Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15
123Predstavitve in informacije
Igor BIZJAK
Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne 
arhitekture prostorov sodišč
Časovni okvir projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2024 (24 mesecev)
Financiranje projekta
Projekt je bil pridobljen na razpisu za 
ciljnoraziskovalne programe (CRP) v 
letu 2022 ter ga 50-odstotno nancira 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
Republike Slovenije in 50-odstotno Mi-
nistrstvo za pravosodje.
Izhodišča projekta
Ministrstvo za pravosodje na obsto-
ječem stavbnem fondu izvaja različne 
prenove, ki so nujne zaradi objektov in 
posodobitev teh ter tudi zaradi novih 
potreb uporabnikov. Prav tako izva-
ja investicije v objekte, ki so bili prej 
namenjeni drugim dejavnostim, ali v 
novogradnje, izmed katerih je najpo-
membnejša izgradnja nove sodne stavbe 
v Ljubljani.
V projektu bodo analizirani primeri 
predlaganih prenov in gradenj sodnih 
stavb glede na obstoječi stavbni fond 
pravosodnih organov pri nas in v dr-
žavah, v katerih je primerljivo izvaja-
nje sodne oblasti in ki so hkrati širše 
prepoznavne po vidnejših dosežkih na 
področju trajnostnega oblikovanja so-
dnega prostora za zaposlene in javnost, 
z možnostjo prenosa obravnavanih ele-
mentov, konceptov, modelov, smernic v 
drugih državah v naš prostor. Po analizi 
primerov se bodo pripravile smernice 
kakovostne zasnove sodobne arhitektu-
re sodišč po posameznih tipičnih pro-
storih sodišč (sodniške pisarne, pisarne 
vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška 
knjiga itd.) in sodišč kot celote (javni, 
poslovni del itd.). Hkrati se bodo anali-
zirala tudi Merila za ureditev poslovnih 
prostorov za potrebe uporabnikov dr-
žavnega proračuna, določena s Sklepom 
Vlade RS št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 
8. 2018, s predlogi dopolnitev in spre-
memb meril, ki obravnavajo prostore, ki 
jih uporabljajo pravosodni organi. 
Cilj projekta je med drugim tudi stan-
dardizirati sistemski pristop univer-
zalnega načrtovanja in oblikovanja za 
vse na primerih pravosodnih objektov 
s pomočjo različnih arhitekturnih in 
mobilnostnih rešitev. Tako se lahko 
funkcionalno oviranim osebam in vsem 
drugim zagotovijo prijazna sodišča in 
drugi pravosodni objekti, raziskan sis-
temski pristop pa se lahko prenese tudi 
v druge javne prostore. Raziskava se 
bo naredila na osnovi pregleda dobrih 
praks pri nas in v tujini. Na podlagi 
raziskave se bodo izdelale smernice, ki 
bodo osnova za nadaljnje postopke pri 
prenovah ali novogradnjah objektov 
pravosodnih organov.
Univerzalna graditev in univerzalno 
oblikovanje sta pomembna dela naloge, 
saj upoštevanje načel univerzalnosti pri 
gradnji in oblikovanju prostorov omo-
goča dostopnost do javnih objektov in 
storitev, ki jih ti ponujajo vsakomur 
ne glede na njengovo invalidnost ali 
katerokoli drugo osebno okoliščino. 
Univerzalno oblikovanje in univerzal-
na graditev se nanašata na širok spekter 
oblikovanja in gradnje zgradb in okolja 
za uporabo vseh ljudi ne glede na te-
lesne sposobnosti. Izraza se je domislil 
arhitekt Ronald L. Mace, začetnik kon-
cepta pa je bil Selwyn Goldsmith, avtor 
knjige Oblikovanje za invalide, v kateri 
je uvedel poševni dostop čez robnike za 
invalide. 
Namen, cilji in vsebina 
projekta
Trenutno stanje v Sloveniji je tako, da 
so nekatera sodišča in nekateri drugi 
objekti pravosodnih organov v procesu 
prenove ali so potrebni prenove. Te so 
nujne zaradi objektov samih in posodo-
bitev teh ter tudi zaradi novih potreb 
uporabnikov. Veliko objektov je tudi 
spomeniško zavarovanih, kar še otežu-
je prenovo in vzpostavitev univerzalne 
dostopnosti. V okviru projekta CRP 
Mobilnost funkcionalno oviranih oseb v 
objektih pravosodnih organov (številka 
projekta V5-1919) je bilo ugotovljeno, 
da so v nekaterih objektih tudi ovire 
(tako ovire, ki so del stavbe, in ovire 
v opremi prostorov), ki funkcionalno 
oviranim osebam otežujejo dostop do 
določenih funkcij, ki jih nudijo objekti. 
Tudi nekateri prostori sodišč (razprav-
ne dvorane, sodniške pisarne, zemljiška 
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15
124 Predstavitve in informacije
knjiga itd.) so opremljeni z opremo 
(pohištvom), ki je lahko ovira funkcio-
nalno ovirane osebe. 
Do danes je le manjši del vseh pravosod-
nih objektov primeren za mobilnost 
funkcionalno oviranih oseb, kar pome-
ni, da se morajo osebe s funkcionalni-
mi oviranostmi zapeljati drugam, tudi 
v druga mesta ali naselja. Velikokrat so 
vzrok za to starejše stavbe, ki so pogosto 
spomeniško zaščitene in je njihova pre-
nova največkrat težko izvedljiva. Tudi 
novejše zgradbe, ki niso bile prvotno 
namenjene vlogi sodišča, imajo lahko te-
žave pri zagotavljanju primernih prosto-
rov za dejavnosti, ki jih opravlja sodišče. 
Naloga mora zato v začetku analizirati 
delovanje sodišča in kakšne prostore to 
potrebuje, da so ti primerno zasnovani 
in opremljenih, da zadostijo funkcijam, 
ki jih opravlja sodišče. Hkrati mora ana-
lizirati primere dobre prakse iz tujine, 
kjer je sodni sistem primerljiv našemu.
Cilji projekta izhajajo iz razpisa teme 
in so:
• analizirati primere predlaganih 
prenov in gradenj sodnih stavb 
glede na obstoječi stavbni fond 
pravosodnih organov pri nas;
• analizirati primere dobre arhitek-
turne prakse na področju prenov 
in gradnje sodnih stavb v državah, 
v katerih je primerljivo izvajanje 
sodne oblasti in ki so hkrati šir-
še prepoznavne po vidnejših do-
sežkih na področju trajnostnega 
oblikovanja sodnega prostora za 
zaposlene in javnost, z možnostjo 
prenosa obravnavanih elementov, 
konceptov, modelov, smernic v 
drugih državah v naš prostor;
• oblikovati smernice kakovostne 
zasnove sodobne arhitekture 
sodišč po posameznih tipičnih 
prostorih sodišč (sodniške pisar-
ne, pisarne vpisnikov, razpravne 
dvorane, zemljiška knjiga itd.) in 
sodišč kot celote, deljene na javni 
in poslovni del, s shemami;
• analizirati Merila za ureditev 
poslovnih prostorov za potrebe 
vladnih proračunskih uporabni-
kov, uveljavljena s Sklepom vlade 
št. 35200-3/2018/9 z dne 30.  8. 
2018, ter oblikovati predlog do-
polnitev in sprememb teh za 
ureditev poslovnih prostorov za 
potrebe pravosodnih organov – 
sodišč z normativi glede velikosti 
posameznih prostorov (tipične 
pisarne, razpravne dvorane itd.).
Cilj projekta je med drugim tudi stan-
dardizirati sistemski pristop univer-
zalnega načrtovanja in oblikovanja za 
vse na primerih pravosodnih objektov 
s pomočjo različnih arhitekturnih in 
mobilnostnih rešitev. Tako se lahko 
vsem osebam zagotovijo prijazna sodi-
šča in drugi pravosodni objekti, raziskan 
sistemski pristop pa se lahko pozneje 
prenese tudi v druge javne prostore. V 
raziskavi bodo najprej analizirani pri-
meri domačih prenov in novogradenj 
objektov pravosodnih organov, nato bo 
narejen pregled dobrih praks s podro-
čja arhitekturnega načrtovanja stavb in 
oblikovanja prostorov tujih primerov, ki 
jih je mogoče primerjati s praksami v 
Republiki Sloveniji. Na podlagi analize 
stanja in pregleda tuje prakse se bodo 
izdelale smernice kakovostne zasnove 
sodobne arhitekture sodišč po posame-
znih tipičnih prostorih sodišč (sodniške 
pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne 
dvorane, zemljiška knjiga itd.) in so-
dišč kot celote (javni, poslovni del itd.) 
s shemami.
Dodaten cilj projekta je tudi analiza 
Meril za ureditev poslovnih prostorov 
za potrebe vladnih proračunskih upo-
rabnikov, uveljavljena s Sklepom vlade 
št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018. 
Smernice kakovostne zasnove sodobne 
arhitekture sodišč in analiza meril bodo 
osnova za dopolnitev in spremembo 
meril, ki zdaj ne vključujejo posebnosti 
objektov in prostorov, ki jih uporabljajo 
pravosodni organi.
Če je prostor načrtovan in oblikovan za 
funkcionalno ovirane osebe, je primeren 
prav za vse uporabnike prostora. S 
temi besedami želimo postaviti temelje 
univerzalnega oblikovanja, ki ga tudi 
želimo doseči v okviru projekta.
Že v uvodu je bilo omenjeno, da Mi-
nistrstvo za pravosodje na obstoječem 
stavbnem fondu izvaja različne prenove, 
ki so nujne zaradi objektov samih, poso-
dobitev teh in tudi zaradi novih potreb 
uporabnikov. Prav tako izvaja investicije 
v objekte, ki so bili prej namenjeni dru-
gim dejavnostim, ali novogradnje, med 
katerimi je najpomembnejša izgradnja 
nove sodne stavbe v Ljubljani. Ta naj bi 
stala ob Dunajski cesti, kjer je že od leta 
1996 izkopana gradbena jama na mestu 
vojašnice Ljuba Šercerja (Pušnik, 2021). 
Prostor je bil sicer prvotno namenjen 
štirim ministrstvom, vendar se njihova 
gradnja nikoli ni začela. Od leta 2012 
je prostor namenjen novi sodni palači. 
Pušnik v članku omenja tudi, da je 60 
odstotkov prostorov sodišč najetih, kar 
je s nančnega vidika draga investicija. 
Hkrati je po Sloveniji veliko objektov 
sodnih organov, ki so potrebni prenove 
ali odprave ovir za funkcionalno ovirane 
(Bizjak, 2021).
V tuji literaturi je mogoče najti kar ne-
kaj člankov, ki se ukvarjajo z zasnovo in 
arhitekturo stavb sodišč. Govorijo pred-
vsem o zasnovi sodnih dvoran, delitvi na 
prostor za sodnika, odvetnike, tožilce, 
osebe v postopkih in gledalce. Pri tem 
članki omenjajo tudi psihologijo pros-
tora, ki lahko osebam v sodnih postop-
kih vzbuja nelagodje (Mulcahy, 2007; 
Tait, 2013). Posebej je zanimiv članek 
o arhitekturi sodišča za zločine iz dru-
ge svetovne vojne v Nürnbergu (Somos, 
2018), ki opisuje sodno dvorano in njen 
vpliv na obtožence. Kako lahko arhitek-
tura deluje zastrašujoče, prikazuje pri-
mer iz Avstralije. Zgodovinsko gledano 
so arhitektura, postavitev, zasnova in 
detajli avstralskih sodišč tesno povezani 
s zičnimi vidiki britanske imperialne 
arhitekture. Avstralske oblasti so ugoto-
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15
125Predstavitve in informacije
vile, da arhitektura, ki je bila zasnovana 
tako, da deluje zastrašujoče, tako tudi 
vpliva na avstralske aborigine. Posledič-
no postavlja te uporabnike v okoliščine, 
ki ogrožajo njihovo zasebnost, varnost 
in dobro počutje (Anthony in Grant, 
2016).
Razlike so tudi med sodnimi dvorana-
mi za otroke, odrasle, za področje dru-
žinskega prava itd., ki morajo s svojim 
oblikovanjem uporabnikom nuditi var-
nost (Missingham idr., 2002). Oprema 
in razpored dvorane morata slediti tudi 
digitalizaciji, ki je vse bolj prisotna na 
vseh področjih. Članki omenjajo tudi 
sobe za zaslišanje prič, varnost v njih in 
njihovo opreme (Bybee, 2012; Brodi 
in Brodi, 2016a). Sodišče je družbena 
institucija in njena arhitektura mora 
izražati določene vrednote, kot so de-
mokracija, pripadnost, enakost, pravič-
nost in legitimnost (Branco idr., 2011).
Nekaj člankov se ukvarja tudi s celot-
no zasnovo sodišč kot monumentalnih 
objektov, ki morajo vzbujati spoštovan-
je ter delitev na javni del in del, ki ga 
uporabljajo zaposleni na sodišču (Tait 
in Jones, 2013; Brodi in Brodi, 2016b). 
Arhitektura organizira in strukturira 
prostor ter ga naredi razumljivega, da 
ga je mogoče interpretirati, saj lahko 
zunanjost in notranjost ter materiali 
in predmeti v njem olajšajo ali zavira-
jo naše dejavnosti s tem, kako nam 
posredujejo in predstavljajo določena 
sporočila. Zato je treba opraviti analizo 
sodišč ob upoštevanju okoliščin časa, 
kraja jurisdikcije, zgodovinskih, politič-
nih, regulativnih in družbeno-kulturnih 
kontekstov ter tudi pravne tradicije 
(Branco, 2016; Blumetti idr., 2020).
Več kot dve stoletji je v sodni arhitektu-
ri prevladovala uradna in prepoznavna 
zgradba, ki ji lahko rečemo tudi tempelj 
pravice ali pozneje sodna palača. Ker pa 
v sodobnem času ni več statičnih estet-
skih pravil/norm, morajo biti nove sod-
ne zgradbe hkrati funkcionalne, odprte 
in monumentalne. Ta zahteva po pred-
stavljanju in materializaciji pravičnosti 
v demokraciji je težka in protislovna. V 
zadnjih petnajstih letih je opazen nasta-
nek nove sodne monumentalnosti. Svo-
jega jezika ne jemlje več iz klasicizma, če 
pa že, je krožna, skoraj ironična. Želi biti 
spektakularna, z oblikami, volumni in 
materiali, ki se poigravajo s kontrastni-
mi učinki, preskoki obsega in dialektič-
nimi opozicijami, pri čemer je najočit-
nejša opozicija med preglednostjo in 
neprosojnostjo (Bels in Branco, 2017).
Zanimiva razlaga sodišč je tudi ta, 
da pravo vedno uporablja materialna 
orodja, pripomočke, tehnologije, da bi 
pridobilo pomen in moč. Tako orodje 
je lahko ozemeljska pristojnost, ki je 
hkrati materialna tehnologija, graje-
no okolje in diskurz. Drugo orodje je 
lahko posledično zgradba sodišča, ki jo 
lahko razumemo kot tehnologijo v te-
hnologiji. Morda bi lahko trdili, da je 
sodišče strojna oprema, sodna dvorana 
pa programska, pri čemer pohištvo, po-
stopki in rituali sodelujejo z življenjem 
ljudi, urejajo vedenja in podrejajo ljudi 
avtoriteti zakona in uporabi pravice. 
Tako kot katera koli druga tehnologi-
ja se je tudi arhitektura sodišč sčasoma 
razvila in ustvarila določene strukture 
z ogromnim vplivom na uporabnike 
sodišč. Hkrati se spreminja tudi no-
tranja, zelo odločna, konvencionalna in 
rigidna postavitev sodne dvorane z vsem 
pritrjenim pohištvom. Strokovnjaki in 
uporabniki zahtevajo prilagodljivejše 
prostore za obravnavo, predvsem za 
otroško in družinsko sodišče (Branco 
idr., 2018).
Pregled literature kaže, da se arhitektura 
sodišč, zgradbe in tudi notranjosti, raz-
poreditve prostorov, velikosti teh in nji-
hove opreme spreminja ter postaja manj 
zastrašujoča in prilagodljivejša.
Drugo področje, ki ga je treba upoš-
tevati pri projektu, je tudi univerzalna 
dostopnost. 
V ZDA je leta 2004 paraplegik tožil dr-
žavo, ker mu je bilo onemogočen dostop 
do sodne dvorane. Rezultat tožbe je bil, 
da so morala vsa sodišča v ZDA omo-
gočiti dostop osebam z invalidnostjo z 
namestitvijo ramp za invalidske vozičke, 
posebnih dvigal, primernih sanitarij in 
drugih prilagoditev (Gray, 2004).
V 26. členu Listine Evropske unije o te-
meljnih pravicah (Uradni list Evropske 
unije 2010/C 83/02) unija priznava in 
spoštuje pravico invalidov do ukrepov 
za zagotavljanje njihove samostojnos-
ti, socialne in poklicne vključenosti in 
sodelovanja v življenju skupnosti. Evro-
pski akcijski načrt 2006–2007 o polo-
žaju invalidnih oseb v Evropski uniji 
si v svojem tretjem operativnem cilju 
zastavlja izboljšanje dostopnosti za vse, 
ki se povezuje z načelom Oblikovanje 
za vse. Načelo zagovarja oblikovanje 
produktov in okolja na tak način, da 
lahko produkte in dostop do grajenega 
kar najbolj uporabljajo vsi ljudje, brez 
potreb po posebnem oblikovanju in pri-
lagoditvah grajenega okolja (Hanson, 
2005). Pravica do dostopnosti grajenega 
okolja, informacij in komunikacij se v 
Evropski uniji obravnava z dveh vidikov. 
Prvi se nanaša na pravico invalidov do 
socialne vključenosti in zagotavljanja 
enakih možnosti, drugi pa zadeva stan-
dardizacijo na področju prostorske za-
konodaje. 
Grajeno okolje moramo prilagajati in 
načrtovati v korist funkcionalno ovira-
nih ljudi (Vovk, 2000), pri tem pa ne 
smemo pozabiti tudi na dostopnost do 
objektov oziroma varno multimodalno 
mobilnost oseb v urbanem okolju. V 
življenju invalidov so pripomočki za 
mobilnost zelo pomembni, brez njih si 
danes ni mogoče zamišljati samostoj-
nega in varnega življenja in dela oseb z 
različnimi oviranostmi. Nove rešitve te-
meljijo na razvoju novih metod in upo-
rabi novih tehnologij (IKT in druge). 
S pripomočki želimo zapolniti vzel na 
področju posamezne invalidnosti (npr. 
senzorne ali zične oviranosti).
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15
126 Predstavitve in informacije
Načrtovanje celostnih, dostopnih in 
vključujočih povezav/prehodov za in-
valide znotraj in zunaj objektov, ki je 
tehnološko podprta z novimi tehnolo-
gijami, je naslednji izziv za razvojnike 
in znanstvenike. 
Na Urbanističnem inštitutu RS in Ge-
odetskem inštitutu Slovenije je bilo o 
preverjanju dostopnosti javnih objektov 
brez ovir za vse vrste invalidnosti napi-
sanih kar nekaj člankov in monograj 
(Vovk, 2000; Sendi in Kerbler, 2009; 
Žolgar idr., 2010; Vodeb in Bračun, 
2011; Rener idr., 2011; Sendi idr., 2012; 
Rener idr., 2012; Sendi, 2014; Demšar 
in Rener, 2018; Bizjak, 2021). Na tem 
področju je Urbanistični inštitut RS 
sodeloval v kar nekaj projektih s tega 
področja in razvil orodja, temelječa 
na veljavnih standardih za dostopnost 
objektov, s katerimi se lahko preveri, ali 
so objekti dostopni za gibalno ovirane, 
slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne 
osebe.
Iz predstavljenega je mogoče ugotoviti, 
da se težav z dostopnostjo oseb z različ-
nimi vrstami invalidnosti javnih objek-
tov, med katere spadajo tudi objekti 
pravosodnih organov, zavedajo vse insti-
tucije in da so sprejeti tudi tem težavam 
primerni akti tako na ravni OZN in EU 
kot tudi Slovenije. Uresničevanje teh za-
vez pa poteka počasneje, kot je zapisano 
v aktih. Izdelane so že določene rešitve 
za ugotavljanje dostopnosti, nimamo 
pa univerzalnih rešitev ali akcijskega 
podrobnega načrta za odpravljanje teh 
težav z upoštevanjem posebnosti že 
zgrajenih objektov in tudi objektov, ki 
so kulturno in spomeniško zaščiteni. 
Vsebina posameznih 
sklopov projekta 
(delovni paketi)
Projekt je razdeljen v štiri delovne pa-
kete. 
Prvi delovni paket 1 (DP1) vsebuje ana-
lizo primerov prenov in gradenj sodnih 
stavb pri nas in v tujini in analizo Me-
ril za ureditev poslovnih prostorov za 
potrebe vladnih proračunskih uporab-
nikov, uveljavljenih s Sklepom vlade št. 
35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018. 
V okviru drugega delovnega paketa 
(DP2) se bodo na podlagi analiz iz DP1 
oblikovale smernice kakovostne zasnove 
sodobne arhitekture sodišč po posamez-
nih tipičnih prostorih sodišč (sodniške 
pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne 
dvorane, zemljiška knjiga itd.) in sodišč 
kot celote, deljene na javni in poslovni 
del, s shemami. 
Tretji delovni paket (DP3) je namenjen 
izdelavi predloga dopolnitev meril za 
ureditev poslovnih prostorov za potre-
be vladnih proračunskih uporabnikov. 
Na podlagi analiz se bosta iz dejavnosti 
DP1 in izdelanih smernic iz dejavnos-
ti DP2 oblikovala predlog morebitnih 
sprememb in dopolnitev Meril za ure-
ditev poslovnih prostorov za potrebe 
vladnih proračunskih uporabnikov. 
Predlog sprememb in dopolnitev se bos-
ta nanašala na ureditev poslovnih pros-
torov za pravosodne organe – sodišča 
z normativi glede velikosti posameznih 
prostorov (tipične pisarne, razpravne 
dvorane itd.). 
Četrti delovni paket (DP4) je namenjen 
pripravi poročil in končnega poročila za 
naročnika. Razširjanje rezultatov bo po-
tekalo tudi s predstavitvami na strokov-
nih srečanjih in konferencah, objavami 
v strokovnih/znanstvenih časopisih in 
revijah ter informativnimi in strokovni-
mi prispevki za javne medije. Ob koncu 
projekta bodo predstavnikom pravosod-
nega ministrstva predstavljeni rezultati 
projekta.
Najpomembnejši 
rezultati projekta
S pregledom in analizo primerov bomo 
pridobili vpogled v dobro in slabo pra-
kso na teh področjih, kar bo v nadalje-
vanju projekta pomagalo pri pripravi 
smernic, konceptov, modelov in meril 
za kakovostno in sodobno zasnovo ar-
hitekture sodišč, ki bodo uporabni za 
novogradnje in prenovo starih stavb 
ter tako za stavbo kot celoto kot tudi 
za notranjost v smislu ureditve tipičnih 
prostorov sodišč.
Partnerji v projektu in 
člani projektne skupine
V projektu sta partnerja Urbanistični 
inštitut Republike Slovenije in Geo-
detski inštitut Slovenije.
Vodja projekta je dr. Igor Bizjak, univ. 
dipl. inž. arh., zaposlen pri Urbanistič-
nem inštitutu Republike Slovenije.
Z Urbanističnega inštituta Republike 
Slovenije sodelujejo pri projektu tudi 
ti sodelavci:
• dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. 
arh.,
• dr. Sabina Mujkić, univ. dipl. inž. 
geod.,
• Nina Goršič, univ. dipl. inž. arh.,
• Tilen Jurca, mag. inž. arh.
Z Geodetskega inštituta Slovenije pri 
projektu sodelujejo:
• Miran Janežič, univ. dipl. inž. 
geod.,
• Helena Žnidaršič, univ. dipl. inž. 
geod.,
• Marina Lovrić, mag. inž. arh., 
• Maja Baloh, mag. inž. kraj. arh.
Dr. Igor Bizjak, univ. dipl. inž. arh.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
E-pošta: igor.bizjak@uirs.si
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15
127Predstavitve in informacije
Viri in literatura
Anthony, T., in Grant, E. (2016): Courthouse 
design principles to dignify spaces for in-
digenous users: preliminary observations. 
International Journal for Court Administration, 
8(1), str. 43–59.
Bels, M., in Branco, P. (2017): Law and archi-
tecture: Courthouse architecture, searching 
for a new balance between representation 
and functionality. V: Gephart, W., in Leko, J. 
(ur.): Law and the arts. Elective affnities and 
relationships of tension, str. 177–206. Frankfurt 
ob Majni, Klostermann.
Bizjak, I. (2021): Mobilnost funkcionalno ovi-
ranih oseb v objektih pravosodnih organov. 
Urbani izziv, strokovna izdaja, 13, str. 144–150.
Blumetti, D., Rodriges, P., in Januario, P. 
(2020): Courthouse architecture and power 
performances in the 20th century. Prispevek je 
bil predstavljen na konferenci 11th Academic 
International Conference on Multidisciplinary 
Studies and Education – AICMSE, ki je pote-
kala januarja 2020 v Oxfordu v Združenem 
kraljestvu.
Branco, P. (2018): Courthouse architecture as 
technology. Some thoughts on form vs func-
tion. V. Branco, P., Hosen, N., Leone, M., Mohr, 
R., idr. (ur.): Tools of meaning. Representation, 
objects, and agency in the technologies of law 
and religion, str. 67–90. Rim, Aracne.
Branco, P., Casaleiro, P., in Izzo, V. N. (2011): 
Do we need a new type of court? Considering 
courthouse architecture and family matters. Pri-
spevek je bil predstavljen na konferenci The 
Law and Society Association Annual Meeting, 
ki je potekala v San Franciscu v Kaliforniji.
Branco, P. (2016): Courthouses as spaces of 
recognition, functionality and access to law 
and justice: A portuguese reflection. Oñati 
Socio-Legal Series, 6(3), str. 426–441.
Brodi, A., in Brodi, M. (2016a): Law courts and 
courtrooms 1: The buildings of the criminal law. 
Historic England in association with Liverpool 
University Press.
Brodi, A., in Brodi, M. (2016b): Law courts 
and courtrooms 2: Civil and coroner’s courts. 
Historic England in association with Liverpool 
University Press.
Bybee, K. J. (2012): Judging in place: Architec-
ture, design, and the operation of courts. Law 
& Social Inquiry, 37(4), str. 1014–1028.
Demšar, J., in Rener, R. (2018): Kranj: karta 
dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe. 
Kranj, Mestna občina Kranj.
Gray, R. J. Jr. (2004): Access to the courts – 
Equal justice for all. An Electronic Journal of 
the U. S. Department of State – Issues of De-
mocracy. Dostopno na: https://www.loc.gov/
item/2002230624 (sneto 24. 6. 2019).
Hanson, J. (2005): The housing and support 
needs of adults aged 18–55 with impaired 
vision: A good practice guide (online). London, 
University College London, The housing 
corporation. Thomas Pocklington Trust.
Missingham, G., Heywood, C., in Brawn, G. 
(2002): Architectural psychology and courts 
buildings. Perth, Department of Justice, We-
stern Australia.
Mulcahy, L. (2007). Architects of Justice: The 
politics of courtroom design. Social & Legal 
Studies, 16(3), str. 383–403.
Pušnik, M. (2021): Sodna palača za Bežigra-
dom spet oživljena. Delo, 21. 7. 2021.
Rener, R., Babič, U., Demšar, J., in Kete, P. 
(2012): Izdelava taktilnih kart za slepe in 
slabovidne osebe v mestu Maribor. Ljubljana, 
Geodetski inštitut Slovenije.
Rener, R., Šprohar, L., in Žolgar, I. (2011): 
Analysis of mobility and aids for persons with 
visual impairment in Slovenia. V: Glumbić, N., 
in Vučinić, V. (ur.): Zbornik radova: 5. međuna-
rodni naučni skup Specijalna edukacija i rehabi-
litacija danas, Zlatibor, 24.–27. september 2011, 
str. 360–367. Beograd, Fakultet za specijalnu 
edukaciju i rehabilitaciju.
Sendi, R., (2014): Socialna inovacija za boj 
proti diskriminaciji oseb z oviranostmi v gra-
jenem okolju. Urbani izziv, 25(2), str. 48–57.
Sendi, R., in Kerbler, B. (2009): Invalidi in 
dostopnost: kako uspešni smo v Sloveniji pri 
odstranjevanju in preprečevanju grajenih in 
komunikacijskih ovir? Urbani izziv, 20(1), str. 
5–20.
Vodeb, V., in Bračun Sova, R. (2011): Muzeji, 
javnost, dostopnost. Ljubljana, Urbanistični 
inštitut Republike Slovenije.
Sendi, R., Bizjak, I., Goršič, N., Kerbler, B., 
Mujkić, S., Nikšič, M., in Tominc, B. (2012): 
Spletni vodnik za invalide in tehnično orodje 
za ocenjevanje dostopnosti objektov v jav-
ni rabi. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2, str. 
98–115.
Somos, M. (2018): A new architecture of justice: 
Dan kiley’s design for the nuremberg trials’ 
courtroom. MPIL Research Paper Series No. 
2018-04. Heidelberg, Max Planck Institute for 
Comparative Public Law and International 
Law.
Tait, A. A. (2013): Constructing courts: Archi-
tecture, the ideology of judging, and the public 
sphere. Richmond, University of Richmond, 
School of Law.
Tait, D., in Jones, D. (2013): Reflection – 2011 
European courts executive research tour. Syd-
ney, University of Western Sydney.
Vovk, M. (2000): Načrtovanje in prilagajanje 
grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim 
ljudem. Ljubljana, Urbanistični inštitut Repub-
like Slovenije.
Žolgar, I., Šprohar, L., in Rener, R. (2010): 
Social identity and perception of visually 
impaired. V: Kovačević, J., in Vučinić, V. 
(ur.): Smetnje i poremećaji: Fenomenologija, 
prevencija i tretman, str. 511–524. Beograd, 
Univerzitet u Beogradu, Fakultet za specijalnu 
edukaciju i rehabilitaciju.