Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 123Predstavitve in informacije Igor BIZJAK Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč Časovni okvir projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2024 (24 mesecev) Financiranje projekta Projekt je bil pridobljen na razpisu za ciljnoraziskovalne programe (CRP) v letu 2022 ter ga 50-odstotno nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in 50-odstotno Mi- nistrstvo za pravosodje. Izhodišča projekta Ministrstvo za pravosodje na obsto- ječem stavbnem fondu izvaja različne prenove, ki so nujne zaradi objektov in posodobitev teh ter tudi zaradi novih potreb uporabnikov. Prav tako izva- ja investicije v objekte, ki so bili prej namenjeni drugim dejavnostim, ali v novogradnje, izmed katerih je najpo- membnejša izgradnja nove sodne stavbe v Ljubljani. V projektu bodo analizirani primeri predlaganih prenov in gradenj sodnih stavb glede na obstoječi stavbni fond pravosodnih organov pri nas in v dr- žavah, v katerih je primerljivo izvaja- nje sodne oblasti in ki so hkrati širše prepoznavne po vidnejših dosežkih na področju trajnostnega oblikovanja so- dnega prostora za zaposlene in javnost, z možnostjo prenosa obravnavanih ele- mentov, konceptov, modelov, smernic v drugih državah v naš prostor. Po analizi primerov se bodo pripravile smernice kakovostne zasnove sodobne arhitektu- re sodišč po posameznih tipičnih pro- storih sodišč (sodniške pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška knjiga itd.) in sodišč kot celote (javni, poslovni del itd.). Hkrati se bodo anali- zirala tudi Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe uporabnikov dr- žavnega proračuna, določena s Sklepom Vlade RS št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018, s predlogi dopolnitev in spre- memb meril, ki obravnavajo prostore, ki jih uporabljajo pravosodni organi. Cilj projekta je med drugim tudi stan- dardizirati sistemski pristop univer- zalnega načrtovanja in oblikovanja za vse na primerih pravosodnih objektov s pomočjo različnih arhitekturnih in mobilnostnih rešitev. Tako se lahko funkcionalno oviranim osebam in vsem drugim zagotovijo prijazna sodišča in drugi pravosodni objekti, raziskan sis- temski pristop pa se lahko prenese tudi v druge javne prostore. Raziskava se bo naredila na osnovi pregleda dobrih praks pri nas in v tujini. Na podlagi raziskave se bodo izdelale smernice, ki bodo osnova za nadaljnje postopke pri prenovah ali novogradnjah objektov pravosodnih organov. Univerzalna graditev in univerzalno oblikovanje sta pomembna dela naloge, saj upoštevanje načel univerzalnosti pri gradnji in oblikovanju prostorov omo- goča dostopnost do javnih objektov in storitev, ki jih ti ponujajo vsakomur ne glede na njengovo invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Univerzalno oblikovanje in univerzal- na graditev se nanašata na širok spekter oblikovanja in gradnje zgradb in okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na te- lesne sposobnosti. Izraza se je domislil arhitekt Ronald L. Mace, začetnik kon- cepta pa je bil Selwyn Goldsmith, avtor knjige Oblikovanje za invalide, v kateri je uvedel poševni dostop čez robnike za invalide. Namen, cilji in vsebina projekta Trenutno stanje v Sloveniji je tako, da so nekatera sodišča in nekateri drugi objekti pravosodnih organov v procesu prenove ali so potrebni prenove. Te so nujne zaradi objektov samih in posodo- bitev teh ter tudi zaradi novih potreb uporabnikov. Veliko objektov je tudi spomeniško zavarovanih, kar še otežu- je prenovo in vzpostavitev univerzalne dostopnosti. V okviru projekta CRP Mobilnost funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov (številka projekta V5-1919) je bilo ugotovljeno, da so v nekaterih objektih tudi ovire (tako ovire, ki so del stavbe, in ovire v opremi prostorov), ki funkcionalno oviranim osebam otežujejo dostop do določenih funkcij, ki jih nudijo objekti. Tudi nekateri prostori sodišč (razprav- ne dvorane, sodniške pisarne, zemljiška Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 124 Predstavitve in informacije knjiga itd.) so opremljeni z opremo (pohištvom), ki je lahko ovira funkcio- nalno ovirane osebe. Do danes je le manjši del vseh pravosod- nih objektov primeren za mobilnost funkcionalno oviranih oseb, kar pome- ni, da se morajo osebe s funkcionalni- mi oviranostmi zapeljati drugam, tudi v druga mesta ali naselja. Velikokrat so vzrok za to starejše stavbe, ki so pogosto spomeniško zaščitene in je njihova pre- nova največkrat težko izvedljiva. Tudi novejše zgradbe, ki niso bile prvotno namenjene vlogi sodišča, imajo lahko te- žave pri zagotavljanju primernih prosto- rov za dejavnosti, ki jih opravlja sodišče. Naloga mora zato v začetku analizirati delovanje sodišča in kakšne prostore to potrebuje, da so ti primerno zasnovani in opremljenih, da zadostijo funkcijam, ki jih opravlja sodišče. Hkrati mora ana- lizirati primere dobre prakse iz tujine, kjer je sodni sistem primerljiv našemu. Cilji projekta izhajajo iz razpisa teme in so: • analizirati primere predlaganih prenov in gradenj sodnih stavb glede na obstoječi stavbni fond pravosodnih organov pri nas; • analizirati primere dobre arhitek- turne prakse na področju prenov in gradnje sodnih stavb v državah, v katerih je primerljivo izvajanje sodne oblasti in ki so hkrati šir- še prepoznavne po vidnejših do- sežkih na področju trajnostnega oblikovanja sodnega prostora za zaposlene in javnost, z možnostjo prenosa obravnavanih elementov, konceptov, modelov, smernic v drugih državah v naš prostor; • oblikovati smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč po posameznih tipičnih prostorih sodišč (sodniške pisar- ne, pisarne vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška knjiga itd.) in sodišč kot celote, deljene na javni in poslovni del, s shemami; • analizirati Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih proračunskih uporabni- kov, uveljavljena s Sklepom vlade št. 35200-3/2018/9 z dne 30.  8. 2018, ter oblikovati predlog do- polnitev in sprememb teh za ureditev poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov – sodišč z normativi glede velikosti posameznih prostorov (tipične pisarne, razpravne dvorane itd.). Cilj projekta je med drugim tudi stan- dardizirati sistemski pristop univer- zalnega načrtovanja in oblikovanja za vse na primerih pravosodnih objektov s pomočjo različnih arhitekturnih in mobilnostnih rešitev. Tako se lahko vsem osebam zagotovijo prijazna sodi- šča in drugi pravosodni objekti, raziskan sistemski pristop pa se lahko pozneje prenese tudi v druge javne prostore. V raziskavi bodo najprej analizirani pri- meri domačih prenov in novogradenj objektov pravosodnih organov, nato bo narejen pregled dobrih praks s podro- čja arhitekturnega načrtovanja stavb in oblikovanja prostorov tujih primerov, ki jih je mogoče primerjati s praksami v Republiki Sloveniji. Na podlagi analize stanja in pregleda tuje prakse se bodo izdelale smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč po posame- znih tipičnih prostorih sodišč (sodniške pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška knjiga itd.) in so- dišč kot celote (javni, poslovni del itd.) s shemami. Dodaten cilj projekta je tudi analiza Meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih proračunskih upo- rabnikov, uveljavljena s Sklepom vlade št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018. Smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč in analiza meril bodo osnova za dopolnitev in spremembo meril, ki zdaj ne vključujejo posebnosti objektov in prostorov, ki jih uporabljajo pravosodni organi. Če je prostor načrtovan in oblikovan za funkcionalno ovirane osebe, je primeren prav za vse uporabnike prostora. S temi besedami želimo postaviti temelje univerzalnega oblikovanja, ki ga tudi želimo doseči v okviru projekta. Že v uvodu je bilo omenjeno, da Mi- nistrstvo za pravosodje na obstoječem stavbnem fondu izvaja različne prenove, ki so nujne zaradi objektov samih, poso- dobitev teh in tudi zaradi novih potreb uporabnikov. Prav tako izvaja investicije v objekte, ki so bili prej namenjeni dru- gim dejavnostim, ali novogradnje, med katerimi je najpomembnejša izgradnja nove sodne stavbe v Ljubljani. Ta naj bi stala ob Dunajski cesti, kjer je že od leta 1996 izkopana gradbena jama na mestu vojašnice Ljuba Šercerja (Pušnik, 2021). Prostor je bil sicer prvotno namenjen štirim ministrstvom, vendar se njihova gradnja nikoli ni začela. Od leta 2012 je prostor namenjen novi sodni palači. Pušnik v članku omenja tudi, da je 60 odstotkov prostorov sodišč najetih, kar je s nančnega vidika draga investicija. Hkrati je po Sloveniji veliko objektov sodnih organov, ki so potrebni prenove ali odprave ovir za funkcionalno ovirane (Bizjak, 2021). V tuji literaturi je mogoče najti kar ne- kaj člankov, ki se ukvarjajo z zasnovo in arhitekturo stavb sodišč. Govorijo pred- vsem o zasnovi sodnih dvoran, delitvi na prostor za sodnika, odvetnike, tožilce, osebe v postopkih in gledalce. Pri tem članki omenjajo tudi psihologijo pros- tora, ki lahko osebam v sodnih postop- kih vzbuja nelagodje (Mulcahy, 2007; Tait, 2013). Posebej je zanimiv članek o arhitekturi sodišča za zločine iz dru- ge svetovne vojne v Nürnbergu (Somos, 2018), ki opisuje sodno dvorano in njen vpliv na obtožence. Kako lahko arhitek- tura deluje zastrašujoče, prikazuje pri- mer iz Avstralije. Zgodovinsko gledano so arhitektura, postavitev, zasnova in detajli avstralskih sodišč tesno povezani s zičnimi vidiki britanske imperialne arhitekture. Avstralske oblasti so ugoto- Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 125Predstavitve in informacije vile, da arhitektura, ki je bila zasnovana tako, da deluje zastrašujoče, tako tudi vpliva na avstralske aborigine. Posledič- no postavlja te uporabnike v okoliščine, ki ogrožajo njihovo zasebnost, varnost in dobro počutje (Anthony in Grant, 2016). Razlike so tudi med sodnimi dvorana- mi za otroke, odrasle, za področje dru- žinskega prava itd., ki morajo s svojim oblikovanjem uporabnikom nuditi var- nost (Missingham idr., 2002). Oprema in razpored dvorane morata slediti tudi digitalizaciji, ki je vse bolj prisotna na vseh področjih. Članki omenjajo tudi sobe za zaslišanje prič, varnost v njih in njihovo opreme (Bybee, 2012; Brodi in Brodi, 2016a). Sodišče je družbena institucija in njena arhitektura mora izražati določene vrednote, kot so de- mokracija, pripadnost, enakost, pravič- nost in legitimnost (Branco idr., 2011). Nekaj člankov se ukvarja tudi s celot- no zasnovo sodišč kot monumentalnih objektov, ki morajo vzbujati spoštovan- je ter delitev na javni del in del, ki ga uporabljajo zaposleni na sodišču (Tait in Jones, 2013; Brodi in Brodi, 2016b). Arhitektura organizira in strukturira prostor ter ga naredi razumljivega, da ga je mogoče interpretirati, saj lahko zunanjost in notranjost ter materiali in predmeti v njem olajšajo ali zavira- jo naše dejavnosti s tem, kako nam posredujejo in predstavljajo določena sporočila. Zato je treba opraviti analizo sodišč ob upoštevanju okoliščin časa, kraja jurisdikcije, zgodovinskih, politič- nih, regulativnih in družbeno-kulturnih kontekstov ter tudi pravne tradicije (Branco, 2016; Blumetti idr., 2020). Več kot dve stoletji je v sodni arhitektu- ri prevladovala uradna in prepoznavna zgradba, ki ji lahko rečemo tudi tempelj pravice ali pozneje sodna palača. Ker pa v sodobnem času ni več statičnih estet- skih pravil/norm, morajo biti nove sod- ne zgradbe hkrati funkcionalne, odprte in monumentalne. Ta zahteva po pred- stavljanju in materializaciji pravičnosti v demokraciji je težka in protislovna. V zadnjih petnajstih letih je opazen nasta- nek nove sodne monumentalnosti. Svo- jega jezika ne jemlje več iz klasicizma, če pa že, je krožna, skoraj ironična. Želi biti spektakularna, z oblikami, volumni in materiali, ki se poigravajo s kontrastni- mi učinki, preskoki obsega in dialektič- nimi opozicijami, pri čemer je najočit- nejša opozicija med preglednostjo in neprosojnostjo (Bels in Branco, 2017). Zanimiva razlaga sodišč je tudi ta, da pravo vedno uporablja materialna orodja, pripomočke, tehnologije, da bi pridobilo pomen in moč. Tako orodje je lahko ozemeljska pristojnost, ki je hkrati materialna tehnologija, graje- no okolje in diskurz. Drugo orodje je lahko posledično zgradba sodišča, ki jo lahko razumemo kot tehnologijo v te- hnologiji. Morda bi lahko trdili, da je sodišče strojna oprema, sodna dvorana pa programska, pri čemer pohištvo, po- stopki in rituali sodelujejo z življenjem ljudi, urejajo vedenja in podrejajo ljudi avtoriteti zakona in uporabi pravice. Tako kot katera koli druga tehnologi- ja se je tudi arhitektura sodišč sčasoma razvila in ustvarila določene strukture z ogromnim vplivom na uporabnike sodišč. Hkrati se spreminja tudi no- tranja, zelo odločna, konvencionalna in rigidna postavitev sodne dvorane z vsem pritrjenim pohištvom. Strokovnjaki in uporabniki zahtevajo prilagodljivejše prostore za obravnavo, predvsem za otroško in družinsko sodišče (Branco idr., 2018). Pregled literature kaže, da se arhitektura sodišč, zgradbe in tudi notranjosti, raz- poreditve prostorov, velikosti teh in nji- hove opreme spreminja ter postaja manj zastrašujoča in prilagodljivejša. Drugo področje, ki ga je treba upoš- tevati pri projektu, je tudi univerzalna dostopnost. V ZDA je leta 2004 paraplegik tožil dr- žavo, ker mu je bilo onemogočen dostop do sodne dvorane. Rezultat tožbe je bil, da so morala vsa sodišča v ZDA omo- gočiti dostop osebam z invalidnostjo z namestitvijo ramp za invalidske vozičke, posebnih dvigal, primernih sanitarij in drugih prilagoditev (Gray, 2004). V 26. členu Listine Evropske unije o te- meljnih pravicah (Uradni list Evropske unije 2010/C 83/02) unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnos- ti, socialne in poklicne vključenosti in sodelovanja v življenju skupnosti. Evro- pski akcijski načrt 2006–2007 o polo- žaju invalidnih oseb v Evropski uniji si v svojem tretjem operativnem cilju zastavlja izboljšanje dostopnosti za vse, ki se povezuje z načelom Oblikovanje za vse. Načelo zagovarja oblikovanje produktov in okolja na tak način, da lahko produkte in dostop do grajenega kar najbolj uporabljajo vsi ljudje, brez potreb po posebnem oblikovanju in pri- lagoditvah grajenega okolja (Hanson, 2005). Pravica do dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij se v Evropski uniji obravnava z dveh vidikov. Prvi se nanaša na pravico invalidov do socialne vključenosti in zagotavljanja enakih možnosti, drugi pa zadeva stan- dardizacijo na področju prostorske za- konodaje. Grajeno okolje moramo prilagajati in načrtovati v korist funkcionalno ovira- nih ljudi (Vovk, 2000), pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na dostopnost do objektov oziroma varno multimodalno mobilnost oseb v urbanem okolju. V življenju invalidov so pripomočki za mobilnost zelo pomembni, brez njih si danes ni mogoče zamišljati samostoj- nega in varnega življenja in dela oseb z različnimi oviranostmi. Nove rešitve te- meljijo na razvoju novih metod in upo- rabi novih tehnologij (IKT in druge). S pripomočki želimo zapolniti vzel na področju posamezne invalidnosti (npr. senzorne ali zične oviranosti). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 126 Predstavitve in informacije Načrtovanje celostnih, dostopnih in vključujočih povezav/prehodov za in- valide znotraj in zunaj objektov, ki je tehnološko podprta z novimi tehnolo- gijami, je naslednji izziv za razvojnike in znanstvenike. Na Urbanističnem inštitutu RS in Ge- odetskem inštitutu Slovenije je bilo o preverjanju dostopnosti javnih objektov brez ovir za vse vrste invalidnosti napi- sanih kar nekaj člankov in monograj (Vovk, 2000; Sendi in Kerbler, 2009; Žolgar idr., 2010; Vodeb in Bračun, 2011; Rener idr., 2011; Sendi idr., 2012; Rener idr., 2012; Sendi, 2014; Demšar in Rener, 2018; Bizjak, 2021). Na tem področju je Urbanistični inštitut RS sodeloval v kar nekaj projektih s tega področja in razvil orodja, temelječa na veljavnih standardih za dostopnost objektov, s katerimi se lahko preveri, ali so objekti dostopni za gibalno ovirane, slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne osebe. Iz predstavljenega je mogoče ugotoviti, da se težav z dostopnostjo oseb z različ- nimi vrstami invalidnosti javnih objek- tov, med katere spadajo tudi objekti pravosodnih organov, zavedajo vse insti- tucije in da so sprejeti tudi tem težavam primerni akti tako na ravni OZN in EU kot tudi Slovenije. Uresničevanje teh za- vez pa poteka počasneje, kot je zapisano v aktih. Izdelane so že določene rešitve za ugotavljanje dostopnosti, nimamo pa univerzalnih rešitev ali akcijskega podrobnega načrta za odpravljanje teh težav z upoštevanjem posebnosti že zgrajenih objektov in tudi objektov, ki so kulturno in spomeniško zaščiteni. Vsebina posameznih sklopov projekta (delovni paketi) Projekt je razdeljen v štiri delovne pa- kete. Prvi delovni paket 1 (DP1) vsebuje ana- lizo primerov prenov in gradenj sodnih stavb pri nas in v tujini in analizo Me- ril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih proračunskih uporab- nikov, uveljavljenih s Sklepom vlade št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018. V okviru drugega delovnega paketa (DP2) se bodo na podlagi analiz iz DP1 oblikovale smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč po posamez- nih tipičnih prostorih sodišč (sodniške pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška knjiga itd.) in sodišč kot celote, deljene na javni in poslovni del, s shemami. Tretji delovni paket (DP3) je namenjen izdelavi predloga dopolnitev meril za ureditev poslovnih prostorov za potre- be vladnih proračunskih uporabnikov. Na podlagi analiz se bosta iz dejavnosti DP1 in izdelanih smernic iz dejavnos- ti DP2 oblikovala predlog morebitnih sprememb in dopolnitev Meril za ure- ditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih proračunskih uporabnikov. Predlog sprememb in dopolnitev se bos- ta nanašala na ureditev poslovnih pros- torov za pravosodne organe – sodišča z normativi glede velikosti posameznih prostorov (tipične pisarne, razpravne dvorane itd.). Četrti delovni paket (DP4) je namenjen pripravi poročil in končnega poročila za naročnika. Razširjanje rezultatov bo po- tekalo tudi s predstavitvami na strokov- nih srečanjih in konferencah, objavami v strokovnih/znanstvenih časopisih in revijah ter informativnimi in strokovni- mi prispevki za javne medije. Ob koncu projekta bodo predstavnikom pravosod- nega ministrstva predstavljeni rezultati projekta. Najpomembnejši rezultati projekta S pregledom in analizo primerov bomo pridobili vpogled v dobro in slabo pra- kso na teh področjih, kar bo v nadalje- vanju projekta pomagalo pri pripravi smernic, konceptov, modelov in meril za kakovostno in sodobno zasnovo ar- hitekture sodišč, ki bodo uporabni za novogradnje in prenovo starih stavb ter tako za stavbo kot celoto kot tudi za notranjost v smislu ureditve tipičnih prostorov sodišč. Partnerji v projektu in člani projektne skupine V projektu sta partnerja Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Geo- detski inštitut Slovenije. Vodja projekta je dr. Igor Bizjak, univ. dipl. inž. arh., zaposlen pri Urbanistič- nem inštitutu Republike Slovenije. Z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije sodelujejo pri projektu tudi ti sodelavci: • dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh., • dr. Sabina Mujkić, univ. dipl. inž. geod., • Nina Goršič, univ. dipl. inž. arh., • Tilen Jurca, mag. inž. arh. Z Geodetskega inštituta Slovenije pri projektu sodelujejo: • Miran Janežič, univ. dipl. inž. geod., • Helena Žnidaršič, univ. dipl. inž. geod., • Marina Lovrić, mag. inž. arh., • Maja Baloh, mag. inž. kraj. arh. Dr. Igor Bizjak, univ. dipl. inž. arh. Urbanistični inštitut Republike Slovenije E-pošta: igor.bizjak@uirs.si Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 127Predstavitve in informacije Viri in literatura Anthony, T., in Grant, E. (2016): Courthouse design principles to dignify spaces for in- digenous users: preliminary observations. International Journal for Court Administration, 8(1), str. 43–59. Bels, M., in Branco, P. (2017): Law and archi- tecture: Courthouse architecture, searching for a new balance between representation and functionality. V: Gephart, W., in Leko, J. (ur.): Law and the arts. Elective affnities and relationships of tension, str. 177–206. Frankfurt ob Majni, Klostermann. Bizjak, I. (2021): Mobilnost funkcionalno ovi- ranih oseb v objektih pravosodnih organov. Urbani izziv, strokovna izdaja, 13, str. 144–150. Blumetti, D., Rodriges, P., in Januario, P. (2020): Courthouse architecture and power performances in the 20th century. Prispevek je bil predstavljen na konferenci 11th Academic International Conference on Multidisciplinary Studies and Education – AICMSE, ki je pote- kala januarja 2020 v Oxfordu v Združenem kraljestvu. Branco, P. (2018): Courthouse architecture as technology. Some thoughts on form vs func- tion. V. Branco, P., Hosen, N., Leone, M., Mohr, R., idr. (ur.): Tools of meaning. Representation, objects, and agency in the technologies of law and religion, str. 67–90. Rim, Aracne. Branco, P., Casaleiro, P., in Izzo, V. N. (2011): Do we need a new type of court? Considering courthouse architecture and family matters. Pri- spevek je bil predstavljen na konferenci The Law and Society Association Annual Meeting, ki je potekala v San Franciscu v Kaliforniji. Branco, P. (2016): Courthouses as spaces of recognition, functionality and access to law and justice: A portuguese reflection. Oñati Socio-Legal Series, 6(3), str. 426–441. Brodi, A., in Brodi, M. (2016a): Law courts and courtrooms 1: The buildings of the criminal law. Historic England in association with Liverpool University Press. Brodi, A., in Brodi, M. (2016b): Law courts and courtrooms 2: Civil and coroner’s courts. Historic England in association with Liverpool University Press. Bybee, K. J. (2012): Judging in place: Architec- ture, design, and the operation of courts. Law & Social Inquiry, 37(4), str. 1014–1028. Demšar, J., in Rener, R. (2018): Kranj: karta dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe. Kranj, Mestna občina Kranj. Gray, R. J. Jr. (2004): Access to the courts – Equal justice for all. An Electronic Journal of the U. S. Department of State – Issues of De- mocracy. Dostopno na: https://www.loc.gov/ item/2002230624 (sneto 24. 6. 2019). Hanson, J. (2005): The housing and support needs of adults aged 18–55 with impaired vision: A good practice guide (online). London, University College London, The housing corporation. Thomas Pocklington Trust. Missingham, G., Heywood, C., in Brawn, G. (2002): Architectural psychology and courts buildings. Perth, Department of Justice, We- stern Australia. Mulcahy, L. (2007). Architects of Justice: The politics of courtroom design. Social & Legal Studies, 16(3), str. 383–403. Pušnik, M. (2021): Sodna palača za Bežigra- dom spet oživljena. Delo, 21. 7. 2021. Rener, R., Babič, U., Demšar, J., in Kete, P. (2012): Izdelava taktilnih kart za slepe in slabovidne osebe v mestu Maribor. Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije. Rener, R., Šprohar, L., in Žolgar, I. (2011): Analysis of mobility and aids for persons with visual impairment in Slovenia. V: Glumbić, N., in Vučinić, V. (ur.): Zbornik radova: 5. međuna- rodni naučni skup Specijalna edukacija i rehabi- litacija danas, Zlatibor, 24.–27. september 2011, str. 360–367. Beograd, Fakultet za specijalnu edukaciju i rehabilitaciju. Sendi, R., (2014): Socialna inovacija za boj proti diskriminaciji oseb z oviranostmi v gra- jenem okolju. Urbani izziv, 25(2), str. 48–57. Sendi, R., in Kerbler, B. (2009): Invalidi in dostopnost: kako uspešni smo v Sloveniji pri odstranjevanju in preprečevanju grajenih in komunikacijskih ovir? Urbani izziv, 20(1), str. 5–20. Vodeb, V., in Bračun Sova, R. (2011): Muzeji, javnost, dostopnost. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Sendi, R., Bizjak, I., Goršič, N., Kerbler, B., Mujkić, S., Nikšič, M., in Tominc, B. (2012): Spletni vodnik za invalide in tehnično orodje za ocenjevanje dostopnosti objektov v jav- ni rabi. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2, str. 98–115. Somos, M. (2018): A new architecture of justice: Dan kiley’s design for the nuremberg trials’ courtroom. MPIL Research Paper Series No. 2018-04. Heidelberg, Max Planck Institute for Comparative Public Law and International Law. Tait, A. A. (2013): Constructing courts: Archi- tecture, the ideology of judging, and the public sphere. Richmond, University of Richmond, School of Law. Tait, D., in Jones, D. (2013): Reflection – 2011 European courts executive research tour. Syd- ney, University of Western Sydney. Vovk, M. (2000): Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem. Ljubljana, Urbanistični inštitut Repub- like Slovenije. Žolgar, I., Šprohar, L., in Rener, R. (2010): Social identity and perception of visually impaired. V: Kovačević, J., in Vučinić, V. (ur.): Smetnje i poremećaji: Fenomenologija, prevencija i tretman, str. 511–524. Beograd, Univerzitet u Beogradu, Fakultet za specijalnu edukaciju i rehabilitaciju.