Ranjenega .' Verdicchia So nemii-doma odpeljali s policijskim av tom v bolnišnico, kjer, pa,so ugotovili, da je,že med pfevozom podlegel poškodbam. Sedaj policija preiskuje kdo je; streljal. Bančna uradnika gotovo ne, ker baje sploh nista bila oborožena, zaradi česar domnevajo,,da je Verdicchia ranil, čeprav hehote, eden od njegovih pajdašev v trenutku, ko je s: samokresom v rokah skočil na motorno kolo.
V večernih urah se je v spremstvu svojega odvetnika javil preiskovalnim organom 23-letni Gaetano De Luca, ki je agentom kvesture izročil samokres ( kal. 7,65 in torbo z oropanimi dragulji. De Luca je priznal, da se mu je, ko se je v naglici usedel na motorno kolo, sprožil samokres, katerega naboj se je zaril v bok Verdicchia, ki je bil za krmilom vozila.
NEW YORK, 30. - Neznani zbiralec redkosti je za kakih 58 mili jonov lir kupi) na dražbi v Sothbey’s vrsto pisem, ki jih je sloviti romanopisec Ernest Homingway poslal staršem v letih 1920/28.' \4, U
sirsko informacijsko službo, ki ga je poslala v Irak z namenom, da izvede, sporazumno s predstavniki sirske ambasade v Bagdadu, sabotažne akcije.
Karel in Astrid: poroka na vidiku?
ANTVERPEN, 30. - Luksemburška princesa Maria Astrid je prekinila študije tropske medicine in se podala v Anglijo na študij angleščine. To naj bi potrjevalo vest, -ki jo je danes objavil «Daily Mail». da je angleški princ Karol izbral luk semburško kneginjo za svojo bodočo ženo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA POBUDO SINDIKALNE ZVEZE CGIL - CISL - UIL
uslužbencev krajevnih ustanov
Poudarjena zahteva po obnovitvi ustreznih delovnih pogodb
Včeraj so ves dan stavkali delavci in nameščenci, zaposleni pri javnih ustanovah (občine, pokrajina in občinska podporna ustanova ECA), bolnišnicah, deželi, trgovinski zbornici in v zasebnih zdraviliščih. Celodnevno stavko kategorije je oklicala sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, da bi pritisnila na vlado, ki zavlačuje z obnovo ustreznih delovnih pogodb. Vlada je namreč odklonila nadaljevanje pogajanj za obnovo pogodbe. Stavki, ki je dobro uspela, so se pridružili državni nameščenci z raznimi informativnimi shodi, javnih manifestacij pa ni bilo.
Sindikalne organizacije CGIL, CI SL. in UIL, ki združujejo delavce in nameščence zaposlene pri tržaški občini, pripominjajo, da še vedno čakajo na izvajanje sporazuma, ki je bil podpisan med vlado in sindikati. Uslužbenci še ne dobivajo pred v:denega poviška (25.000 lir). Pri občinski upravi se še vedno ne izvaja prejšnja pogodba, ki je zapadla že 30. junija 1976. Da bi stavka prehudo ne prizadela prebivalstva, so v okviru pokrajinske psihiatrične bolnišnice poslovale »splošne storitve* in menza. Delovale so telefonske centrale in druge nujne službe.
Pri šolskih zavodih »France Pre-šeren», «Žiga Zois*, »Da Vinci*, zavod za geometre, «Oberdan», Navtični inštitut, »Galilei* so stavkali uradniki in sluge. Pri pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilak-so je stavkalo vse zaposleno osebje razen zdravnika za nujne posege v primeru morebitnih okužb s pasjo steklino.
Delegati sindikata CGIL delavcev in nameščencev zdravstvenih usta nov so se včeraj popoldne sestali v občinskem gledališču »France Pre šereh* v Boljuncu na pokrajinskem kongresu.
• Danes, ob 17. uri bo na sedežu : CGIL v Ul. Pondares pokrajinski kongres sindikata delavcev kemijske stroke FILCEA - CGIL. Na dnevnem redu je poročilo dosedanjega vodstva: sledila bo razprava in volitve novega
se odpre za občinstvo
55
MILANSKI
5EJEM
ki se bo končal
APRILA
J9.
uri
15. in 19. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.
vodstva ter delegatov za vsedržavni kongres.
Občni zbor pokrajinskega združenja trgovcev
Gospodarska in politična kriza v državi ter njene posledice za tržaško gospodarstvo in posebej njegove terciarne dejavnosti, vprašanja, ki jih odpira osimski sporazum in pred. videva namestitev proste industrijske cone na Krasu ter druga specifična vprašanja trgovinskega in turističnega razvoja v naših krajih so bile glavne teme včerajšnjega občnega zbora pokrajinskega združenja trgovcev.
Tako iz poročila predsednika pokrajinskega združenja, kot iz posega predsednika vsedržavnega združenja Confcommercio Orlanda, je izzvenela zaskrbljenost nad sedanjim gospodarskim položajem v državi, ki narekuje potrebo po novih oblikah pristopa k reševanju številnih zapletenih problemov. V osimskem sporazumu vidi združenje nove perspektive za ozdravitev razrvanega gospodarstva našega mesta in naše dežele, vendar poudarja, da morajo pri uresničevanju sporazumov sodelovati vsi družbeno politični in gospodarski dejavniki. Občni zbor so med drugimi pozdravili predstavnik trgovinske zbornice Prandoni, tržaški župan Spaccini in deželni odbornik Stopper.
Zaradi
nepopustljivosti
(Nadaljevanje z 2. strani)
ponovi) ob zaključnem glasovanju o celotnem zakonu: najprej je K D s pomočjo MSI zavrnila amandma »laikov*) nato pa so tudi misovci glasovali proti členu, ki je tako propadel. S tem se je že ustvarila huda vrzel, ki je metala temno senco na besedilo zakona, lori a diskusija se je nadaljevala, saj je šele pozneje prišla na vrsto bi-" stvena točka vse razprave: vprašanje. ali naj zakon poleg javnih posvetovalnic in zasebnih posvetovalnic, ki sklepajo konvencije z javnimi ustanovami, predvideva tudi deželno financiranje za -zasebne posvetovalnice, ki bi ne bile vezane na konvencijo. Tu je bilo nemalo govora o pluralizmu, ki naj bi ga po mnenju KD zagotavljala le zasebna iniciativa. Prišlo je tudi do dodatnega predloga (socialist Zanfanini in predstavnica MF Puppijeva) naj bi zasebnim posvetovalnicam namenili samo majhen odstotek (od 10 do 15 odst.) celotne vsote, namenjene za posvetovalnice, toda tudi ta predlog je bil zavrnjen.
In končno, da bi bila mera polna. se je po novi prekinitvi oglasil k razpravi še predstavnik deželnega odbora .odbornik Tripani. ki je predlagal, da bi iz zakonsKega osnutka črtali postavko, ki je predvidevala nakazilo za uresničitev posvetovalnic v višini 1.400 milijonov lir v prihodnjih štirih letih, kar so laikii spet tolmačili kot poskus Krščanske demokracije, da bi zakonu o posvetovalnicah odvzeli vsakršno vsebino. Tudi ta predlog je bil proti volji »laikov* sprejet, na koncu pa je bil sprejet še amandma, ki je poverjal deželnemu odboru nalogo, da pripravi pravilnik za urejanje vprašanja participacije, ki ga zakonski osnutek po zavrnitvi člena 4 ni več predvideval.
Ura je bila že pozna, ko so prišle na vrsto glasovalne izjave. Štoka (SSk) je napovedal, da bo glasoval v korist osnutka, ker- so bili sprejeti vsi njegovi amandmaji, med njimi oni. ki so izrecno predvidevali zadostitev specifičnim potrebam pripadnikov etničnih skupin. Trauner (PLI) se je izrekel proti osnutku, kž je bil po odobritvi demokrščanskh amandmajev in zavrnitvi predlogov -»laikov* znatno slabši od besedila, ki ga je pripravila pristojna komisija. Nardini (PSI) je obtožil KD, da ni hotela odstopiti od svojega stališča, ampak je hotela, da bi samo dru; gi popuščali. Besedilo, ki je izšlo iz diskusije, daje prec>iost zasebnim posvetovalnicam ter onemogoča vsakršno načrtovanje na tem področju, je dodal.
Tudi Bertoli (PRI) in Vit.ale (PS DI) sta se izrazila proti predlogu, resne pomisleke pa je izrazila tudi predstavnica MF Puppinijeva, ki je napovedala, da se bo 'vzdržala glasovanja.
Colli (KPI) je obžaloval, da .je KD pokazala stari integralizem, in to kljub odprtim stališčem laikov. Ugotovil je, da je iz raznih a. mandmajev izšel slab zakon, ki ne zadošča pričakovanjem žensk in demokratičue javnosti, Dodal je, da se demokratični boj za družinske posvetovalnice nikakor ni zaključil. Končno je še Biasutti (KD) zagovarjal doslednost svoje stranke ter obžaloval, da je prevladala linija razbitja enotnosti med demokratičnimi silami. Sledilo je glasovanje z izidem, ki smo ga orisali na začetku.