HAJ NA
ra
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
IjgVni - Štev. 255 (2251)
PHIHOPSKI DNEYHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
/00 R1 N Poštnina nlačana v uotnvinl	mnflm	■ 4*4* - - m
OSVOBODILNA FRONTA PONOVNO ZAHTEVA, DA SE LONDONSKI DOGOVORI RAZVELJAVIJO, NEZAKONITI RIMSKI FUNKCIONARJI POŠLJEJO NAZAJ V ITALIJO, A OBLAST IZROČI PREDSTAVNIKOM TRŽAŠKEGA LJUDSTVA OBEH NARODNOSTI.
(Iz resolucije glavnega odbora OF)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 22. oktobra 1952
Cena 20 lir
IV. ZASEDANJE SLOV. ITAL. ANTIFAŠISTIČNE UNJE V KOPRU
>e Gasperi noče: niti sodelovanja s FLRJ! Decembrske Tolitve
81*1 Pogajanj iliti OdpniVB fašističnih krivic pomenijo korak naprej
0 loloem ' J-e torV 9°voril. N*o VT)Pravljanju je s totor w toaelavcev sestavil **a* 'r,TpailcfT Pe daje sploš-> P	ltalii™ske zn-
J? 2 zun„£-e tn odnosov Ita-a° <noon^tm s?.etom■ kot bi Nnieon	Prekovati od
W LWlni8,ra ob za-®te 9 J™™anJePolitične de-Bssj ,, .en*u. nakazuje
? #«o L™* svoiih dem’
t^ ,en‘ vključno yUno	smer, ki jo
! ®cija pra,ttaliianska di-! °ni dok-re	m veli° t0
oo?,l Z90v?rni del ob-vnrr,-0’ obravnava rasanJe.
!S film ni??*®’-* katerega j^' n“fcoiUie #r2anfco vPraša' 1 T"“" S rnSi1^710- ite36 ita-
kjianjj tl Predsednik ulmster predvsem,
njenTrenco’ in to fih JZ? mešetarskih,
«ot“iočih	pogodbi
n tetn,Ue. *klePov «po
C"ie!°» enn£n *?uh»■ t0 l.^Ia odranskega re-
^"ianjem6911 .vpra§anja
ta a in	^alijanske
J4« sc ]asno izraženo 'j>k w tem duhu« na-
e Z-;	•
Cn° «ran» tm“ suoio ne" C'n pri,„A pa *«»■«<* De <?‘n spora-e,Uan'’a za ne' "»mi0 'n /to?r med
<o i) s° «tieJ J?’ ta Prizade-Ulvn(w, kolikor
Pom«1’1'1'*, tn Z- 0ornjimi «po-& ?e> Slikar ne liWn!u?!li«)ij0a3an3la Pritiska U90di ita' popolnoma tOfe ne le 9e Gasperi za-
H 1 ■ na ra29°'
'ii J Ao thn * temveč %i #.J0i dn ost sodelova-Marj2>i j pa sili 2 glavo *( it^iern ."Troglavim po-\	0 ^transke izja-
*e) i, n‘i>in : ? sam prizna-V ij j. ^'dične velja-tiii-,,0 m u itol*" uvlc Pogosteje ,,I°,c,e.ne zahteve ^‘‘ji f? 'kjmčitvi cone ^u,lu london-'V- ^ao , de^t De
iT‘ntu zahteva ka-A Gn* dežnih pro-
&> *elo .■ Per>}cveaa no-%
Namesto tega do onemoglosti trmoglavo vztraja na tristranski izjavi, čeprav priznava, da nima juridične veljave - Londonski sklepi so mu le uvod v nadaljnje izsiljevanje poskusov enostranskega reševanja Tržaškega vprašanja - Stalno razširjanje trgovskih odnosov med Italijo in ZSSR
(Od naše&a dopisnika)
RIM, 21. — Italijanska vlada vztraja pri poskusih enostran. skega reševanja tržaškega vprašanja in odklanja ne le neposredna pogajanja o Trstu, temveč tudi vsako obliko sodelovanja z Jugoslavijo — to je_ glavni vtis v rimskih političnih krogih po današnjem dolgem, večinoma polemičnem in včasih tudi precej grobem govoru De Gasperija ob zaključku zunanjepolitične debate v italijanski poslanski zbor. nici. Drugi vtis po tem govoru — ki v prvi vrsti nikakor ni bil pregled italijanske zunanje politike kot celote — je ta, da De Gasperi nikakor ni zaključil poglavja, ki ga je odprl Nenm z namigovanjem na
«Drugo dejstvo, ki ima svojo negativno stran, je poskus zaveznikov, zlasti angleške diplomacije, da se najde tir, po katerem b; se lahko razvijala neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Ze v času našega sestanka v Londonu sta Attlee in Morrison vztrajala na tem, da bi mi začeli dvostranska pogajanja, pri čemer so v neki meri jamčili za jugoslovansko dobro voljo, o katerj se je zdelo, da jo je mogoče razbrati v poluradnih, če že ne uradnih izjavah mož z one obale. Mi smo vedno vztrajali pri tristranski izjavi, čeprav smo priznali, da ne more biti govora o juridični o>bveznosti».
Po De Gasperijevem mnenju bi torej dobila tristranska izja-
možnost barantanja in spora- j Va juridično veljavo, če bj se
- G«. eznm pro-
!r. l*l° jaHeTtieve0a °°~
iji *■' jo ?° nakazano h'	deduje	palača
v De °asPer‘-36 -zeI° ^as71“ NoD.^ofčpn’ n]egovo hi-lS2.*Bwnite» ju-
se
r4.„■•'Ce 2nUi “"“lev 3U-
J5 sf°Praui!oUt ■ "aj se n» 0l)enr. fcr!uice, ki S jJ?) SC, L.-,™ storil faši-to da-
2» Sr,0,11 h n 0T. ’e to da-jte rj^dicc j.,°D.?če' Popra-S,7n«r0(lof1ioč?’iske poli-£ Holifj. Oradj Rnj“' To P0'
i "'eliil 0 u v vso sv0'
S*',ki ,lrstu prav na
Sk 2 0q le postavil S o*' ij “ tak°, vemo Si 'zkušnje Sli,« *** e> .e nedeljsko
J horjn u StiB sfce ribiške ?'■ do °inQnj ilu ln zvonov,
So „!e £\?kult ^ali’ l5t° no v vso
v	^S*eu, ki doka-
naš* *^t-
^ te u laHk0 PTl' iSoM®n*lce ^ Predsed-?	tiL^de, ki si z
ltr0ti?« las£i ,la' '*ine„ °d/crjtePovzpel h q nasiu aPol°gije ja-p>/» *?erijeif. lnJen°C‘drt. ^ °lor,ni sa»io 'r, 8	? še
o j. Očitne r otrdHo nam X Lvi «rsti Iesn‘«. teiii-si ~	vsem
Sn si PTPrt ,rnin vsem 'l!	knt	?■	resmco
ti? tudi°Li*m mora
^	rnora
NT^nena'	teo-
^dw/,a>> l°n-V* » “»ejid *"' druge-
^ ioii e, v !™*ka va. k t+.Vl
\tSii kr°Bth ilallianskih
SZ,c‘io	s poseb-
k^%?°^iene S&ftS*
,^ros,T,ZneV ~ 0
r»eri 0 Op n	nai
V> i edl0o„' Jugoslovan.
^TO 0„ skuP"i U-St6«l 0r«i ni h, kratkem
«Vn“. C sebe*®de' « bi
ksj ':e' Je tn j stuarne PTU “’ da je o
h»Jce^W ««ojihTibi£° J>Tav
KV|««nP“4no « Pt
de-
JSS^fe.tr* n“ci0"ali-ISts^>^nTm pome-
•	°t	°Cnost* PO
De iGe"°- pred-Si *«Cl«teni J*sPeri za-\S ."»a,' genocid in (j “>ija ^anjr?tJa,ns'Co’
, e>n .^horir. baškega i\]K naj P°močfo. ,'Bo *<» , 0«i J Premislijo Krista «« je .najvei
lemo-
t>>|?0#u^®0Jnih ,p°.b*Ia « It *« Oik?8' da	spet
0 »la rfUpa Ved-
%	' t>re;ra dan in da
Vinilno! 30 ruž!
U fi«rope‘n so'
zumevanja z ZSSR; odklonil je sicer sklenitev nenapadalne, ga pakta z ZSSR, kar mu je nudilo priložnost za dolgo polemiko s kominformisti, name. njeno notranjepolitičnim potrebam, ni pa zaprl vrat za nadaljnje sondiranje na področjih, ki imajo morda manjšo formalno, za to pa tem večjo bistveno važnost.
O tržaškem vprašanju je De Gasperi dejal, da «spada med nerešena vprašanja miru, ki še ni bil dosežen« čeprav je ko-dificirano z mirovno pogodbo, katere nedoslednost in nesposobnost izvajanja smo zaman napovedovali«. Dodal je, da «sostanovanje ne more prinesti miru in sodelovanja med dvema narodoma« in nadaljeval:
((Razmejitev etničnih meja je bila včeraj in je danes potrebna. da se zagotovi gospodarska vitalnost in trgovska funkcija tržaškega emporija in da se to ozemlje izogne neizbežnim in zagrizenim narodnostnim bojem, ki bi odmevali vzdolž obeh jadranskih obal«.
Nato je De Gasperi dejal, da sta v zadnjih mesecih prišli na dan dve dejstvi, od katerih se mu eno (londonska konferenca) zdi — kot je razvidno iz govora — pozitivno, drugo (neposredna pogajanja) pa ne. gativno.
«Prvo dejstvo — je dejal — je londonski sporazum od 9. maja 1952, po katerem je bila civilna in gospodarska uprava v coni A, predvsem pa v Trstu, v pretežnem in bistvenem de. lu poverjena funkcionarjem imenovanim od italijanske vlade, čeprav pod odgovornostjo Zavezniške vojaške uprave, kot predvideva pogodba. To je dejansko priznanje italijanskega značaja Trsta, kot ga je proglasila tristranska izjava in znatna utrditev pozicij proti polutanskemu in bastardnemu razvoju (nevoluzione ibrida e bastardav), ki ga zagovarja nekaj manjvrednih ljudi in ga podpirajo tuje šppkula(fije».
De Gasperi je tu polemiziral s poslancem MSI Almirante-jem, češ da so ((.spontane manifestacije ljudskih množic« (mislil je na fašistične marčne izgrede v Trstu) sicer dale poudarka diplomatski akciji, da pa gre vendar glavna zasluga za londonski sporazum prizadevanju italijanske vlade. Nato je povedal, da je londonski sporazum «začel veljati 15. julija in je zdaj že izveden«. Važne so naslednje njegove besede, ki razširjajo vpogled v bodo<So izsiljevalno akcijo italijanske diplomacije:
«Pri njih (pri londonskih sporazumih) ni važna toliko črka, kot duh, ki jih preveva; ta duh bo nedvomno omogočil iskreno rešitev vprašanj cone A v okviru prijateljskih odnosov z zahodnimi državami«. Z drugimi besedami: po Črki je bil londonski sporazum uresničen, toda to ni važno. Važen je raz tegljivi pojem «duha» kot osnova za izsiljevanje nadaljnjih koncesij.
Nato je De Gasperi omenil jugoslovanski protest od 13. maja, torej takoj po objavi mešetarskih londonskih sklepov, in dokaj zapoznelo sovjetsko noto od 24. junija, torej po koncu upravnih volitev v Ita-!iJi, in nato prešel k «drugemu dejstvu«:
POPRAVEK
V besedilo sklepov VI. za*eda-°ia Glavnega odbora OF, o kate-rlh smo vieraj poročali, sta se vrinili dve neljubi tiskovni napaki, tako da se 1. točka sklepov pravilno glasi: «1. da se v zvezi z londonskimi dogovori in posledicami londonskega meietarjenja sprejme protestna resolucija z odločno zahtevo, da se preneha s tako politiko in s poudarkom, a ne bo Osvobodilna fronta pre-n1e.hala svoj« borbe proti Italljan-#1* *ml>er‘allstlčnlin in Šovinističnim poizkusom raznarodovanja m priključitvi tega ozemlja k ItAUjU,
Točka 6. sklepov pa se pravilno glasi:
"S. Osvobodilna ironta znova .vi*']!3 s'ovenske starie, naj sKiadno s slovensko in človečan. * Voljnostjo vzgajajo svoje otro-* v Pravem narodnem duhu m in	pošljejo v slovensko So«
’ 5 flmer bodo nadaljevali pod z««o borbo proti raznarodovanju in v tej zvezi < dloč-n° odklonijo vsak pritisk k raznarodovanju svojih otroku.
ji pridružila ZSSR in ga ne moti, da bi to bil čisto navaden poskus diktata štirih velesil z zelo dvomljivo juridično in moralno vrednostjo. »Toda tristranska izjava — je nadaljeval De Gasperi — je bila «političen in moralen akt, dolg časti in lojalnosti do nas« in da tega v ((slovesnih zaključkih« pogajanj v Londonu in Washingto*u nikoli niso zanikali...«.
Od Italije so hoteli, je nadaljeval De Gasperi, samo to, da bi «se razgovarjala«. — Tako je prišlo, je nadaljeval De Gasperi. do razgovorov med Beblerjem in Guidottijem v Washingtonu, ki so trajali do zime 1951-52, ki pa niso prinesli konkretnih rezultatov «zaradi popolnega pomanjkanja spravnega duha z jugoslovanske strani»; že takrat se je pojavil »predlog kondominija in možnosti plebiscita po 15 letih v tem času pa — so govorili Jugoslovani — naj bi se popravile krivice ki jih je pretrpelo slovensko prebivalstvo in se vzpostavilo stanje, kot je bilo pred letom 1914. Kaj še več?« z dvema besedama C«Che piu?»)' izrečenima v ogorčenem tonu, je De Gasperi torej odpravil misel na to, da se popravijo zločini fašizma na tržaških tleh, popolnoma naravno jugoslovansko zahtevo, naj se to zgodi, pa označuje s «popolnim pomanjkanjem spravljivosti!«
Nadalje je De Gasperi obtožil Jugoslavijo da «ni spoštovala tajnosti sondiranja« ker da je ((Tito, v intervjuju voditelju slovenske manjšine v Trstu, sporočil javnosti, z očitno propagandističnimi nameni, svoj absurdni predlog o kondominiju«. Ta stavek je povzročil v rimskih političnih krogih vidno zadrego, ker je popolnoma skregan z resnico. Dogodki so namreč stari komaj kaj veš kot pol leta in vsi se še spominjajo da je o jugoslovanskem predlogu skupne uprave prvi govoril prav De Gasperi sam v Lizboni...
In na teh dveh »argumentih)) (jugoslovanska zahteva po popravitvi tržaškim Slovencem storjenih krivic in «prekr-šitev dogovora o tajnosti«) gradi De Gasperi dalje: ((Moralo se je zdeti da je to zadosten dokaz, da Jugoslovani nočejo pogajanj!* Toda zavez1 niki so po sklenitvi londonskega sporazuma in po neupravičeni Titovi reakciji na Škodo cone B menili, da je treba še enkrat poskusiti. Od tod tristranski korak zavezniških vlad na Brionih. 18. avgusta, s povabilom Jugoslovanom, naj obnovijo pogajanja z Italijo na osnovi etnične črte (?). Tudi ta korak je prišel v javnost zaradi beograjskih indi-skrecij«. De Gasperi verjetno hoče biti ((diskreten*, zato še vedno molči kot riba o podobnem istočasnem koraku v Rimu ...
Sam minister Eden. je nato dejal De Gasperi, «ki je name. raval oditi v Jugoslavijo s prijateljskimi nameni, je bil postavljen pred izvršeno dejstvo s skrajno negativnim govorom maršala Tita«, ki je predlagal — kar mu De Gasperi zelo za. meri (kot verjetno tudi to, da Eden ni samo «nameraval», temveč je tudi šel v Jugoslavijo) —, naj se tržaško vprašanje odloži, če ni mogoč takojšen sporazum, poskusijo pa reševati ostala skupna vprašanja. «Odloži!» je patetično vzkliknil predsednik italijanske vlade v istem tonu kot prej «Che piii?», ko se pa «za-ostruje mrzla aneksija cone B« z ((zakonodajnim poenotenjem z Jugoslavijo« ko «ne prenehajo prihajati vse do nas glasovi o preganjanju naših bratov*.
In zdaj osnova italijanskega stališča: «Toda ali si je mogoče zamisliti prijateljsko sodelova. nje na katerem koli področju, dokler z jugoslovanske strani ne priznajo pogodbe, kar se tiče cone B » Torej preprosta odklonitev vsakršnega sodelovanja z Jugoslavijo. «na katerem koli področju*!
In še ena cvetka; «Naša pravica je sicer sakrosanktna, temelji pa tudi na pogodbah«. Na kakšnih vendar? In poleg tega Italija «utrjuje mir na Jadranu in omogoča sodelovanje, ki bo dovolilo Jugoslaviji miren življenjski razvoj*. Tako je dejal De Gasperi in pozabil, kdo v današnjih razmerah koga va. ruje, in tudi. kdo je doslej rušil mir na Jadranu, potem pa še brez trohice zgodovinske
slabe vesti dodal, da Italija «na tem področju' predstavlja zvestobo pogodbam o atlantskem paktu in o evropski voj. ski*. Nato je še «obljubil zaveznikom*. da bo Italija tudi v bodoče kazala ((vztrajnost, odločnost in zagrizenost glede tega, kar je njena pravica«.
Preden se je poslovil od trža. škega vprašanja, je De Gasperi v kratki polemiki z Nenni-jem omenil nekaj zanimivih dokumentov iz časov, ko je bil Nenni zunanji minister. Tako je na primer Nenni leta 1946 poslal italijanski delegaciji v Nevv York navodilo, ki trdi, da je ((ustanovitev STO umeten kompromis brez potrebne gospodarske podlage in v osnovi protidemokratična*; 8, novembra 1946 pa je italijanska -.Sada na predlog zunanjega ministra Nennija odobrila resolucijo, ki ((potrjuje načelo, da je treba mejo potegniti po etnični črti...«
Pred tem je De Gasperi zavračal Nennijev predlog o nenapadalnem paktu z ZSSR in
navedel šest nenapadalnih pogodb, ki jih je Moskva najprej sklenila, nato pa prekršila. Vendar gre tu za polemiko. namenjeno notranji uporabi. Kako se sicer razvijajo odnosi med Rimom in Moskvo (tudi ne glede na morebitno konkretizacijo skupnih protijugoslovanskih interesov, ki jo je seveda nemogoče kontrolirati), pa kaže statistika o trgovski zamenj.ivi med Italijo in ZSSR. ki jo je navedel De Gasperi v okviru ugotovitve. da se trgovina z vzhodnim blokom razširja,
Italija je izvozila v ZSSR leta 1950 blaga za 12 milijard lir. leta 1951 za 15 milijard, v letošnjem prvem polletju pa za 7 milijard uvozila pa je v istih razdobjih za 9 milijard, 13 milijiurd in 11.7 milijard lir. Med drugim je Italija to pomlad kupila od Rusije 100.000 ton žita «po precej dragi ceni«.
Obenem pa De Gasperi ' ni niti z besedico omenil težav, ki so v zadnjem času nastale v trgovskih odnosih z Jugosla-
vijo zaradi obstrukcije italijanskih oblasti in seveda tudi ni pojasnil, zakaj je sodelovanje z Jugoslavijo nemogoče, z ZSSR pa se lahko kar ugodno razvija, zakaj je od ZSSR mogoče kupovati žito «po dragi ceni*, z Jugoslavijo pa se ni mogoče sporazumeti na primer o ribolovu...
Skratka, kot je bil De Gasperi v notranji polemiki s kominformisti ostro polemičen, tako je bil v obravnavanju odnosov z ZSSR sila previden in prijazen. Tudi to poudarjajo opazovalci kot značilnost današnjega De Gasperi je vega govora.
Sam govor se je začel med prečejšnjim nezanimanjem poslancev. Ko je začel De Gasperi govoriti, jih ni bila v dvorani niti polovica in do glasovanja o proračunu zunanjega ministrstva se jih je nabralo 373; manjkalo je torej več kot 200 poslancev Končno je bil proračun zunanjega ministrstva odobren
A. P.
in bodo še en dokaz več, da hoče ljudstvo cone B živeti skupno i jugoslovanskimi narodi in si z njimi zgraditi boljšo bodočnost - Izjave predsednika J. Beltrama in tajnika A. tolarja
(Od našega dopisnika)
KOPER, 21. — Danes je bilo tukaj četrto zasedanje okrajnega odbora Slovansko - ital. antifašistične unije, kateremu je kot gost prisostvoval tudi pomočnik komandanta Vojaške uprave major Kneževič. Referat o nalogah SIAU na bližnjih volitvah v občinske okrajne ljudske odbore je podal sekretar okrajnega odbora tov. Cotar Albin, ki je poudaril pomen teh volitev v nadaljnji etapi razvoja socializma v Jugoslaviji in tudi v koprskem okraju.
«Na teh volitvah — je rekel tov. Cotar — bo delavski razred koprskega okraja potrdil neradružljivo vez z narodi Jugoslavije ter dokazal, da je povezan prav tako neločljivo z vsemi revolucionarnimi pridobitvami jugoslovanskega delavskega razreda ter da je skupaj z njim na čelu borbe za napredek, ki jo danes vodi Jugoslavija v svetu*.
Omenil je odmev v tržaških reakcionarnih krogih, na priprave za naše volitve, ki jih primerjajo s tržaškimi in je
rekel, da predstavljajo tržaške volitve za tamkajšnji delavski razred korak nazaj tudi s formalnega demokratičnega vidika, ker so temeljile na večinskem sistemu in «apparenta-mentu*.
Volitve v koprskem okraju pa pomenijo korak naprej, ker se vrše v pogojih, ko je delavski razred dejansko prevzel gospodarstvo v svoje roke.
V diskusiji o referatu je govoril tudi tov. Beltram, ki je med drugim dejal, da je novi volilni sistem najbolj demokratičen, ker dovoljuje našemu ljudstvu, da izbere ljudi, ki bodo vredni voditi politično življenje. »Peščici reakcionarjev, ki jim ni po volji naš socialistični razvoj — je rekel tov. Beltram — ta volilni sistem ne ugaja. Zaradi tega bodo poskušali ustrahovati in pasivizirati volivce. Toda pri tem ne bodo uspeli, če jih bo ljudstvo znalo razkrinkovati ob vsakem koraku*.
V diskusijo so posegli že številni predstavniki osnovnih organiacij SIAU, nakar so izvolili novo vodstvo: za predsednika tov. Julija Beltrama, za tajnika pa tov. Albina Cotar j a.
Ob zaključku so prisotni sprejeli sklepe o neposrednih nalogah SIAU.	T.
Na svetli so še obširna področja
kjer spoštovanje bistvenih človečanskih pravic nazaduje Churchill o razgovorih
* s Trumanom m Stalinom
Poročilo gospodarskega in socialnega sveta glavne skupščine OZN - Glavna skupščina sprejela na dnevni red poljski mirovni predlog in obtožbo o bakteriološki vojni - Priprave na proslavo dneva Združenih narodov
NEW YORK, 21. — Plenum glavne skupščine OZN je danes odobril kot točko svojega dnevnega reda splošni poljski predlog, ki vsebuje pogoje za svetovni mir. Proti uvrstitvi predloga na dnevni red ni bilo nobenega ugovora.
Odobritev poljskega predloga kot točke dnevnega reda je priporočal glavni odbor, ki je to sklenil danes pred sestankom plenuma skupščine.
Na seji glavnega odbora, na kateri so bile Združene države cilj poljskega napada, je ameriški zastopnik Ernest Gross izjavil, da se njegova delegacija ne bo protivila postavitvi predloženega vprašanja na dnevai red. Med drugim je poudaril; «Konec koncev mislimo, da je najboljši način za odkritje prevare, če se vprašanje postavi na tržišče misli, kajti ljudje, ki svobodno mislijo, bodo hitro spoznali resnico«.
Skupščina je s 53 proti 5 glasovom sprejela ameriški predlog, da postavi na svoj dnev-
ni red preiskavo obtožb bakteriološke vojne. Sovjetski blok se je izrekel proti predlogom, potem ko je skupščina odklonila, da bi prej glasovala o zahtevi, da se pozovejo kitajski in severnokorejski predstavniki, d.,'sodelujejo pri preiskavi.
Pred tem je glavni odbor skupščine sprejel z 12 proti dvema glasovoma priporočilo skupščini, da sprejme ta predlog. Proti sta glasovali Sovjetska zveza in Češkoslovaška.
Gospodarski in socialni svet je predložil danes glavni skupščini ZN poročilo, v katerem glede človečanskih pravic izjavlja, da «Združeni narodi ne morejo biti zadovoljni s sedanjim položajem*. Poročilo dostavlja, da so kljub vsemu doseženemu napredku na svetu še obširna področja, na katerih spoštovanje bistvenih človečanskih pravic, osebne svobode, svobode govora, svobode prad diskriminacijo nazaduje.
Poročilo ugotavlja napredek pri reševanju nekaterih pere-
čih svetovnih problemov, dostavlja pa, da je treba še mnogo napraviti. Amjad Ali, predsednik sveta, je izjavil, da so rešitve potrebna še določena velika gospodarska in socialna vprašanja, glede katerih je bilo zaradi političnih in ideoloških problemov še zelo malo narejenega.
Končno izraža poročilo za-skrbljenje glede potrebnih u-krepov, ki naj zagotovijo, da bi se ogromna produktivna zmogljivost sveta, katera uporabljajo zdaj deloma za izdelovanje orožja, deloma pa sploh ni izrabljena, polno izkoristila za odpravo lakote na svetu in za splošne izboljšanje življenja.
Na dan združenih narodov, 24. oktobra, bodo letos po vsem svetu prvig obhajali mednarodni praznik posvečen miru.
V mnogih državah so ustanovili posebne odbore, ki bodo skrbeli za proslavo tega dneva.
Ob priliki organiziranja proslav za dan Združenih narodov ie imel glavni tajnik Trygve Lie govor, v katerem je pouda-
Bonnska vlada bo pospešila
ratifikacije bonnskih dogovorov
Francoski zunanji minister Schuman je izjavil, da bo vlada danes določila, kdaj bo predložila skupščini pogodbo o evropski vojski Izjavil je tudi, da je vprašanje Posarja tesno povezano z ratifikacijo
BONN, 21. — Na seji vlade, ki je bila danes popoldne, je zahodnonemška vlada sklenila, da bo pospešila ratifikacijo bonnskih dogovorov. Se prej je Adenauer obrazložil članom vlade stališče posameznih francoskih strank o tem vprašanju.
V vladnih krogih izjavljajo, da želi vlada, da bi bili ti dogovori odobreni, Še preden bi o njih razpravljali v francoski skupščini
PARIZ, 21. — Predsednik narodne skupščine Herriot, je danes izjavil, v zvezi z včerajšnjimi izjavami Teitgena o zadevi evropske obrambe, da on sicer vztraja na svojem stališču, da pa ni hotel načeti tako hude polemike v tem trenutku.
Teitgen, kakor je znano, je včeraj pozval ministrskega predsednika Pinaya in njegovo vlado, naj napravita konec sedanji zmedi in naj jasno povesta, ali sta za ali proti evropski vojski, kakršno imajo sedaj v načrtu. «Sedanji položaj ne more trajati — je dejal Teitgen — ali sta vlada in ministrski predsednik povsem na strani obrambnega ministra Plevena in zunanjega ministra Schumana in morata to izjaviti, ali pa je vlada razdeljena in v tem primeru mora izvajati posledice * Teitgen je dejal, da bo zahteval od Pi-nayn, naj v narodni skupščini poda izjavo s tem v zvezi, m je dodal, da se mora zadeva pojasniti še pred sredo
Na banketu društva tujega tiska pa je zunanji minister Schuman danes izjavil, da se bo vlada sestala jutri, da odloči, kdaj naj predloži narodni skupščini v ratifikacijo pogodbo o evropski vojski. Dejal je: ((Jutri bo vlada določila dan, ko naj se pogodba o evropski obrambni skupnosti predloži parlamentu. Ne vidim vzroka, zaradi katerega naj bi prišlo do nevihte o tem vprašanju, ko je sedanja vlada ista, ki je pogodbo podpisala in ki je izjavila, da je treba napraviti vse mogoče, da se doseže ratifikacija v šestih mesecih*.
Medtem ko je Schuman govoril, so na konferenci predsednikov narodne skupščine sklenili, da bodo razpravljali o zunanji politiki od 28. do 30. oktobra in posvetili posebno pozornost nemškim zadevam.
Ameriški poslanik Dunn se je s Pinayem razgovarjal o vprašanju evropske vojske ob navzočnosti obrambnega ministra Plevena. Govorili so o odnosih med ZDA in Francijo in o obsežnosti pomoči, ki jo bo Washington nudil Parizu.
Schuman ni v svojih izjavah povedal podrobnosti, toda njegove izjave dajejo vtis, da vlada ne namerava predložiti pogodbe o obrambni skupnosti narodni skupščini pred dvema ali tremi meseci, t. j., ko bo verjetno pojenjal sedanji hrup in ko bo izvoljen nov ameriški predsednik.
Schuman je tudi izjavil, da morda to ni najboljši trenutek. da bi zadevo načeli v parlamentu, in da je bistvena stvar izbrati primeren trenutek.
V odgovor na razne kritike, ki jih je izrekel proti pogodbi o evropski vojski predsednik skupščine Herriot na kongresu radikalov, je Schuman dal sledeča pojasnila:
1 V dveh dneh bo začel delovati odbor premog, in jeklarske skupnosti, ki mora proučiti. kako naj se pride do prave združitve Evrope in do evropske ustave: «Ce hočemo biti realisti, je dejal Schuman, ne bi smeli zahtevati, naj se ustanovi popolna politična oblast v času ratifikacije pogodbe, vendar pa je treba o tem začeti pred ratifikacijo resno
diskutirati*. 2. Ce bi Francija zahtevala revizijo pogodbe, bi tudi ostalih pet podpisnikov lahko zahtevalo spremembe, in to bi verjetno povzročilo resne neprilike in bi ves načrt lahko propadel, 3. Y pogodbi o evropski vojski ni tajnih določb, čeprav ni mogoče nekatere dele, ki se nanašajo na izključno vojaška vprašanja, urazkričati na javnih trgih*. 4. Francoski parlament bi lahko zahteval spremembe v pogodbi. Ce bo skupščina izrazila željo, bo bo morala vlada pristati ali pa umakniti se, čeprav to ne pomeni, da vlada pričakuje tako možnost. 5. Vprašanje Posarja je odločno povezano z ratifikacijo pogodbe o evropski vojski ne samo s francoske strani pač pa tudi s strani Zahodne Nem. čije.
Schuman je tudi poudaril, da je za Nemčijo in Francijo ((psihološko zelo važno* vprašanje Posarja, in je dodal, da bo gotovo mogoče pripraviti statut, ki bo lahko zadovoljil Nemčijo.
Na vprašanje stališča nekaterih francoskih politikov do evropske obrambne vojske je predstavnik ameriškega državnega departmana izjavil: «Za sedaj rajši gledamo na težave, ki so nastale v Franciji zaradi vprašanja evropske obrambe, kot na vprašanje, ki se tiče izključno Francozov, in zaradi tega ne želimo podati nobenega komentarja o tem«. Vendar pa ni izključil možnosti. da ne bo državni depart-man pozneje prisiljen upoštevati odpora, ki je nastal v Franciji proti ratifikaciji do-
ril med drugim, da so Združeni narodi največje prizadevanje za strnjeno delo, katerega cilj sta trajen mir in gospodarski ter socialni naprede^ vseh ljudi. «Spričo nenehnega strahu pred vojno so nam Združeni r.arooi danes bolj potrebni kot kdaj koli prej. Podpirajmo jih po svojih najboljših močeh ne samo na dan Združenih na-tod.cv. pač pa vse dni in vša bodoč*, let?
Edenove izjave
o smotrih 0£EC
PARIZ, 21. — Svet ministrov Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEBC) je nocoj zaključil svoje delo in dal nalogo gospodarskemu odboru te organizacije, da pripravi do 12. decembra četrto letno poročilo, ki bo moralo u-poštevati mnenja, ki so bila izražena na sedanjih sejah.
Britanski zunanji minister Eden je po zaključku konference na tiskovni konferenci izjavil, da je svet ministrov odobril poročilo skupine osmih glede odnosov OEEC z ostalimi mednarodnimi organizmi.
O delu sveta je izjavil, da ni bil sprejet noben določen načrt in da niso bili napovedani nobeni konkretni predlogi. Poudaril pa je dejstvo, da so bili j žila seio.
LONDON, 21. — Na vprašanje konservativnega poslanca Lewisa je Churchill danes popoldne izjavil v spodnji zbornici, da se ni pokazala še nobena priložnost za pripravljalne korake za razgovore o mednarodnih vprašanjih s Trumanom in Stalinom. Dodal je. da ne more zaradi tega nikakor zvaliti odgovornosti na Veliko Britanijo in tudi ne na ZDA.
Danes popoldne so se v spodnji zbornici sestali Beva-novi pristaši. Navzočih je bilo okrog 30 poslancev, ki so poslušali poročilo o gospodarskem položaju v Veliki Britaniji.
Na današnji seji niso razpravljali o taktiki, ki jo bodo zavzeli proti Attleeju. Kakor je znano, bo v četrtek laburistična parlamentarna skupina razpravljala o Attleejevem ultimatu Bevanovi skupini.
Nevarnost krize
v avstrijski vladi
DUNAJ, 21. — Avstrijski vladi preti nevarnost krize zaradi spora, ki je nastal med obema strankama vladne koalicije (ljudska in socialistična) v zvezi s proračunom. Spor se nanaša na 400 milijonov šilingov, od katerih zahtevajo socialisti polovicp za proračun ministrstva za socialno vprašanje, ki ga oni upravljajo. Vlada bi se bila morala danes sestati, preden predloži proračun parlamentu, toda je odlo-
navzoči prvikrat tudi predstavniki ZDA in Kanade.
Dalje je Eden izjavil, da je končni smoter OEEC uvedba enotnega gospodarskega trga, in je pripomnil, da so potrebni razgovori in stiki med denarnimi področji, zato da se pripravi gospodarski in finančni načrt, ki naj nadomesti a-meriško pomoč.
Nocoj je Eden priredil kosilo ministrom, ki so se udeležili konference in je v priložnostnem govoru med drugim izjavil, da je v sedanjem trenutku osnovno vprašanje ne-uravnovešenje med dolarskim področjem in ostalimi denarnimi področji.
Uradno javljajo, da je bil kancler Figi, ki je sedaj v Haagu, nujno poklican na Dunaj, kamor bo prišel jutri zjutraj. Jutri se bo vrnil na Dunaj tudi zunanji minister Gruber iz Pariza. Socialistična stranka pa je poklicala iz Milana svojega predsednika, ki je tudi podkancler, Adolfa Schaerfa.
Jutri se bodo pogajanja med obema strankama nadaljevala in pozneje bo seja vlade. Ce ne bo mogoče doseči sporazuma pred polnočjo, bo vlada prisiljena odstopiti. Ustava namreč določa, da mora vlada predložiti zbornici načrt proračuna do jutri opolnoči.
Z resolucijo o Trstu
sd italijanski socialisti doživeli neuspeh
MILAN, 21. — Kongres socialistične internacionale je danes zaključil svoje delo s sprejemom raznih resolucij.
Tržaški delegat Lucio Lon-za je sprožil vprašanje Trsta in je izjavil, da je preveč tež-koč da bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Jasno, da ni povedal, da te težkoče ustvarja Italija, k)i sploh noče nobenega sporazuma z Italijo in vztraja na ohranitvi fašističnih krivic nad slovenskim prebivalstvom, kakor je to povedal tudi De Gasperi v svojem današnjem govoru.
Lonza je dalje izjavil, da bi morebitna mednarodna arbitraža lahko «skrivala nevarnost negativnega izida*. Negativnega seveda za italijansko fašistično miselnost. Prav v teh njegovih besedah se skriva bojazen, da ne bi mednarodna arbitraža vendarle pravično razsodila in zavrnila ita-
lijanske imperialistične zahte-govorov o evropski obrambi, | ve po slovenskem ozemlju.
Kongres je v celoti zavrnil besedilo resolucije, ki so ga predložili ti italijanski ((socialisti«, in je po dolgem razpravljanju sprejel resolucijo, ki pravi, da kongres	priznava
«potrebo	relitve	tržaškega
s splošnega stališča in ne kot izključno francosko vprašanje. «V tem primeru je dodal predstavnik — bo državni de-partman zadevo komentiral, kakor se mu bo zdelo bolj umestno*.
vprašanja po načelih socialistične internacionale v interesu Evrope in vztraja, naj se vprašanje Svobodnega tržaške, ga ozemlja reši kolikor mogoče hitro*. Sklenili so imenova. ti komisijo, ki naj prouči to vprašanje upoštevajoč vse nje. gove elemente*.
Sprejem te docela spremenjene resolucije pomni popoln neuspeh italijanskih ((socialistov*, ki so hoteli izkoristiti tudi ta kongres za podporo njihovim imperialističnim in šovinističnim težnjam.
Med ostalimi resolucijami, ki so jih na kongresu sprejeli, poudarja prva, da je OZN najvažnejši organizem za reševanje mednarodnih sporov. Druga resolucija govori o evropskih vprašanjih in poziva štiri evropske velesile naj organizirajo konferenco štirih za združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom.
Dalje so sprejeli resolucijo proti sprejemu Francove Španije v UNESCO. Neka druga resolucija pa poudarja potrebo reorganiacije Mednarodne banke in Mednarodnega denarnega sklada v javno mednarodni kreditni zavod.
De Caslro
rehabilitira fašiste
Prejšnji teden je priredil italijanski politični svetovalec pri gen. Wintertonu Diego De Castro s svojo zaročenko v najelitnejšem tržaškem hotelu svečan sprejem. Iredentistično časopisje je o tem objavilo lepo fotografijo gen. Wintertona vsega nasmejanega v družbi z De Castrom, in zaročenko ter naštevalo mnoga imena tržaškega javnega življenja, ki so se na tem sprejemu btiščala. To da raznesla se je novica, da je De Castro povabil na sprejem tudi dva stara zloglasna tržaška fašistična hierarha; bivšega ravnatelja fašističnega (dl Piccolo* Rina Alessija in fašističnega poslanca Suvicha. Nismo se hoteli prenagliti in smo z objavo te nadvse važne vesti počakali, dokler nismo dodobra preverili, da je resnična.
Ko se je namreč zvedelo, da je De Gasperi predlagal prav prvaka terorističnega in vohunskega CLN za političnega svetovalca svoje vlade pri conskem poveljniku v Trstu, je demokristjansko časopisje na vso moč poudarjalo, kako je Diego De Castro v prvi vrsti znan kot antifašistični borec in temu podovno. De Castro je sicer s svojimi članki v vGiornale di Triestev in drugod kakor tudi s svojo zadnjo debelo knjigo o Trstu zatrjevano reklamo o antifašizmu temeljito demantiral. No, nikoli si ne bi mislili, da jo bo demantiral še enkrat in sicer na tako korenit in javen način.
Toda morda vse to pri tem začetku rehabilitacije fašističnih hierarhov ni tisto, kar je glavno. Glavni in bistveni smisel te rehabilitacije je;
1. da je z rehabilitacijo začel prav uradni predstavnik rimske vlade, za katerega je dala svoj pristanek za njegovo službo političnega svetovalca ne samo vlada v Londonu, temveč tudi ona v Wo-shingtonu in 2. da je začetek rehabilitacije fašistov De Castro uvrstil prav v svečan sprejem, ki ga je priredil kot revanž za sprejem, ki mu ga je ob njegovem prihodu v Trst pripravil sam conski poveljnik gen. Winterton.
Ne moremo namreč pred. postaviti, da bi nekaj podobnega De Castro izvedel na svojo roko. V to smo se prepričali še bolj prav danes ob čitanju in poslušanju De Gasparijevega govora v zvezi s tržaš/cim vprašanjem, v katerem se predsednik rimske vlade in njen zunanji minister enostavno norčuje iz jugoslovanskega predloga. naj bi se p red izvedbo morebitnega plebiscita popravile tržaškim Slovencem krivice, ki jih je v 25 letih, storil fašizem tn ki so še vedno nepopravljene.
Pa Še to lahko povemo, kako se je Rimu v teh povojnih letih dvignil rep, kajti De Ga. speri je na pr. IS. septembra 1945 na konferenci štirih ministrov takole govoril:
«Jugoslovani se upravičeno pritožujejo nad zatiranjem svojih manjšin v Julijski krajini in zahtevajo maščevanje zaradi požiga Balkana in Na. rodnega doma v Trstu. Imajo prav.
Prečitajte si na drugem mestu v našem poročilu iz Rima. kako je govoril De Gasperi včeraj in dodajte, da je De Castru ukazal, naj začne z rehabilitacijo fašističnih glavarjev Alessia in Suvicha,
Drugo — vsekakor važnejše pa je vprašanje prisotnosti generala Vfintertona in drugih zavezniški oficirjev ob tej jašisliini rehabilitaciji. Ali lahko predpostavimo, da vsi ti ongloameriški funkcionarji ZVU niso bili obveščeni, da bodo na De Castrovem spre-jem:i z nasmeškom na obrazih stiskali roke tistih ljudi, ki so pripomogli z vsemi svojimi tu cimi, da je prišlo do svetovnega klanja, da je bilo pobitih skorc 500.000 Jugoslovanov in tudi več sto tisoč Angležev in Amcrikancev?
Nimamo namena dajati nikomur lekcij o antifašizmu. (Primer ravnatelja kominfor-misttčne «Unita» ni ravno spodbuden). Hočemo ni ravno ved ati — kolikokrat že! — da ta pot rehabilitacije fašistov ne vodi tja in do tistega cilja pomiritve med narodi, utrjevanja miru, prijateljskih odnosov itd., o čemer 'e govoril pred nedavnim zunanji minister Eden med svojim obiskom v FLRJ in tudi po njem. Dolžnost pa nas sili. da moramo spregovoriti, ker se to tiče naših glav, katerih nimamo več namena nastavljati pred svinec črnosrajčnikov, ki *o jih hujskali razni Alessiji in Suviehi! In lahko trdimo, da bomo ukrenili vse potrebno, da fašisti ne bodo imeli več prilike počenjati svojih zlotinov.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
22. oktobra I952
Danes, sreda 22. oktobra
Kordula. Zorišlav?. 0b
Božidar, Živka
Kje je demokracjjs? Je Beneška Slovenija in Goriška
pretežno slovenska ali ne
Jo naj dokaže «Messaggero Venefo»
nadzornika za Goriško in Furlanijo
GORICA, 21. — V zadnji številki Dela beremo na goriški strani kratko vest, da je poslala italijanska kominfor-mistična partija novega nadzornika za Furlanijo in Goriško v osebi nekega Feliksa Giovannija.
Mesto partijskega nadzornika v federaciji je veliko večje važnosti kakor mesto samega federala, to je tajnika federacije. Njegovo delovanje p,i točno označeno. Ni član pokrajinskega odbora in vendar ima v njem glavno besedo. Lahko bi rekli, da je nekak posredovalec med kom-informistično centralo in perifernimi partijskimi organi.
Po svojem značaju ima tak človek nalogo, da nadzoruje vodstvo in članstvo, torej je nekak policaj, ki kot Damoklejev meč, ždi nad pripadniki in jih straši.
To pa se popolnoma sklada s sovjetsko prakso v ZSSR, kjer imajo v ta namen tajno policijo, ki nadzoruje sleherno misel državljanov. To dokazuje, da ni neutemeljena trditev da vlada v partiji, kot v ZSSR, birokratski centralizem, to se pravi, da gre vse od vrha navzdol, direktive skupaj z nezaupanjem, nadzorstvom, kaznijo itd.
Imenovanje novega nadzornika je popolnoma enako imenovanju kvestorja in prefekta. Torej ni med kominformi-stično in protiljudsko vladavino krščanske demokracije nobene razlike razen te, da si eni na oblasti, a drugi ne.
Ali naj ljudstvo na tak način doseže večjo mero svobode?
Pretirana vsota
za ureditev pokopališča v Redtpulju
GORICA, 21. — Uradni list italijanske republike od 17. oktobra prinaša poleg drugega tudi poročilo ministra Pel-Iz in dekret ministrskega predsednika De Gasperija, s katerim so odobrili 30. avgusta 1952 strošek 150 milijonov lir za finančno leto 1952-53, s katerim bodo izvršili nekatera dela na pokopališču padlih italijanskih vojakov v Re-dipulju.
Takoj moramo poudariti da nimamo nič proti, da se napravi padlim vojakom dostojno pokopališče, čeprav so padli v ofenzivah, ki jih je italijanski imperializem nameril proti slovenski zemlji in zaradi katerih je padlo toliko slovenskih fantov.
Nasprotujemo pa odobritvi tako visoke vsote. Kdor je bil kdaj na vojaškem pokopališču v Redipuljulji, bo moral priznati, da je tamkaj vse v redu in da bi bilo mogoče vsoto 150 milijonov lir druga porabiti. Do takega zaključka bi ne prišli, ko bi ne imeli vsak dan pred očmi žalostne slike brezposelnih, propadajočega gospodarstva, brezdomce in še celo vrsto nesrečnikov, ki so prizadeti zaradi goriške gospodarske krize.
Ker pa nam je vse to znano, predlagamo, da bi za dela na pokopališču porabili samo del vsote, ostalo pa uporabili kako drugače, da bi od tega denarja imela korist skupnost. Priporočamo oblastem, naj še enkrat pretresejo svoj odlok.
GORICA, 21.	—	Fašistični
«Messaggero Veneto» se je zopet pokazal kot najhujši sovražnik Slovencev v Italiji. V današnji številki je kar na u-vodnem mestu napadel članek v «Mednarodni politiki«, v katerem pisec ugotavlja krivice, ki jih Slovencem pod Italijo prizadeva italijanska vlada
«Messaggero Veneto* v svoji onemogli jezi ne more drugega, kot da zliva žolč na pisanje ((Mednarodne politike» in da se smeje slovenskemu imenovanju mesta Gorice in Vidma- Po njegovem bi morali Slovenci uporabljati za mesta v Italiji italijansko izrazoslovje; z italijanskim imenom bi morali po njegovem imenovati tudi Gorico, čeprav je bila Gorica v prejšnjih časih močno kulturno in gospodarsko središče Slovencev in kar bo po svoji naravni legi slej ali prej moralo zopet postati.
Zlasti ne gre piscu v račun dejstvo, da Beneška Slovenija ni bila po duhu nikoli italijanska in da so njeni prebivalci trdni Slovenci, ki med seboj govorijo samo slovenski. Beneška Slovenija pa prenaša, zaradi te svoje lastnosti tudi velike žrtve. Italijanske oblasti bi bile do Benečanov gotovo drugače razpoložene kot so. če bi Benečani med seboj govorili italijanski, njim bi ne bilo treba s trebuhom za kruhom, kot morajo to delati sedaj, če bi ne bili to, kar so. Piscu «Messaggera Veneta« vse to ne gre v njegovo šovinistično glavo in se zato smeje pisanju ((Mednarodne politike«, to je reviji, ki jo ves omikan svet gleda in bere z velikim spoštovanjem, samo v azibelki dvatisočletne kulture in civilizacije* gledajo nanjo z zaničevanjem.
loda kaj je navedel pisun «Messaggera Veneta« kot protidokaz tem trditvam? Ali je morda skušal s črnim na belem dokazati zmotno pisanje »Mednarodne politike«? Ne, niti malo ni mislil na tak korak, ker je vedel, da ge ne bo zmogel. Zato pa je vtaknil svoje prste v jugoslovanske razmere, kot da bi tam ne imeli dovolj sposobnih ljudi za presojanje svojega položaja in vodenje svoje mlade države, in pričel z nesmiselnimi potvorjenimi številkami dokazovati, kako so jugoslovanske oblasti raznarodile ((italijansko Dalmacijo«, prisilile Italijane,, da so se morali izseliti iz Šibenika, Splita, Zadra, Reke, Pule itd..
Tako ((dokazovanje« ne zmanjšuje naše prisotnosti v Italiji, prisotnosti Slovencev na Goriškem in v Beneški Sloveniji O nas piše Mednarodna politika in o nas naj »Messag-gero Veneto« piše. če hoče ostati pri argumentu; Namesto da piše o ((raznarodovanju Italijanov v Jugoslaviji«, za
Smrtna nesreča pri mostu pri Sv. Kvirinu
Triletni Avgust Casarsa, sin Giordana, je šel s svojo sestro proti Sv. Kvirinu. Nenadoma pa se je deček iztrgal sestri iz rok in stekel čez cesto. V tistem trenutku pa je pridrvel po cesti motocikel in se zaletel v otroka.
Prisotni, ki so se slučajno nahajali na cesti, so dečka, vsega krvavega in brez zavesti ta koj naložili na neki avto, ki je ravno privozil mimo in ga odpeljali v bolnišnico v Čedad. Otrok je imel prebito lobanjo in je, kljub skrbnemu prizadevanju zdravnikov, že čez dve uri podlegel.
katere je splošno znano, da imajo, reveži, šole v italijanskem jeziku, italijanski dnevnik, italijansko gledališče, svoje predstavnike v vseh organih oblasti in celo v hrvaškem saboru v Zagrebu, naj dokaže odsotnost Slovencev na Goriškem in v Benečiji.
«Messaggerov» urednik je pozabil besede italijanskega ministrskega predsednika, ki jih je 18. septembra 1945. leta izrekel v Londonu, da imajo Jugoslovani pravico zahtevati pravico za svojo manjšino v Julijski krajini in da po pravici kličejo po maščevanju zaradi požiga Narodnega doma v Trstu. Mi jih nismo pozabili, ne morda zato, ker so tako zelo pravične, ampak zato, ker priznavajo naš narodni obstoj in našo pravično borbo.
Mi ne kličemo po maščevanju, mi zahtevamo samo pravico! To naj si zapomni «Mes-saggero Veneto«, to naj si zapomnijo vsi italijanski politiki skupaj z De Gasperijem!
PRECEJ KOSTANJA JE BILO LETOS
Zadrege ob ustanovitvi JLege Nazionale44 v Čedadu
GLASBENA MATICA V TRST«
< SEZONA 1952—53 >
Pred časom je naš list objavil vest o ustanovitvi sekcije «Lege Nazionale« v Čedadu. Neko nedeljo je bil sestanek eksponentov društva, da so si razdelili funkcije. Toda na tem sestanku je prišlo do izraza mnenje, da ni ta organizacija v Čedadu prav nič potrebna.
Med samimi ustanovitelji, fašisti in nacionalisti, so se pojavila mnenja o nepotrebnosti te sekcije. To pa zato, ker obstoj in delovanje sekcije «Lege Nazionale« dokazuje, da je na nekem področju, kjer deluje, potrebno braniti italijanstvo. Tako je bilo na tem prvem sestanku rečeno, da bi bilo bolje ne ustanoviti sekcije in o tem sploh ne govoriti več.
Vse to zveni čudno, kot absurd, da govore ustanovitelj,-nekega društva o njegovi ne-važnosti in o potrebi po razpustitvi. Toda kdor dobro pozna položaj, ve, da temu ni tako «Lega Nazionale« je bila ustanovljena predvsem zaradi lokalnih nacionalistov, ki so hoteli imeti zakonito organizacijo, ker so trikoloristične bande lahko delale samo ilegalno.
IZPRED SODISCA
Z nožem je grozil ženi in sinu
SodiSče je odredilo psihiatrični pregled obtoženca
GORICA, 21. — Danes žju- otrbci so na današnji razpravi
traj je zasedel zatožno klop na kazenskem sodišču 43-letni kmet Pavel Lassig iz Ul. An-drona del Pozzo 8.
Obtožen je bil. da je več let do letošnjega aprila slabo ravnal z ženo in sinom.
V prijavi, ki jo je Lassigo-va žena Nardin Jožica vložila na sodne oblasti, je rečeno, da je Lassig v noči od 25. do 26 avgusta lanskega leta vstal okrog 1.30 in z dvajset cm dolgim nožem zagrozil ženi s smrtjo, da jo je krčevito zagrabil za vrat in ji hotel na vsak način zadreti nož v goltanec. V prijavi je žena nadalje navedla, da je takrat zbrala svoje poslednje moči se osvobodila njegovih rok ter se zatekla v klet kjer je za zapahnjenimi vrati prebil'1 vso noč. Naslednje jutro, ko se je sklanjala nad štedilnikom in pripravljala kavo, in je mož zopet zahrbtno zgrabil in ji s silo vtaknil plinsko cev v usta. Toda k sreči se je žena tijdi pri tem napadu iznebila nasilneža in zbežala v Standrež k svojemu bratu. V prijavi je žena opisala samo glavne izbruhe moževe ne strpnosti, ki jo je vsak dan kazal z neprestanim psovanjem. grožnjami in tepežem.
Tisto noč, ko je Lassig grozil ženi s smrtio in ji naslednjega dne vtaknil plinsko cev v usta, so njegovi otroci skleni li, da ga prijavijo policiji m tako rešijo svojo mamo ne znosnega življenja. Orožnik) so Lassiga še tisti dan aretirali in ga zaslišali.
V zapisniku, ki so ga orožniki poslali na sodišče je bilo med drugimi nasilstvi omenje no tudi, da je Lassig zagrozi' z nožem svojem 22-letnemu sinu Pavlu in ga spodil iz hi še, ko se je ta vrnil od voja kov. Pri preiskavi so orožniki ugotovili, da je bil Lassig pred leti na zdravljenju v umobolnici in vrsto drugih podrobnosti o njegovem znn čaju. Vzrok njegove razdražljivosti v teh zadnjih letih pa so ostali neznani.
Lassigova žena in njegovi
izjavili, da niso s svojim v» denjem dali nikdar možu, oziroma očetu povoda, da bi sa nanje jezil ali jih grajal. Ker so poznali njegov značaj, so vsi zelo pazili da so mu s svo jim delom in obnašanjem kolikor mogoče ustregli. Lassig pa je trdovratno zanikal da bi kdaj grozil ženi in sinu f smrtjo. Zanikal je tudi, da bi ženo kdaj pretepel in ji vtaknil plinsko cev v usta. Po nj»' govih naglih in pretrganih izjavah je bilo sklepati, da ni povsem duševno zdrav. Zato je predsednik dr. Suich odredil obtoženčevo psihiatrično preiskavo, na podlagi katere bodo lahko sodili o njegovi odgovornosti za dejanja, ki jih je zakrivil.
Nad 5 milijonov globe bosta morala plačati tihotapca cigaret
GOHICA, 21. —'Zaradi tiho: tapstva 63(80 kg ameriških cigaret sta se morala danes zagovarjati pred kazenskim so diščem 30-letni Marij Luin iz Trsta Ul. Bonomo 169 in 40-letni Jožef Calcara iz Milana Ul. Bianchi 2.
Dne 15. maja letos sta Luin in Calcara z izposojenim avtomobilom Fiat 1400 TS 12223 privozila iz Trsta po cesti, ki pelje iz Tržiča proti Gorici. Calcara je sedel pri krmilu, Luin poleg njega. Na zadnjem sedežu, pod katerim so finančni stražniki, ki so avtomobil ustavili v Zagraju, našli nad pol stota cigaret, je mirno spala neka ženska.
Pri zasliševanju je Luin zvrnil vso krivdo na Calcaro, češ da mu je ta predlagal tihotapstvo cigaret in mu obljubil dober zaslužek. Calcara je pa trdil, da Luina sploh ne pozna, ker ga je srečal le prejšnji dan v garaži, kjer si je izposojal avtomobil za pot do Milana. Zaprosil ga je, če sme prisesti, ker se je nameraval prav tisti dan vrniti do-
ŠPORTNE VESTI
PRO (iORIZIA-CRDA 1:1
ProGorizia ni v nedeljo raz- pa je uspelo Pisciju v 7. mi-
očarala. Veliko število ljubi teijev je spremljalo moštvo k težavni igri v Tržič, kjer je bil nasprotnik močna ekipa C.R. D.A. Zdi se, da se moštvo utrjuje po začetnih negotovih korakih, kar vsekakor prinaša točke. V nedeljo smo videli že popolno harmonijo med različnimi vrstami posebno med napadom in sredino. Dobri so bili zlasti trije napadalci, posebno pa se je izkazal Pischi, ki je tudi dosegel goriški gol. Dobro povezavo smo videli tudi med vratarjem in med obrambo, ki je le enkrat opešala; to je bilo tedaj, ko je Gregorin zabil gol in tako izenačil. Kljub majhnim pomanjkljivostim moramo biti zadovoljni. Ne bo slabo, če bo šlo tako naprej. Pri Tržičanih pa vidimo ravno nasprotno. Dočim so bili v prvih tekmah prvenstva uspešni, so sedaj začeli pešati. Med njihovim moštvom ni bilo prave povezave. Sodnik pa je bil včasih pristranski, zdaj za eno, zdaj za drugo stran
Goričani so takoj po začetnem žvižgu začeli premišljeno prodirati proti vratom do-
nuti zabiti prvi in edini gol za Goričane. Pred vrati je bila tedaj zmešnjava, tako da nekateri trdijo, da ni bil gol veljaven, a sodnik je dal prav goriškemu napadalcu. Protir napad domačinov je bil hiter, a tudi goriška obramba ni spala. Kljub temu pa je šest minut pozneje uspelo polkri-lu Gregorinu, da je izkoristil nesporazum med Buttignolom in goriškim branilcem. Vsa krivda tega gola pade na branilca. ne pa na Buttignola, kateremu ne smemo v vsej igri prav nič očitati. Tako sta bila dva gola dosežena v prvi četrt uri. V nadaljevanju polčasa so tako domačini kot gostje skušali doseči uspeh, a do tega ni prišlo. V drugem polčasu pa smo opazili pri obeh moštvih utrditev obrambe pe-šanje pa pri napadalcih. Kljub temu, da so se, posebno goriški napadalci trudili, jim ni uspelo priti do nasprotnikovih vrat. Tudi domačinom, ki so jih spodbujali številni gledalci, ni uspelo prodreti skozi utrjene vrste goriške o-brambe. Večkrat je moral But-tignol pokazati, kaj zna da je
mačinov, a njihova obramba j lahko rešil svojo mrežo. Tek-
stavljeni: Pro Gorizia: Butti-gnol; Tofful, Costelli; Bosco, Cuzzot, Venuti; Di Biagio, Tu-lissi, Gratto, Pischi, Castella-ni. CRDA: Braulin; Martinelli, Bolletti; Degrassi, Zorzin, Apostoli; Colautti, Gregorin, Bonazza, Bone, Padovan, Sodil je Molinari iz Verone.
V nedeljo bodo moštva počivala zaradi mednarodne tekme Italija - Švedska, Lestvica je sedaj naslednja; 7 točk ima Lanerossi; 6 točk imajo SAICI, Portogruarese, Pordenone in Libertas; 5 točk imajo Pro Gorizia Mestrina in CRDA; 4 točke ima Dolo; Po dve točki imajo Legnago, Trieste, Cerea, Belluno in Thiene; Ponziana in San Dona pa imata po eno točko.
Milje
KOŠARKA
- Cral 51-32
V nedeljo je bila v Gorici tudi pokrajinska izločilna tekma v hitrosti za kategorijo »amatori«. Tekmovali so na dolžini 700 metrov od pevm-skega mosta do Podgore. Prepričljivo je zmagal Silvano Casagrande, član športnega društva Inter iz Gorice, ki je
je uspešno zavračala vsak ■ ma se je tako končala z ize-1 imel povprečni čas 52,940 ki-
preveč grozilen prodor. Kljub prizadevnosti tržiških igralcev
načenim rezultatom 1:1. I lometrov na uro. Drugi je bil Moštvi sta bili takole se- I Bregantini član CRAL iz Stra-
šic, treji Silvio Rosio, član Inter, četrti pa Sergio Zucchiat-ti, tudi član Inter. Tako vidimo popolno zmago našega moštva. Prvi štirje plasirani tekmovalci se lahko udeleže deželnega prvenstva, ki bo to nedeljo v Trstu. Želimo Casa-grandeju tudi v Trstu obilo uspeha, čeprav se bo moral kosati s svojimi letošnjimi vztrajnimi nasprotniki, kot sta brata Petrei iz Vidma in številni Tržačani.
Poleg nogometne sezone, ki se je začela že pred dobrim mesecem dni, je sedaj tudi košarka zaživela. Državno prvenstvo se je že začelo. Tudi druga moštva se pripravljajo na bližnja prvenstva. Moštvo CRAL iz Strašic, ki bo letos nastopalo, poleg v C-ligi, tudi v deželnem prvenstvu junior-jev, je imelo v nedeljo svojo prvo tekmo. Gostje so bili igralci iz Milj, ki že več let uspešno gostujejo v junior-skem prvenstvu, in ki imajo torej že potrebno igralsko rutino. Zaradi tega ne sme porazni rezultat vplivati na igralce, saj si bodo med prvenstvom že utrdili kosti. Prvi polčas se je končal z rezultatom 24 : 15 v korist gostov. Končni rezultat pa je znašal kar 19 točk razlike. Sodila sta igralca Goriziane Bensa in Pi-cech. Goričani so imeli takole sestavljeno moštvo:	Andretti
(4), Blasutic (3), Volpe (6), Tommasini (4), Sardagna (5), Spagnolo (2), Tomšič (6). Ber-not (1), Medizza (1). Giacopo, Primožič Birsa Biagi.
mov. Toda pri svojih izpovedih je Calcara čestokrat zašel v protislovja, bodisi pri zasliševanju na financi, kakor tudi pred preiskovalnim sodnikom.
Na današnji razpravi ni Luin niti odprl ust in kimaje potrdil zapisnik, v katerem je bilo rečeno, da je sporazumno s Calcaro hotel pretihotapiti cigarete s Tržaškega o-zemljo v Italijo in jih prodati v Milanu s pomočjo Calcare-vih znancev, veščih trgovcev s takim blagom. Potrdil je tudi svojo izjavo, da se je v ta namen večkrat sestal s Calcaro v neki tržaški gostilni, medtem ko je Calcara vztrajal pri trditvi, da je vsega skupaj bil samo dvakrat v Trstu.
Sodišče ju je spoznalo za kriva tihotapstva in ju obsodilo vsakega na 2 meseca zapora in plačilo 2.290.&99 lir globe. Oba bosta morala skupno poravnati sodne stroške.
Pravilna kazen za nesramnega mladeniča
GORICA. 21. — Po nastopu folklorne skupine v telovadnici v Ul. .Rismondo, ki ga je šolski patronat organiziral letošnjega aprila v telovadnici v Ul Rismondo, je odhajajoče občinstvo presunil jok 14-let-ne G M. P. iz Ul. sv. Gabrijela 27.
G.M.P. se je udeležila nastopa * znanko svoje mame. Ko je po nastopu zapuščala dvorano in sledila svoji spremljevalki, je nenadoma kriknila in se razjokala. V gneči se je namreč preril do nje neki mladenič in med ljudmi, ki so se pehali proti Izhodu, obrnil nase njeno pozornost z nagnus-snim dejanjem.
Deklica je mladeničevo nesramno vedenje med jokom zaupala svoji spremljevalki.
Policija je 28-letnega Alojza Bisianija iz Ul, Sile 4 aretirala in ga prijavila sodnim oblastem. Pri današnji razpravi na kazenskem sodišču so Bisianija spoznali za krivega pohotnih dejanj nad mladoletniki in nespodobnega vedenja v javnosti ter ga obsodili na 1 leto in tj mesecev zapora in na poravnavo sodnih stroškov.
SOVI FILMI
no. Vsi se še dobro spominjamo nemške okupacije in dobro spoznamo strogost in resnost, ki jo je Nemec imel pri vsakem svojem delu. Tu pa vsega tega ni. Vojaki in oficirji niso taki, zdijo se nam čisto navadni clovni. Res, da ima film namen satire, a satira nikdar ne pretirava, ker bi se s teni odmaknila realnemu življenju in izgubila svoj smisel. Vidi se, da je film izdelala itali-lijanska družba, ker je poln tiste značilne lahkote in površnosti italijanskega juga, ki se z vso svojo vnemo ne more zazreti v trda in včasih sivo realnost severnih narodov. Zdi se nam, da imamo pred seboj kritiko operete, ne pa trdega sistema in ideologije, ki je s svojim nepo-puščanjem in fanatizmom povzročila toliko žalosti in razdejanja v vsej Evropi.
Filmu sledi nekaj slik. varieteja, od katerih pa si nobena ne osvoji občinstva ter zaradi svoje neizvirnosti in nedovršenosti žanje le malo odobravanja in ploskanja.
Torej so hoteli imeti organizacijo. ki bi ščitila njihovo delovanje. Istočasno pa je ta organizem ostvaritev krščanske demokracije, ki je ustanovitev podpirala z dvema utemeljitvama: na eni strani se mora bi-riti proti narodnemu čutu slovenskega prebivalstva, na dru gi strani pa mora konkurirati s fašizmom MSI, ki si prilašča skoro izključno obrambo ita-lijanstva na tem področju.
Zaradi tega so tudi kritike, ki so nastale med ustanovitelji podružnice, bile pravzaprav kritike imena, ki naj ga organizacija nosi ne pa samega društva in njegovega programa.
Tako bi razni nacionalistični eksponenti raje imeli organiza-
cJi'iih> in
Pii motiki dnevnik!
cijo, ki ne bi tako javno dokazovala, kakšen je: etnični položaj na tem področju, kajti ustanovitev «Lege Nazionale« v Čedadu dokazuje. «da je italijanstvo ogroženo«. Kljub upravi, administrativnemu, političnemu in vojaškemu nadzorstvu bi, po njihovem mnenju, lahko popolnoma zatrli slovenstvo, ne da bi še bilo treba pri tem svojem raznarodovalnem delovanju zatekati k posebnim ustanovam in društvom.
Ce so to spoznali celo sami nacionalisti in fašisti, ki so ustanavljali podružnico «Lege Nazionale« v Čedadu, potem so samo potrdili naše trditve,
Toda kljub kritikam in raz-. nim pomislekom, so podružnico »Lege Nazionale« le ustanovili. Glavni povod za to je bila že priznana uspešna delavnost «Lege» v .Trstu in tudi v Istri, poleg tega pa je . tu tudi vpra šanjc, ali bi novo • društvo, pa četudi bi imelo v svojem programu obrambo itaUjanstva in raznarodovanje Slovencev, dobilo potrebna sredstva za svoje delovanje.
koncert i
 ---------
AVDITORIJA
DANES, 22. oktebra 1^52 cb 21. uri v
Violinist IGOR OZIM	j
pianistka HILDA HORAK-ČAS
4 >	(
izvajata skladbe: Caldare - Rostala, Mozar a. _	(
Chaussona, Matičiča, Škorjanca, Bločha
■ r-in-hene Matice. ul' (
Vabila so na razpolago v pisarni GIa=Dene ^ ^ ^ ^
klavirjev) - tel'
sv. Frančiška 22/1. (tovarna ponedeljka dalje od 9. do
19.
ure-
Grobove
Obvestilo delavcem
Vabijo se delavci, ki bi. bili pripravljeni oditi v Brazilijo, da se prijavijo. V poštev bi prišli specializirani delavci, in sicer kovinarji, zidarji,- rudarji, delavci lesne stroke itd.
Delavci, ki se mislijo prijaviti, so lahko nerioročeni od 18 do 35 let. lahko pa tudi ,. poročeni, iste starosti np smejo i §J.° na imeti večje od tričlanske
12.30 in od 15. do	.
Oddolžimo,s«
Šim padlim sin.0 ' ■-
čas
osnužiti ■ , do 28. oW r\. Go-
Mestno	je treb*
star; i	rici sporoča.	poPraVj-
snaženjem	pokop*11
javnem v .
-	Ofl	t.	J®’ Urt
šču	zaključiti do	ne
Po omenjenem
družine. Odhod delavcev bo v ! mkomu7~dovoljeao- .^a ^10»
bi
VSAKODNEVNE OBJAVE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV ZA »DIJAŠKO MATICO« SO MERILO VISOKE KULTURNE ZAVESTI NAŠEGA LJUDSTVA
KINO
VERDI. 17:- ((Trinajst maščevalcev«.
VITTORIA. 17: ((Humbert D«.
V. De Sica.
CENTRALE. 17: #Siu dr. Je-killa«, L. Hayward. MODERNO. 17: ((Humbert D». V. De Sica.
kratkem, družinski čiani pa se bodo izselili pozneje
Prednost bodo imeli delavc-begunci. Potovanje po morju iz Italije' v Brazilijo bo brezplačno.
Dnevna plača za osemurni delavnik za kvalificirane delavce, mehanike, električarje, slikarje, inštalaterje, kovinarje, tiskarske delavce itd. znaša od 30 do 150 cruzeiroscv. (Brazilski cruzeiros je 18 do 20 italijanskih lir).
Delavci, ki žele oditi v Brazilijo, morajo predložiti delavsko knjižico, osebno izkaznico in ostale dokumente, predvsem izkaz o svoji strokovni usposobljenosti na Pokrajinski urad za delp, Videm, Ul. Li-rutti 36 od 10. do 12. ure, vse dneve razen nedeli.
Okrasimo grobove
padlih partizanov
Pr.ed dnevom padlih ,1. nov, so pri nas opravili na glavnem mestnem pokopališču ko dela na
vih, Dosiej so popravili ze oko- j;ra“kuževanju r ,^ ^
javnih
ukvarjal z omenjen* na pokopališču-
Natečaj
za gozdarske
Te dni
bil razP^fo-
tečaj za 10 n?d^“ do na poskus'	državm
tehničnem ose_ pristop
čuvajev-
oiW
gozdnih č--—	iz s- .
potrebna	infor®aC rj
stva. Za potrebne -j0 pr
"“"K«*«*
naj se lokalnem ništvu.
Cepljenje pr°!i
tifusu
isVl*
Visoki
komisa.11?1^
zdravstvo sP°r°^s0 bili ki do sedaj se ni prSti tifusu.oroU UP*.
. nr0U , A.
opravijo.' CeP^j.nastniJfia v
.so podvrženi ^ajo ^gi benci in tisti, K. žeVaflJu’ ^
b-iiliini- nri l'aZ sploh
botai^Jic:
kuhinji, P9 in čiščenju
okopališču že ven- ,avnih in zasebnih P^a P partizanskih grobo- j uslužbenci, k1
pred«? prena;
, ,-vaiu* •» ^1 r.;
li 70 grobov. Na tak način se-. jh pra]nican. naše ljudstvo oddoižuje pad- j)ju boinikoy i« u
lim partizanom, ki so svoja življenja nesebično -položili- na oltar domovine za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva-H me'
Zveza slovenskih žena v. Gorici priporoča vsem okoliškim prebivalcem, naj zbirajo cvetje in ga prinašajo Fefki v Standrež od koder., ga bodo pravočasno odnesli na pokopališče in z njim okrasili grobove. Ce v. kateri vasi nimajo'' možnosti za nabavo cvetja, naj po možnostih zberejo denar za nakup sveč.
.pripravljapje in oddajanje
SE PROTISLOVENSKI IZPAD
Večkrat smo že pisali o italijanskem komičnem filmu in smo bili vselej prisiljeni postaviti bolj žalostne zaključke. V nekaterih, kot na pr. «Kako sem zmagal vojno» smo mogli najti vsaj kako globljo misel, ki je s svojim kritičnim gledanjem po-plemenitila vsebino in tako dvignila vrednost filma. Večina filmov pa je ostala precej pod povprečno višino. Eden izmed teh je tudi «K • vragu vojna», ki se vrti te dni v kinodvorani «.Verdi«.
Zgodba nam pripoveduje o nekem italijanskem juinja-ku, ki se preobleče v nemškega oficirja in je tako pomotoma odposlan v Nemčijo na neki zavod evgenike. V tem zavodu je zbranih čez sto najlepših in najmočnejših nemških deklet, ki naj bi po nacističnih teorijah čiste rase rodile nove Nemce, ki bi bili res čistokrvni arijci. Iz te situacije bi morala nastati cela vrsta komičnih za-pletljajev, ki bi pri občinstvu vzbujali smeh in istočasno osmešili nacistične teorije. Film pa tega namena ne doseže in izzveni skrajno neresnično in neprepričeval-
Consho predsedstvo prepouedalo nabiralno akcijo Jijašhe Malice" u jednu za našega diiana“
Protestno pismo Podpornega društva • Dijaške Matice qen. W.ntertonu
Kakor je znano je Dijaškk Matica v Trstu tudi letos kakor vsako leto uvedla nabiralno akcijo v «Tednu ža našega dijaka«; toda akcija se je komaj pričela, ko so upravne oblasti zahtevale, da predloži odbor Dijaške Matice za tako nabiranje prispevkov dovoljenje ' tržaškega conskega predsedstva. Dijaška Matica je proti tej zahtevi protestirala, kajti nabiralno akcijo o-pravlja med svojimi člani že 7 let in kakor ni doslej zanjo potrebovala posebnega dovoljenja. je menila, da ga tudi letos ne bo; saj tu ne gre za nabiranje prispevkov po javnih cestah in lokalih, temveč za prispevke članov, katerih šteje Dijaška Matica na področju cone A že lepo število. Policija ni hotela razumeti u-pravičenih ugovorov odbora Dijaške Matice in je vztrajala pri zahtevi da vloži odbor prošnjo na predsednika cone,
Uspeh te prošnje je bil, da je predsednik cone z odlokom tržaškega conskega predsedstva št. 4202 z dne 15. oktobra 1952 odklonil dovoljenje za nabiranje prispevkov v ((Tednu za našega dijaka«.
Ker ni torej odbor Dijaške Matice našel pri odgovornih oblasteh razumevanja za svojo akcijo, čeprav je ta docela dobrodelnega značaja, je poslal protestno noto generalu Wintertonu in utemeljil svoje ugovore med drugim takole:
«...Odbor Dijaške Matice v Trstu ima to prepoved za krivično in za pravo diskriminacijo za Slovence. Medtem ko se raznim italijanskih dobrodelnim ustanovam izdajajo dovoljenja za nabiralne akcije in se jih tudi krepko denarno podpira, se nam onemogoča nabiranje prostovoljnih pri-spevkov. Proti temu podpisani odbor najodločneje protestira.
Vprašanje vzdrževanja Slovenskega dijaškega doma v Trstu, za katerega Zavezniška vojaška uprava doslej še ni
pokazala razumevanja, ,da bi ga'podprla (kakor podpira «/I Villaggio del fanciullon), čeprav smo letos 31. marca zaprosili generalnega ravnatelja za civilne zadeve gospoda generala Johna L. Whitclawa, je tako važno za študij revne slovenske mladine, da se nam zdi naravno, da bi moral biti poveljnik področja o njem obveščen. Zato prosi podpisani odlfbr. da bi gospod general hotel sprejeti njegovo delegacijo. ..»
To je v dolgi vrsti diskriminacij proti tržaškim Slovencem še ena, ki smo jo na žalost prisiljeni zabeležiti. Medtem ko deluje v Trstu nemoteno cela vrsta italijanskih ((dobrodelnih« organizacij in
ustanov od terorističnega in vohunskega CLN. ter «Lege Nazionale«, raznih bojevniških organizacij kot so «Gri-gio-verde« in podobnih, raznih istrskih, dalmatinskih in kdo ve kakšnih .cornitatov’, e-dini slovenski resnično humani ustanovi kot je Dijaška Matica ni dovoljeno nemoteno izvršiti socialnega poslanstva kot je podpiranje revnih slovenskih dijakov očitno samo zato, ker je slovenska in ker gre za slovenske dijake.
Ob tej novi diskriminaciji poudarjamo to, kar poudarjamo že ves čas, namreč, da pada ysa odgovornost za takšen sovražen odnos lokalnih civilnih oblasti do tržaških Slovencev na ZVU:
1. ker je ZVU izreči la monopol na civilno oblast izključno italijanskim šovinistom, prezirajoč mešani narodnostni sestav prebivalstva cone A in kršeč pri tem duh in črko mirovne pogodbe ter na-ce-la listine Združenih naro-dov;
2. ker ZVU tolerira nebrzdano šovinistično sovraštvo teh oblasti do slovenskega prebivalstva cone A in daje s svojo očitno nezainteresiranostjo za pravice slovenskega prebivalstva tem oblastem potuho, da postaja njih predrznost iz dneva v dan .večja.
„Zaprta vra,ta“
v gledališču Verdi
V ponedeljek 20. t. m. je z velikim uspehom« nastopila v gleda-USču Verdi dramska skupina znane igralke Alde Borelli z delom Marca Praga «Zaprta vrata«. V tem delu prinaša meščanska komedija že nove značilnosti: središče dejanja tvori družinska dra. ma. ki se bolj razvija v globini d us kot pa v situacijah in ki problema zakonolomstva ne kaže v njega razvoju pač pa v njega posledicah in mu samo iSče moralne reiitve.
V včerajšnji drami je žela največ priznanja Alda Borelli, kn je kljub svojim letom mogla pokazati vse sposobnosti velike dramske umetnice1. Igrala je vlogo matere Blanke in sila preprosto, toda izredno občuteno izražala svoje trpljenje nad nesrečno usodo svojega sina Julija. Temu namreč ni bil oče Hipolit Querceta. njen mož, čigar ime je otrok nosil, pač pa njen ljubljeni Decio. Julij je vedno slutil, da ima dva očeta in pri svojih dvajsetih letih se je odločil, da udari po zaprtih vratih, ki so mu vedno ovirala dostojno in svobodno življenje. V
dramatični sceni z Declom, v kateri pride do razjasnitve, prvič imenuje Decla svojega očeta, mu pa istočasno razloži svoj sklep, da odpotuje daleč, ker le tako bo najbolje za vse. V tej sceni tudi izpove mati sinu svojo krivdo, za katero pa ima močno opravičilo ..
V -tretjem dejanju napetost popusti, toda je igra učinkovala predvsem po zaslugi Alde Borelli, ki je silno pretresljivo izrazila slovo od sina.
Velik uspeh je doživel -tudi Giuseppe Caldani kot Julij, ki je z dramatičnimi izbruhi znal izraziti svoje hrepenenje po svobodi, z nežno igro pa ljubezen do matere in očeta.
Splošne simpatije je užival Marcello Giorda. ki je dobro podčrtaval svojo mučno situacijo Svojo kritiko družbe je pisatelj dobro poudaril zlasti v vulgarnem Biankinem možu, Hipolihi, ki se zadovolji s svojo čudno vlogo v družini, ker Je zanj tako u-dobno in lahko uživa življenje P° svoje. Mnogo so k uspehu prispevali! tudi Pierantoni, Borghesi m Costa In sploh lahko rečeno, aa je drama tako uspela predvsem zaradi odlične igre, ki je zabrisala mnoge cenene dramske elemente preračunane na učinek.
sebnih zavodov-uslužbenci,
V0*-!J
P ‘
ei°
VSi prizadeti^ 01. Jf 12.
Higienski
ni št. 7 ure za podri
vsak
odrobpel5	^
' SLOVENSKO Glj
KOP**
DAllStf
p»is* ’»*“
Dln% v. f-SU
prevedel
Z
vtreh dei3V ' komedija	re*'s
Scenogt'af
VSI j*® ^ f; -"^gatja fii';
honoVna,	jj?
!s*r.
Porlkolj^^EVl
ni lih,
prijatelj
Stan«
ekse
skificv^^^ €>
so*as* s**
p;di M*r <nuZVjtje?' a '
■sr&v sSf
vlada LuK slu*a
»Sasr-v
rtci®’
o P
Mladini P^,r
vs<0Pjr ^
cetr,ek ''o P n.1 ;'av*(
[io!.
v 3 ,i odrasli od
ladina
85 j? S- j
pf
moveM0{,a
8. IN * gjt V
Opatii0 Novo t- $0 Kanal ot»
SV- ,*> >• ^ Šhocii*0,. , t?
pn	„	5-b	'	^
F. Sever0
PRIMORSKI DNEVNIK
22. oktobra 1952
Stali
govor
inov
^red zaključkom kongresa f aovoril tudi Stalin. K di-se sP^°h n* oglasil, ka-°r se del o in vprašanja '■ dnevnem redu njega sploh e t!-e:'o. Oglasil se je na kon-% ker ni smatral za potreb-spregovoriti o stvareh, spadajo baje v kompeten-|	funkcionarjev,	t.	j.
psnifi organov sovjetskega Kavnega aparata. A oglasil ...je' *n kar je povedal je res . 0 zaninivo in poučno. Stali-f”e besede pa niso zanimive -poučtte morda zaradi tega. J p*®e kominformovsko «De-. ampak predvsem zara-i j®0’.’ *cer se njegovih m - uidi fcofeo Sj Stalin za-„ ''Ja b°rbo proti kapitalizmu splošno in vlogo Icominfor-JgJjji partij „ tej borbi še
,sfrBa značilnost Stalinovega lenega govora je v tem, ht,gj^ern ni n>t* 2 eno saruo ,j, !c° omenjen delavski ir,%H delovno ljudstvo na d{i„ n°' stalin ne omenja niti Ja 0 razreda in delovne. !« ®tua SZ, ampak govori pJrji. n^e0°in kominformovski tti 3!’ ba5e «jurišni od-w "*t°vnega revolucionar.
;k L ,vsk*8a Spanja«, ™
Wd	so	se PO vojni
Nei noue «jurišne bri-ter ’ {*? Kitajske do vzhodno-k il*klh satelitov SZ. V sve-'ifaik*1!!1? *e dosti sličnih «ju-bngad». ki še niso pri-°*)last> in k tem «bri-Stai; 8 Se Vključno obrača ije v sv°}ern govoru, če je flolrni Sue*!1 še kdo dvomil v
sS5^ znaiaj komin-
♦ajinn, Partij, mu je ta 9osletj„.. Bovor odstranil še >Tn . 31 dvom. V tem svo-tot (,^0r’1 se Stalin pojavlja in vrhovni ko-SC1>> Seneral ((jurišnih tfoblen, vsepa sveta. in ves lit „ *0ctaii2ma se postav-tfotcoi,- izrazito vojaške tn *aktike.
V Zapotoku v Beneški Sloveniji se je rodil na-rodni heroj
5,11 tovQT	Stalinove-
tr<! (tu < v t*™. da. sma-"iu u<*t po našem mne-
l fcle PraV‘lno) inoze n-,“t5rtij°aC<-’e za predstavni-itlt„ }n ne za predstavni-Se sat>CjS e0a razreda. Sta'in ^e9o»Q'®’ da jo tako kakor "■‘»»jfre u<** ostale kominfor-***!#!* „ 0f*ije že davno pre-'^dstavljati delavski ^tva - koristi de’ovnega *e* 1j Sb ln da zastopajo da-!0cj’etsfc_etw koristi in težnje h- Partiiskega in dr-'« po r°kratičnega avara-pSP°stvu nad vsem
V^fel^ SlUČaj- d° Sta'
i*iielaB ,	govoru ne orne-
i Selilo J. e°a razreda, ker se
vtoro ie v cel°'
t,'' hnri	Phvu teh sovjet-
S »rl0na!iev' in ker se le
«Sof-?nCaI- da se soviet-» dri,J ,lswia» ne da ures-8m‘	kakor	z «junš-
,,j 5l»i» n Vn »iurišnimi bri-
C)'. ,eP0n^ .fi(lino zveličav-»nL ^ t)nrf ^V0 modrim vo-Siie tVom »ovjetske bi-o, etk
‘‘ Sov*načUnost sta.move-iw0lc'0br,lje V tem' da
Vevolucija pre'
W n P0 n^e30vi par-Z ko Pilaui dobesedno: «Po->!» pr6p,V ktu 1917 naša lt.° tlo Sed Zela . oblast....« Mi I«u l9l7 „ p mislili, da je v
"o	preu2:e!	oh'
ŽitjoA- '^tur, rQ2:red in deloven nor j tedanji Rusiji
'o (LSltt,in U; dancs Va
ljak°, in rfPOUe. da to ni bi-Pr„, ■odito,”" }e Prišla na ob-Z?1* lije’ da * oblast h* a t>arn 0OVa kombifor-',0 0,1 no3*' ^	,,e>	c(*'
>k Mo, ' da je danes v -ht' <trvJ? sploh ne "'O'
5STS- »•«:
>i 0fltt k„i r J™ nesposo-, m0oel t50l,'i kaj še da % r°čunati	obiasfi
^hi,'n #sOcia,tS..kaPitalistični->C': Ha j... st,enimi» pijav-
sTl,Tiin si «iiin
<lfj n°st 9a , ..Zem v svetu.
* 0je birnt je>	bo-
»J» °ternstvu- r“p ke agenture
S* 4LSlužiio tiste°vebn0 P3Ž'
V ^'"'ratskp ^ ^omunistič-
nl ninjg;' ®'av5ke par.
5 d°0. v« °. 'asti (kakš-
>lo J" tako Težkoarvnjih0V0 *» „ a nas v, kakor ^
komunisu VTdrž^ 'Sli bali fpj,,. . vzdrzali,
«5**»Maei°- lsta »tvar Ss°e to C POIo4aje1Jt2>,riMedno-Kt-f Po^» “a1"! <<0h-
^fai:	leipr	~ PreV2em
<<se viada ka-
znano 0 “ potreba. ^0.» (g ’ na^a Partija 5"3"-
fS\^aC delavskega *!% tohtjajnl:ekUvno delujn-
J *U< "VI
h' >5i v ®t-	talln	zabru-
^SaVeČ drURe si-
6 Sl <<Ni v=x 'ZP0lniti to
:i in nesti na-• »
f«Scije<l0entUrISg kominfor-‘Č ki l' a>npak i°”]etske bi-
CSi ^eteiTT ««-
>1 ®itou s°vjet,ir kaPlta-S st'<nin! 1711 driav-j * Pijavkami s°c'alijm *<? mu. ■v Vsed.el ? B' kdajkoli *a uraf
D. H.
Imamo slovenske pokrajine za katere marsikateri Slovenec sploh ne bi vedel, da obstajajo. če ne bi bila jugoslovanska vlada zahtevala, da pridejo pod okrilje matične domovine. Med temi je Beneška Slovenija. Ta lepa dežela je najzahodnejši del slovenske zemlje. Tam žive Slovenci, ki imajo svoje posebno narečje in ki so ohranili še do danes svoje prastare narodne šege in običaje.
Dežela je lepa ter prikupna. •Na prvi pogled se zdi, da biva tu srečno ljudstvo. Tak vtis dobijo izletniki, ki iščejo predvsem naravne lepote. Ce pa spoznamo ta svet in življenje teh ljudi, vidimo takoj, da je tu življenje težko: prava borba iz dneva v dan za vsakdanji košček kruha, pri beneških Slovencih pa bi rekli bolje boj za vsakdanji kos polente.
V tej pokrajini, okrog 600 m nad morjem, je vas Zapotok. Ime je običajno po naših krajih. Ta vas pa je dobila to ime, ker je bila zgrajena za potokom, ki ga prebivalci imenujejo «Uadnjak», slovensko vodnjak, najbrž zato, ker je dajal vodo prvim prebivalcem Zapotoka. Se pred nekaj le+; so prebivalci hodili v «Uad-mjak» po vodo, ker slabi vodovod ni dovajal vode, in še ta je bila slaba in topla. Do vasi vodi cesta, zgrajena takoj po prvi svetovni vojni. Ko smo izstopili iz vozila, se je okrog njega takoj zbrala gruča otrok. Taka prikazen je za vas velik dogodek. Skoraj bi rekel praznik za zapotoško otročad. Imeti priliko gledati si tako čudo, otipati ga in morda celo potrobiti s klaksonom, to že ni karsibodi.
S ceste smo šli v vas, ki šteje kakih 10 hišnih številk, in pri prvi smo vprašali po Markičevi hiši. Ta je še precej velika. zgrajena pa je kot vse o-stale beneške hiše: zidana iz kamna, ima pritličje, prvo nadstropje in nizko kaščo. V prvem nadstropju ima lesen zunanji hodnik, na pol porasel s trto. Do hodnika peljejo zunanje kamnite stopnice. Pred kletjo. v pritličju, stoji še danes zarjavelo nakovalo in kovaško ognjišče, ki pričata, da je v tei hiši še nedavno živel kovač.
V Markičevi hiši je zagleda! prvo luč narodni heroj. Marko Bedelonghi. Njegov oče Bernard se je poleg kmetovanja pečal tudi s kovaštvom. Poznali so ga nele vaščani in prebivalci sosednih vasi, marveč vsi prebivalci Nadiške doline in še na Kobariškem, kamor je nosil prodaiat žganje in hkrati vračat popravljeno kmečko orodje.
Pod fašizmom je bilo življenje vedno težje. Kmetija ni zadoščala, s pridelki pa niso mogli plačati niti davkov. Tudi kovačija ni mnogo nesla, ker kmetje niso imeli s čim plačevati Bernardovega dela. Zato so Bernard in njegova dva sinova začeli kuhati žganje in tihotapiti tobak iz Avstrije, Tako so prišli do skromnega, a nevarnega zaslužka, da so lahko životarili, čeprav v stalni nevarnosti. Sina Marka so finančni stražniki večkrat zasačili s prepovedanim blagom in ga zaprli za 5 ali 6 mesecev.
Ko je propadel fašizem in z njim tudi italijanska vojska, je stopil Marko v partizanske enote ter postal komandir II. bataljona Briško-beneškega odreda. Marko je tako postal simbol zatiranega in izkoriščanega delovnega človeka in se bojeval proti diktatorskemu in raznarodovalnemu fašizmu, dokler ni 5. maja 1944 padel v bonbi v Breginju.
Tudi oče je padel kot žrtev nacističnega terorja, ki je raz
sajal po beneških vaseh. Ze prej so Bernarda in njegovega drugega sina Natalija dvakrat mučili Nemci, da bi izdala kje se nahaja Marko, ker jim je prizadeva] preveč izgub in škode. Pridrveli go na kamionih v Zapotok, obkolili vas in ju talko vlovili. Zvezali so jima roke na hrbtu ter ju obesili na «lindo» (zunanji hodnik). V takem stanju so ju izpraševali po Marku, toda zaman. V takem stanju so ju pustili, dokler nista počrnela in padla v nezavest. Takrat so ju spustili na tla, in ko sta se spet zavedla so ju znova obesili. Ko so se nacistične zverine naisitile, te okrutnosti, so ju spustile na tla ter odšle. Pred odhodom so jim še zmetali vse pohištvo iz hiše in ga uničili,
V prvi polovici maja 1944 so prihrumeli Nemci zopet v
Zapotok. Tokrat so prijeli samo očeta Bernarda in ga odpeljali na cesto, kamor so Nemci prignali vse vaščane. Na-njegovo prošnjo so mu Nemci dovolili duhovnika za zadnjo izpoved. Župnik ga je tudi vprašal, če ima kakšno željo «Dam’te še 'dno prežo«, • je mirno rekel. Ker duhovnik ni njuhal, se je obrnil k pris >1-nim in povedal Bernardovo željo. Neki starejši mož mu ;e tedaj ponudil zadnjo «prež<..>>. Nemci so opravili svoje nečloveško del0 ter se odpeljali s kamionom.
Na domu je ostal še sin Natalija, ki se je pozneje poročil/ al: je moral pred nedavnim v tujino, ker se stanje v njegovi1 ožji domovini ni spfemenro; spremenilo se je le v tolikr.', da -je postal političn. pritisk še, večji in neznosnejši.
Markova rojstna hiša v Zapotoku.
Ali bo žrtev Matka in njegovega starega očeta ostala za vedno neplodna, uli bo obrodila pričakovane sadove? Upajmo, da nista padla zaman, in da ne bo zaman vse trpljenje
deset in desettisočev Slovencev, ki so še pod Italijo in ki še nimajo danes nit} najmanjše manjšinske pravice niti ene same slovenske šole.
M—ri
tiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiaiiiiitiiiiiiiintniitiiiiiiiiitfiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiijMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiijiiiiiiiiiiHiiiimiiimMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiii
SREDOBEŽNE SILE V ANGLEŠKI SKUPNOSTI NARODOV
y
Nepomirljiva nasprot/a med ostanki preživelega kolonialnega sistema in dinamično nasilnostjo ameriškega finančnega kapitala
Dopisniki angleških listov, ki se 'mudijo v Avstraliji, poročajo te dni, da gledajo tam z nekakim nezadovoljstvom na Vel. Britanijo, ki vztraja pri tem, da jo Avstralija. Nova Zelandija. ZDA, Indonezija in Filipini pritegnejo v pacifiški svet.
Ze v času, ko so ustanovile te dežele tako imenovani «an-zuspakts (prvi del besede vsebuje kratice prvih treh držav), ne da' bi bile pozvale Anglijo, naj pristopi v njihovo zvezo, so v Londonu čutili, da so jih kratko in malo prezrli. Angleži so v Washing. tonu nato zahtevali, da bi jih morali pripustiti k sejam pacifiškega sveta, toda Američani so odklonili tudi to.
V Londonu so čutili ost, ki je prihajala tako od ZDA kakor tudi od Avstralije in Nove Zelandije. Ze med drugo svetovno vojno šo bile med dvoma državama in Anglijo napetosti. Avstralija in Nova Zelandija sta ji očitale, da se premalo zanima zanje. V resnici je bila Vel. Britanija preveč zaposlena v Evropi in se ni mogla posvetiti obrambi Pacifika. Ko so vstopile v vojno ZDA, se je položaj izboljšal in Anglija je bila nekoliko razbremenjena.
Toda medtem je že nastal
preobrat v javnem mnenju. Avstralci in Novozelandci so videli v ZDA silo, ki je edino sposobna, da jih lahko |čiti .pred japonsko invazijo. Prišlo je tako daleč, .da je avstralska vlada . v času . bitks v Severni Afriki, ko so bile. avstralske čete že razvrščene v fronti, od vrhovnega poveljstva za Bližnji' vzhod zahtevala, da jih mora vzeti iz bojne črte in po. šlati domov, kjer bodo morda zaradi japonske nevarnosti potrebni Vojaško poveljstvo je v resnici tej" avstralski zahtevi ugodilo.
Churchill piše v svojih spominih o tem dogodku s pre-cejšrijo trpkostjo. Verjetno je: vplivalo na Avstralijo in Novo Zelandijo tudi to. ker so Chur. chill. Eden in vsa angleška vlaaa na vojnin posvetih z ZDA . zagovarjali .s.taligče, fla je treba posvetiti, vse sile pred. vsem evropskemu bojišču in' šele potem fronti na Daljnem vzhodu. Roosevelt in njegovi svetovalci so bili prvotno za to, da morajo založiti ZDA ves napor na ft-onti v Orientu in šele kasneje so pristali na angleško mnenje,
V tej luči dogodkov iz polpretekle dobe moramo gledati danes na stališče Avstralije in Nove Zelandije ter na vse politične reflekse, ki so nastopili.
Gradnja cestne mreže v angleški koloniji Honduras.
V Londonu navajajo proti vsem ugovorom ostalih partnerjev, da mora Vel. Britanija v primeru vojne na Pacifiku avtomatično poseči na strani Avstralije in Nove Zelandije, ki sta vendar.članici Common-vveajtha. To bi moral biti zadosten razlog, da bi. članice pacifiškega sveta Angliji dovolile, da sme sedeti v tej državni zvezi vsaj kot opazoval-ka; če' ji že nočejo priznati stalnega mesta in pravice glasovanja. Pri tem se Angleži nočejo sklicevati niti na svoje sodelovanje na korejski fronti niti na strateško funkcijo, ki jo imajo s tem, da držijo v svojih rokah Singapur ter da so mnogo žrtvovali tudi za zmago nad Japonsko.
Toda na vse to so Avstralci in Novozelandi Angležem brpz j prizanašati ja odgovorili,'- da razumejo njihovo željo, da hočejo' sodelovati v pacifiškem svetu, da pa j.im je potreba glede varnosti narekovati, da so se naslonili rajši na ZDA. Pri tem so očital:	Anglsžem. da se
očividno ne zavedajo obsega razlogov, ki govorijo proti prisotnosti Anglije v pacifiškem svetu, Angleži so morali tudi ta odgovor- vzeti le na znanje.
Z anzus-paktom so ZDA morale priti Tia dan,-če so hotele pridobiti Avstralijo m Novo Zelandijo, da so podpisale japonsko mirovno pogodbo. Ti dve državi ne bi bili privolili v obnovo Japonske ter v to. da ‘postane zopet samostojna sila, če jima ZDA ne bi zagotovile, da jim bodo v potrebi priskočile na pomoč,. ki jim :jo Vel. Britanija v drugi svetovni vojni s svojo mornarico ni mogla dati. Tako vidimo; da je nastal an-zus-pakt . manj zaradi tega. češ- da je odgovarjal strateškim načelom, marveč bolj iz politične nujnosti,
ZDA nočejo vsaj za sedaj —; pritegniti v svojo pacifiško varnostno zvezo držav nobene nekdanje kolonialne sile, da ne bi s tem odbile Filipinov in Indonezije. Poleg tega so Američani Angležem izjavili, da zvedo njihovi vojaški strokovnjaki, kadar pridejo v Washington na posvet,
o varnostnih ukrepih, ki so jih izvedle države pacifiške zveze, veliko več, kakor pa bi zvedeli, če bi sedeli pri sejah pacifiškega sveta.
Amerika je šla dalje in je v zvezi s tem sporočila, da bo odstopila od anzus-pakta, če bo Vel. Britanija, vztrajala, da hoče sodelovati v pacifiškem svetu.
V Londonu se bojijo, da.ima pacifiški svet v bistvu usodno težnjo in da se utegne zgoditi, da bo iz varnostne zveze določena skupina držav, ki se bojijo obnovljene Japonske, nastala naenkrat aliansa držav, naperjena proti komunistični Kitajski.
Kljub razočaranjem,-ki 50 jih doživeli v Panmunjomu in kljub temu, da os Moskva-Peking na Daljnem, vzhodu še vedno rovari, se v Londonu bojijo, da bi ZDA proti Kitajski ubrale preveč drzno politiko, ki bi koristila le Sovjetski zvezi. Zato kroži v Londonu uradno nepotrjena vest, da je Anglija odgovorila ZDA, ki so jo baje vprašale, kaj bi naredila, če bi ZDA na skupščini OZN predlagale proti Kitajski gospodarsko blokado, da bo proti takemu predlogu. Angleško stališče zveni tudi iz besed njihovega zastopnika pri OZN Gladwyna Jebba, ki je dejal, da morajo ostati OZN, kolikor je to v skladu s korejsko vojno, svetovni forum, in da ne sme postati antikomunistična zveza.
Pred nekaj dnevi je avstralski ministrski predsednik pojasnil, da je Avstralija še vedno proti temu, da bi sodelovala Anglija v pokrajinskem varnostnem paktu. Ta sklep vlade je utemeljil s tem, da zadostuje, da zastopa Avstralija angleški Common-wealth v Pacifiku, ki predstavlja avstralske domače vode. Hkrati bo pospeševala an-gleško-ameriške odnose. — Da potolaži angleško javno mnenje, je avstralski vladni predsednik še dejal, da je Avstralcem Canberra angleški Downing street na Pacifiku, kar naj pomeni, da so Avstralija z anzus-paktom ni oddaljila od Anglije.
Naše srce se še stiska od žalosti in v naših očeh se še niso posušile solze, ko smo komaj pred osmimi dnevi spremili k zadnjemu počitku našega dragega zborovodjo in učitelja Franca Venturinija. Nismo si mogli kaj, da se ne bi zopet spomnili njega, ki je bil za nas pevce svetoivanske-ga pevskega zbora ".Slavko Skamperlen vse: prijatelj, brat, oče. S svojim nasvetom, in pametno besedo, je rad pomagal vsem, ki so nastopali v našem zboru. Posebno rad je poma• gal mladini, ki mu je bila najbolj pri srcu. Za vsakega je imel lepo besedo, njegovo lice je bilo vedno nasmejano in vedro. Kot zborovodja je imel svoje posebnosti: rad je zatisnil eno oko, če je pevec ali pevka iz raznih razlogov prišla prepozno k vajam. Pri nezadostni pazljivosti pa se je znal tudi pošteno razjeziti. Po končani vaji pa nas je vedno prosil odpuščanja za svoje trpke besede,
S tem si je pridobil priljubljenost nas vseh, in med nami ni bilo nobenega, ki ga ne bi spoštoval; tudi tisti, ki so izstopili iz zbora po znanem dogodku iz leta 1948, so vedno govorili o njem z globokim spoštovanjem, kot se spoštuje le moža, z zdravo idejo, z zavednostjo in prepričanjem, moža, ki dela le za blaginjo in za pravico slovenskega naroda na tem ozemlju.
Ko je opazil, da pri vajah ni pravega zanimanja za kako novo pesem, ki jo je nameraval vključiti med že naučene, je vaje prekinil in začel govoriti o turnejah. V nekaj minutah je sestavil program, doloiil datum, se posvetoval z nami, upošteval zapreke . in zadržke nekaterih pevcev in napravil tako,_ da se je. turneje moglo udeležiti čim večje število pevcev. Najbolj pa je upošteval družinske in denarne razmere nekaterih pevcev, posebno brezposelnih. Rad je segel v žep in pomagal, da so mogli tudi oni z nami na pot.
Bil je velikodušen in moz-beseda. Vedno smo zapuščali vaje prepričani, da bo storil, kar je obljubil. In res je Venturini vedno držal besedo.
Nihče med nami ne bo nikoli pozabil dolgih potovanj in lepih koncertov, ki smo jih priredili pod njegovim vodstvom širom po lepi domovini Jugoslaviji. S ponosom se spominjamo naših nastopov in koncertov, ki smo jih priredili na raznih odrih in v krasnih dvoranah:	Ljubljana, Tržič,
Kranj, Beograd, Kragujevac. Subotica, lepa Dalmacija od Peke do Dubrovnika, Bosna itd. Najbolj živo pa nam ;bo ostalo v spominu'to, ko smo nc Avali vred spomenikom padlega junaka opolnoči zape-h njegovo žalostinko «Bra-
t OTO».
Pod veščo Venturinijevo roko smo priredili mnogo koncertov tudi v bližnji okolici, v Postojni, v Prvačini, Cezarjih, Marezigah v Sv, Križu, Sem-polajtL, na Ončinak in še mnogo kje drugje. Tudi na radiu v Kopru in v Trstu smo večkrat. nastopili, in povsod je
Atomska energija
za miroliubne namene
Visoki zastopnik ameriške komisije za atomsko energijo predvideva, da bodo znanstveniki lahko uporabili atomsko energijo za gospodarski vir električne energije veliko hitreje kot so to pričakovali pred nekaj leti. Ravnatelj AEC izi-topov, Paul Aebersold, predvideva, da bodo mnoge vojne ladje in nekatera eksperimentalna letala še v teku te generacije oskrbovana z atomsko energijo. Poudaril je, da je 70 odstotkov sredstev ameriškega atomskega načrta ((porabljenih za naprave, ki bodo lahko končno služile ali za orožje za vojne namene ali za energijo in druge koristi za miroljubne namene«.
svetoivanski pevski zbor, po njegovi zaslugi, žel velike u-spehe in pohvalo, in to je bilo najlepše zadoščenje, ki smo ga mogli dati našemu dragemu pevovodji.
Po koncertih je rad prisedel k nam h kozarcu vina, kjer se je počutil, kakor je sam pravil, kakor doma. Vedno nas je hvalil, zbijal šale in dovtipe, in vedno pravil:	«Dokler	je
srce	mlado, sem	tudi jaz
mlad», V resnici je bil Venturini vedno mlad, saj je s svojo pesmijo oživel in pomladil vsakega, ki je petje rad poslušal. V veseli družbi je najraje	zapel:	«Zato	pa rečem
jaz,	najlepša je	mladost».
Zdelo	se je ,kakor	da nas ne
bo Venturini nikoli zapustil. Ostal nam bo v spominu do zadnjih dni, skušali se bomo ravnati po njegovih nasvetih in ponesti njegove lepe pesmi po vsej slovenski zemlji.
Ko se ga z žalostnim srcem spominjamo, se hkrati spominjamo nekaterih njegovih le-
pih pesmi. Tako, na primer, «Znamenje», njemu najbolj priljubljena in ki smo jo tudi mi najraje peli. To je bila prva njegova pesem, ki smo se jo naučili, ko je prišel k nam za. pevovodjo. Stala nas je mnogo truda in vaj, kar ni nič čudnega, saj smo se po petindvajsetih letih prvič zbrali k petju. Venturini je s svojo železno voljo in vztrajnostjo pripravil zbor za prvi koncert v dvorani prosvetnega društva pri Sv. Ivanu. To pesem je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Med njegove pesmi, ki so občinstvu najbolj všeč. štejejo tudi «Po-hojena travca». «Qsem blagrov)), «Se davno mrači», vNa srčku bolan)), «V nove zarjev, «Mi vstajamo)), «Na kraj se-’;2», «Bazoviška», «Ah težko je umretin. «Bratom» in še mnogo drugih. S temi pesmimi nam je Venturini zapustil bogato dediščino in skrbeti moramo-, da to dediščino zaupamo v varstvo novim rodovom.
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiitiitiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiniiitiiiniitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
Izvozna struktura FLBJ
V jugoslovanskem povojnem izvozu sta značilna dva pojava; sprememba strukture izvoženega blaga in spremembe trgov. Po uradnih statističnih podatkih je v povojnih letih vidno izrivanje poljedelskih pridelkov in surovin na račun gotovih industrijskih izdelkov. Lanski izvoz nam v primerjavi z izvozom 1939. leta da sledečo sliko:
•%	celot.	izvoza
Izvoz blaga	1939	1951
Kmetijstvo	54,75	17,44
Gozdarstvo	18.41	30,42
Rudarstvo	20,00	31,25
Industrija	6,84	20,89
Kot vidimo,	je industrija	
lanskoletnem izvozu zavzela več kot petino celotnega jugoslovanskega izvoza ter se je njen delež v primerjavi s 1939. letom, trikrat povečal. Pri tem moramo še pripomniti, da tudi sedaj spada dobršen del izvoznih predmetov gozdarstva pod industrijo, ker so ti predmeti končni proizvodi lesne industrije. Vendar pa ima med izvozom industrijskih predmetov največji delež še vedno prehrambena industrija, saj predstavljajo njeni proizvodi 8,42 odst. celotnega jugoslovanskega izvoza.
Pq jugoslovanskem družbenem načrtu za letošnje leto bi moralo ostati stanje izvoza približno enako z nekaterimi iz-premembami. Zmanjšati bi se moral namreč delež gozdarstva s 30,42 odst. na 23,23 odst., neznatno bi se zmanjšal za 1 odst. delež rudarstva in delež kmetijstva bi skočil na 27 odst. Letošnja suša pa je hudo prizadela predvsem kmetijstvo, saj računajo, da znaša škoda v primerjavi s preteklim letom 140 milijard dinarjev, kar bo povzročilo zmanjšanje izvoza kmečkih pridelkov. Zato bosta morala industrija in rudarstvo povečati izvoz, da bodo napolnili vrzel, ki bo nastala z zmanjšanjem izvoza kmečkih pridelkov, od katerih bodo morali nekatere celo u-važati (mast, nekatere žitarice itd).
V zadnjih štirih letih so jugoslovanski izvozniki prešli na mnoga nova tržišča. Do konca 1948. leta je največji delež jugoslovanskega izvoza šel v SZ in ostale dežele njenega bloka. Ze dve leti nima Jugoslavija s temi deželami nikakih gospodarskih vezi, niti blagovne zamenjave. Zato je že 1950. leta odšlo 75,54 odst. jugoslovanskega izvoza v dežele Za-
hodne Evrope, a ostalih 25 odst. v Južno in Severno Ame. riko in Azijo. V zadnjem letu se je posebno okrepil izvoz v obe Ameriki ter je obsegal skoro petino celotnega jugoslovanskega izvoza, medtem fco je 1948. leta zavzemal samo 3 odst.
V zadnjem času se opaža poleg jačenja trgovskih stikov z deželami, ki so postale tradicionalna tržišča za jugoslovansko blago, tudi večji odtok, predvsem industrijskih izdelkov, na trge Bližnjega in Daljnega vzhoda.
■iiimiiiimiiiimiiiiHimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiit
Kultura
na tekočem traku
Sedaj so sistem norm (produkcija, ki jo zahtevajo od vsakega delavca) razširili na kulturno življenje na Madžarskem.
Književni časopis «Irodalmi Ujsag« poroča, da je 175 madžarskih pisateljev izdelalo ((plani), da bodo v prihodnjem poldrugem letu napisali 376 književnih del različne vrste, tako na primer 108 romanov, obširno zgodovino glavnih industrijskih načrtov in določeno število zgodovinskih romanov.
V pripravi je tudi 57 gledaliških del kakor tudi filmski scenarijl ki se ukvarja z življenjem Lea Frankela, vodilnega člana madžarskega delavskega gibanja. Madžarski pesniki pa pripravljajo 23 pesniških zbirk.
Junak
Sovjetske zveze
Dva moža sta prekoračila cesto, kljub temu da je svetlobni signal kazal «stoj». Takoj ju je ustavil stražnik, ki je zahteval plačilo kazni. Prvi je plačal, drugi pa vprašal z visokim glasom: «Ali morajo junaki Sovjetske zveze plačati kazen?«
Stražnik se je takoj strumno vzravnal, pozdravil in odgovoril: «Ne, tovariš. Junaki Sovjetske zveze ne plačajo nikoli kazni.«
Ko sta bila oba na varnem za oglom, je prvi vprašal drugega: «Biti morate prismojeni. Ste junak Sovjetske zveze prav tako kot jaz.s> Drugi je odgovoril; «Točno. Pa saj sem ga samo vprašal in tako izvedel resnico.»
 ............................................................................................................................................................MI ll lil MI lil lil Mlini  ...ml IMIIIIHIIM Mtlllllltll lil lil IM IIIIMlilllll I IM tllllll lllllll IIIIIMIIIIIIIIUIIIII lil llllllllllll IIIII  ........................  llllll	MIIIIIIIIIIIIMM	lil	■■I1IIIMIIIIIIIIIIIIIII|I|I1|||M,M,,|||„,|,||„|HII|)|II|I
MILOVAN D J I L A S
Ali se Stalin vrti v krogu?
Ves problem i kapitalizma i socializma i demokracije i vsega se suče in se bo sukalo do komunizma prav okoli tega vražjega in neposlušnega viška dela, viška proizvodov, ker je od tega. koliko ima kdo pravice deliti ga in na kakšen način in v kakšne namene se deli, je odvisen v končni instanci tudi značaj družbe same in vseh pojavov v njej. Razumljivo je da se Stalinu zdi «več kot čudno, da se taki pojmi sedaj uporabljajo«, in da vidi v Marxovem ((Kapitalu* le obraz, ložitev vzrokov kapitalističnega izkoriščanja, in ne tudi kritiko politične ekonomije, t.j., znanstveno obrazložitev osnov-nih zakonov nove, protikapita-e, Socialistične ekonomije in nove socialistične družbe (10).
In prav v tem vprašanju, namreč, kaj je s presežkom dela v ZSSR. kaže Stalin ne le Popolno neznanje in izigravanje Marxove politične ekono-~ saj ™u je do nje manj Kakor rimskemu papežu — marveč tudi nekaj, kar je mno-v®č od tega: prav v tem se kaže kot skrajni reakcionar v odnosu do socializma in kot najdoslednejši ideolog držav-ne6a kapitalizma, ker želi odpraviti nekaj. česar ni mogoče odpraviti, brez česar ne more obstajati nobena družba, in to « Preprostega razloga, ker bi
hotel prikriti, kaj je s tem v ZSSR, kako in za kaj vse se uporablja presežek dela ter kakšne so glede njegove razdelitve pravice tistih, ki ga proizvajajo.
Prikrivajoč na ta način bistvo družbenih odnosov, ki so nastali na osnovi privilegijev birokracije, da ta v imenu družbe, kakor kapitalist v imenu privatne lastnine, razdeljuje preseže^ dela, s tem pa tudi zavira razvoj proizvajalnih sil je moral Stalin na neki način tudi pojasniti, zakaj so mnoga podjetja in panoge v Sovjetski zvezi nerentabilne, in tudi, zakaj je to celo nujno in do nekje koristno za Sovjetsko zvezo. Ta razlaga z novim pojmom — «z višjo in stalno rentabilnostjo«, ki je baje kapitalizem ne pozna (11), katere cilj pa je. onemogočiti konkurenco in anarhijo v proizvodnji (stalna rentabilnost) in omogočiti kasnej-š-. razvoj, proizvajalnih sil v drugih panogah (višja rentabilnost). S tem pa Stalinu prav tako ni uspelo prikriti bistva dejstva: da v Sovjetski zvezi živi cela vrsta nerentabilnih panog in podjetij na račun rentabilnih, da s tem živi del delavskega razreda na račun dela delavskega razreda, ali točneje, da žive vsi delavci na nizki ravni zato, da bi mogla delati in obsta-
jati tudi nerentabilna podjetja in panoge, prav tako pa zaradi tega. da bi mogli uresničevati Stalinove velikodr-žavne gospodarske načrte (predvsem podjetja za vojno industrijo in panoge v njihovi zvezi), V klasičnem kapitalizmu bi take panoge in taka podjetja takoj prenehala delati, nastala bi brezposelnost, kriza in podobno, se pravi, ne bilo bi niti sledu o «višji in stalni rentabilnosti«, ne bilo bi tudi životarjenja zaostalih na račun razvitih. Nam je razumljivo da iz političnih in nato šele iz ekonomskih razlogov morejo, pa celo morajo biti tudi nerentabilna podjetja v deželi, ki si hoče ohraniti neodvisnost in zagotoviti osnovno smer svojega razvoja. Toda to more biti le začasen in sporadičen pojav, če noče priti celotni sistem v zagato. V ZSSR pa ni to niti najmanj postranski pojav za narodno gospodarstvo kot celoto. Iz tega se jasno vidi, da odsotnost brezposelnosti in krize v ZSSR ni posledica prednosti družbenega sistema v ZSSR pred kapitalizmom, marveč da izhaja iz nizkih realnih mezd, iz bede celotnega delavskega razreda. ki zaradi «višje» veliko-državnih interesov in privilegijev birokracije tudi mora plačevati nerentabilnost posameznih gospodarskih panog in
podjetij ter takšnih gospodarskih načrtov.
Ce bi socializem ne varčeval s človeškim delom bolj kakor kapitalizem, predvsem s presežkom dela, če bi tega ne uporabljal predvsem — če že ne izključno — za realne mezde, za dvig kulturne ravni množic in za razvoj rentabilne proizvodnje, bi ne imel v primerjavi s kapitalizmom nikakršnega opravičila in prednosti. ne ekonomske niti družbene. Družbeni sistem v ZSSR pa je izgubil tudi vsakršno prednost pred sodobnim kapitalizmom. to pa zato, ker je to državni kapitalizem ne socializem. Se posebej pa izgublja te prednosti danes, ko se v kapitalističnih deželah kažejo podobne državnokapitali-stične težnje.
PraV tako, kakor se hoče izogniti dejstvu, kako dele presežek dela in presežek proizvoda v Sovjetski zvezi, s tem da ju proglaša za «umetno vnesena«, meni tudi, da se bo zdel sodobni kapitalizem bolj črn, če mu podtakne kot ((osnovni zakon« in ((gibalno silo« «ne... srednji profit, niti ne superprofit..., marveč kar maksimalni profit*. Z znanstvenega stališča so to prav takšne bedastoče kakor tiste o Dresežku dela in presežku proizvoda. Očitno Stalin niti ne ve kaj je profit, niti ne, kako nastaja, in nima pojma o profitni stopnji. Zelje posameznih kapitalistov, da bi dosegli maksimalni profit zase meša s tem, kakšno je uresničevanje teh želja v stvarnosti, a to je takšno in more biti samo takšno; če si zamislimo, da so ((storili# vsi kapitalisti vse potrebno za ostvaritev maksimalne-
ga profita, more biti dobljeni profit spet le povprečen, ker co vsi dosegli istega. Toda v stvarnosti ni tako, saj dobivajo nekateri srednjega in se z njim vzdržujejo, nekateri višjega in z njim zaslužijo, nekateri pa manj kakor srednjega in z njim propadajo. ((Govori se», pravi Stalin. «da bi mogli smatrati srednji profit kot zadosten za kapitalistični razvoj v sodobnih pogojih... ne... marveč prav maksimalni profit.« Stalin z ničimer ne obrazloži te svoje trditve, tega «odkritja» «osnovnega zakona« sodobnega kapitalizma. Trdi le in treba mu je verovati — ker se to mora — na golo besedo! Tudi tu pa si je neznanje pod roko z nečisto vestjo. Ker prav njegov sistem ni pravičnejši do neposrednih proizvajalcev kakor najbolj surove oblike sodobne kapitalistične eksploatacije, a ker je tudi treba na znotraj utrditi, na zunaj pa_ širiti cesarstvo, slikajoč z rožnatimi barvami. ie najbolje, če nasprotnika čim bolj očrniš, če odkriješ «nove», «še bolj črne« zakone sodobnega kapitalizma. Tu je torej koren bedastega brbljanja ((sovjetske* propagande o sodobnem kapitalizmu, kar nima s stvarnostjo nobene zveze ali pa le redkokdaj prav malo. To brbljanje niti ne slabi kapitalizma niti ne pomaga nikomur v borbi proti njemu, marveč more edinole varati množice znotraj o «prednosti» •sovjetskega« sistema pred kapitalističnim. Kapitalizem je sam po sebi, po svojih notranjih zakonih za proletariat že dovolj črn in bi moglo vsako nadaljnje črnjenje iznad mar-ksovskega in leninskega delovati le nasprotno ter vnašati
zmedo v vrste in v taktiko proletariata. Toda ((genialni naslednik« Marxa, Engelsa in Lenina misli, da vrag ne bo dovolj črn, če ga on ne naslika še bolj črnega. S tem vrag seveda ne preneha biti vrag niti ne postane vrag nad vragovi, toda s slikarjem je pa že sumljivo. Ali se morda boji svoje slike? «Opica se gleda v zrcalo!«
Osnovni zakoni sodobnega kapitalizma pa se niso spremenili: najemno delo je ostalo najemno delo, profit je ostal profit povprečna profitna stopnja pa deluje, kakor ie delovala. Vendar pa se je spremenilo marsikaj. Predvsem se je vmešala država in to ne več le kot oblast monopola, marveč tudi kot samostojen, državnokapitalistični faktor, odpadle so v glavnem tudi kolonije klasičnega tipa, nacionalni kapitalizmi pa so se še bolj sprepletli.
Toda pričakovati od Stalina in od teoretikov ZSSR razlago teh novih pojavov in sprememb bi bilo prav tako nesmiselno. kakor molsti ovna v rešeto. Tega ne le ne morejo, marveč tudi ne smejo, ker bi odkrivanje novih pojavov v sodobnem kapitalizmu ne le odkrilo njih lastno, državno-kapitalistično bit, marveč bi prikazalo njihov družbeni sistem in družbene odnose kot najbolj reakcionarne v sodobnem svetu. («Cudna» «drzna» in ((neprijetna« trditev. Vsekakor. Toda stvarnost je takšna, pa če je to sanjačem še tako neprijetno. Udarec s sekiro ni prijetnejši, če zame-žiš; če pa pogumno gledaš ga boš morda celo odbil).
Ker pa Stalin ni razumel m niti ne bo razumel vseh teh
ir. mnogih drugih vprašanj, ali točneje, razume jih zelo dobro s svojega, državnokapitalistič-nega stališča, ne dojema niti sprememb v sodobnem svetu, še posebej ne tistih v sodobnem kapitalizmu. (Resnici na ljubo: njemu to razumevanje niti ni posebno potrebno, ker se ne bori za širjenje in za zmago socializma v svetu, marveč za širjenje svojega dr-žavnokapitalističnega imperija in za notranjo krepitev birokracije).
Delno je točno spoznal, da j« druga svetovna vojna razdejala enotno svetovno tržišče in ga razdelila na dvoje ((Svetovnih« (svetovno more biti samo eno! — M. Dj.) tržišč: na kapitalistično in — kakor pravi Stalin — na socialistično svetovno tržišče (ZSSR + dežele (djudskej) demokracije -f Kitajska). V tem vidi Stalin največji in najnaprednejši rezultat druge svetovne vojne.
Poudariti pa je treba, da se je svetovni trg dokončno oblikoval sredi 19. stoletja na določeni stopnji razvoja proizvajalnih sil. Vsi marksisti — od Marxa do Lenina in pozneje so smatrali nastanek svetovnega trga in vse tisto kar je povzročil (krepitev vseh in vsakovrstnih zvez med ljudmi, odstranjevanje pregrad med narodnostmi itd.) za progresivno dejanje kapitalizma in za nujni pogoj proletarskega internacionalizma ter dejanskega bodočega zbližanja narodov v socializmu. Sodobna stopnja proizvajalnih sil ne le nujno zahteva obstoj svetovnega trga, ker bi vsakršno njegovo razbijanje pomenilo povratek nazaj marveč je dejansko to tržišče dvignila na višjo stopnjo od tiste iz 19, sto-
letja, se pravi, da ni več mogoče izolirano — v okviru enega samega naroda — razvijanje proizvajalnih sil brez škode za razvoj svetovnih proizvajalnih sil in vsakega naroda resebej. Ker pa velja ta proces, dokler še obstoje kapitalistični odnosi in pod hegemonijo visoke stopnje proizvajalnih sil kapitalističnih ZDA, prinaša nujno tudi izkoriščanje in zatiranje, s tem pa vsakovrstno omejevanje, izoliranje in obrambo posameznih narodov in narodnih gospodarstev pred tem. SovjetsKa zveza se more ubraniti tega procesa in hkrati očuvati svojo državnokapitalistično družbeno lupino ter gospostvo birokracije edinole, če razbije svetovni trg (in ne samo njega, marveč tudi povezan — čeprav družbeno protisloven — razvoj svetovnih proizvajalnih sil).
(Nadaljevanje sledi)
(10) Toda «Kapital» niti ni samo to, ampak je kratka, teoretična zgodovina družbenih odnosov in osnovni znanstveni spis socializma itd. In dalje: mogla bi se navesti cela vrsta citatov iz ((Kapitala«, kjer se neposredno vidi tako postavljanje kot analiza 0-snovnih ekonomskih zakonov socializma.
(11) Državni kapitalizem na Zahodu pa prav tako pozna takšno avišjo rentabilnost«, kadar mu je nujna v posameznih podjetjih ali panogah in to ne le zaradi proizvodnje za vojno, marveč tudi za proizvajanje v drugih panogah. Kaj so n. pr. premije v kmetijstvu ZDA ali povojni ukrepi angleSke vlade glede premoga, če ne prav taista Stalinova «vii: ja in stalna rentabilnost«^
tfPiri IT	Vremenska napoved za danes:
Ulf L M *■	Nestalno, pretežno oblačno s
" |\LlVlL	krajevnimi padavinami. —
Temperatura bo padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 18.8, najnižja 14 stopinj.
STKAN 4
ZADNJA POROGU-A
22. OKTOBRA 1952
11		
ii		1 1rJ
i:::;.:
m i	:::	
li	SM	1.
lih |	:	lik
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsis-: 21.00:
Koncert pevskega zbora iz Nabrežine, vmes poje šemipolajski oktet — Trst II.: 20.00: Dvorakovi slovanski plesi 22.00: Brahms: Dvojni koncert za celo m ster. — Trst I.: 22.25: Schubertovi. Chgpmovi i Brahmsovi valčki. — Slovenija: 20.00: Perez das: Donna perfecta.
SUDANSKO VPRAŠANJE STOPA V OSPREDJE
General Nagib bo obiskal Sudan
Po mnenju generala bi se Sudan pod angleško upravo razkosal v majhne državice z neodvisnimi poglavarji
KAIRO, 81, — Egiptovskemu listu «A1 Ahram* je general Nagib izjavil «Egipt teži za tem, da bi osvobodil Sudan vsakega tujega vpliva Naj se združimo ali ločimo, Egipt in Sudan se ne moreta odpovedati drug drugemu. Ako bi Anglija sama upravljala Sudan, bi bil prvi rezultat ta, da bi se južni del Sudana ločil od severnega in bi se ustanovile majhne države. Tem bi se na čelo postavili neodvisni poglavarja ki bi jih medsebojni spori ošibili, kakor se je dogajalo v Indiji*. Nagib je dodal, da je egiptovska politika v Sudanu prilla iz negativne v dejavno fazo in ima namen vzpostaviti neposredne stike. List «A1 Misri« pa javlja s svoje strani, da namerava general Nagih obiskati Sudan.
Danes je Nagib sprejel angleškega poslanika Stevensona in z njim obravnaval sudansko vprašanje.
Nagib je izdal vojaški ukaz, ki pooblašča generalnega cenzorja da v primeru potrebe in v interesu javne varnosti lahko ponovno pleni krajevne liste. Cenzura je bila odpravlje-ri* v Egiptu takoj po državnem udaru proti Faruku. Pojasnilo, izdano skupno z ukazom, pravi, da so nekateri krajevni listi objavljali ((neodgovorne novice*, lažna poročila in vesti, ki so škodovale javnim koristim.
Medtem so oblasti v Aleksandriji aretirale šest mož, o katerih trdi policija, da so sestavljali vodilni center podtalnega komunističnega gibanja v Aleksandriji. Policija je vodjo celice iztaknila v uradu neke družbe za proizvodnjo soli. Nadzorniki družbe so namreč našli na njegovi mizi komunistične letake in zemljevid južne Rusije ter takoj poklicali policijo.
Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da se bo po mnenju angleške vlade Sudan samostojno lahko upravljal ob koncu letošnjega leta. Glasnik je zanikal govo-ricej da bi bila Anglija svetovala, odnosno sprejela odložitev sploinih volitev v Sudanu, poudaril pa je, da bi se Anglija ne upirala ako bi se za odložitev volitev izrekle sudanske prizadete stranke. Vsekakor, je ob zaključku dejal glasnik, se je Anglija obvezala prepustiti Sundancem svobodno odločitev o obliki njihove bodoče države.
Ameriško in angleško poslaništvo v Kairu so zastražili s tanki in oboroženimi vojaki. Uradno poročilo, izdano v tej zvezi, pravi, da so egiptovske oblasti podvzele ta ukrep, da bi preprečile morebitne incidente in zavarovale obe poslaništvi.
Tuniško vprašanje
pred OZN
NEW YORK, 21. — Vodja delegacije pri OZN Saleh Ben Juse! je včeraj dejal, da bo njegova država obnovila neposredna pogajanja s Francijo samo v primeru, če se bodo razpravljanja vodila pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Jusef, ki je prišel včeraj v New York, da bo na bodoči generalni skupščini za-■topal »legalno« tunizijsko vlado, pravi, da Tunizija ne vidi
uspehov v morebitnih pogajanjih s Francijo brez posredovanja od zunaj. Tunizija zahteva popolno neodvisnost, vendar ta neodvisnost, je poudaril Jusef, ne izključuje gospodarskega sodelovanja z drugimi državami in predvsem s Francijo. Menimo, da bi naša neodvisnost prispevala k strateškim koristim svobodnega sveta.
Kaže, da bo odbor ZN razpravljal o tuniškem vprašanju in o maroški zadevi konec prihodnjega meseca. S svoje strani pa trdi Francija, da posega skupščina z obravnavanjem tuniške in maroške zadeve v njeno notranjo politiko in da bo zahtevala naj skupščina ne obravnava tega predmeta, ker ne spada v njeno kompetenco.
Dosedanjega predsednika sindikalne federacije Zapadne Nemčije Cherstiana Fetteja (levo) bo nasledil Walter Freitag. Socialist Freitag je doslej ostro kritiziral Fetteja, češ da se je pokazal prešibkega v sindikalni borbi za uveljavljenje pravic industrijskih
delavcev.
Vojaški razgovori
v Atenah
ATENE, 21. — V dobro obveščenih atenskih krogih domnevajo, da bo poleg maršala Montogomeryja prišel 4. novembra v Atene tudi vrhovni poveljnik NATO general Ridg-way. Ob tej priliki bosta skupno z grškimi civilnimi vojaškimi oblastmi proučila številna vprašanja, ki se nanašajo na odnose med Grčijot Turčijo in Jugoslavijo.
Kakor znano sta Grčija in Turčija že dosegli sporazum o načinu njune obrambe in o načrtih za utrditev Traki j e, medtem ko je treba razpravljati še o vprašanju koordinacije grško-jugoslovanskih poveljstev v primeru tujega napada.
Položai na taistem bojišču
TOKIO, 21. — Vzdolž korejske fronte se je preteklo noč polegla bojna dejavnost. Glasnik 8. armade je izjavil, da so zavezniki z lahkoto obdržali svoje položaje in da so na več krajih bojišča zavrnili vse na-sprotniške napade. Poročile pete zračne sile javlja, da so ameriške leteče trdnjave odvrgle preteklo noč nad 100 ton bomb na severnokorejske vojaške objekte ob reki Jalu.
MOSADEK SE JE VERJETNO PRENAGLIL
Iran odlaša z nončno preHinituijo
V Londonu sodijo, da bi Iran odložil prekinitev diplomatskih odnosov z Anglijo za ceno 30 milijonov dolarjev
TEHERAN, 21. — Iran še ni uradno pretrgal diplomatskih stikov z Anglijo, akoravno je ministrski predsednik Mosa-dek pred 5 dnevi izjavil, da ima tak namen. Zunanji minister Fatemi je vsekakor dejal, da se bo to kmalu zgodilo, vendar ni označil datuma. Dodal je, da je iransko poslaništvo v Londonu že informiralo Teheran in angleško zunanje ministrstvo o tem, koliko časa bo potrebovalo za odhod iz Anglije. To poročilo, je dejal Fatemi, bi moglo biti predloženo na izredni seji vlade, na kateri bo Angležem določen rok za odhod iz Irana.
Fatemi je potem zanikal vesti, da so ZDA ponudile posredovanje in da skušajo prepričati Iran, naj ne prekine odnosov z Londonomt prav tako je demantiral govorice o domnevnih nesporazumih med Mosadekom in verskim voditeljem Kašanijem, Ob zaključku je zunanji minister izrekel
. ' • • ........................................
Hajduk v Južni Ameriki po enaindvajsetih letih
Splitski Hajduk se odpravlja na gostovanje v Juino Ameriko. Turneja je že odobrena od Nogometne zveze Jugoslavije. Zadnjo tekmo v domovini bo Hajduk odigral 14. decembra v Splitu proti Partizanut takoj nato pa bo moštvo odpotovalo.
Splitčani bodo odigrali 12 tekem s klubi iz Brazilijet Urugvaja, Argentine, Cila, Peruja, Ekvadorja, Kolumbije in najbrž tudi s Kube. Njegovi nasprotniki so med drugimi Penn-rol iz Montevidea, Racing iz Buenos Airesa, Univerzitad in Kolo-Kolo iz Santiaga, Aliansa iz Lime itd.
Z enajstorico potujeta tudi Vukas in Bobekt zaradi česar ne bosta igrala na meddržavni tekmi Jugoslavija — Nemčija. Splitska uprava je v pogajanjih z nekaterimi igralci drugih društev, ki naj bi pojačili moštvo na tej turneji. V tej zvezi se zlasti pogosto slišijo imena Horvata in Bobeka.
Hajdukovci niso novi v takih podvigih. Med drugim so že bili tudi v Južni Ameriki.
Odpotovali so pred 21 leti, morda nekaj mesecev več. Hajduk je ravno praznoval dvajsetletnico delovanja. V Splitu je bil na dopustu bogati jugoslovanski izseljenec Marko Marinkovič in v glavnem je njegova zasluga, da so se golobradi nogometaši iz Splita odpravili preko morja. Rekli smo golobradi:	Najsta-
rejši, Sime Poduje je namreč imel 25 let, najmlajši pa je bi! 17-letni poznejši slavni branilec Jožo Matišič' ki je odšel n« pot kot rezervni vratar.
Bilanca turneje:	pet zmag
in sedem porazov. Morda se vam bo zdelo čudno, toda to je bil velik uspeh. Južnoameriški nogomet je predstavljal veliko odkritje po drugi svetovni vojni. Od leta 1923., ko je najboljši češki klub na gostovanju dosegel visoke poraze pa vse do svetovnega prvenstva 1934. so Južnoameri-kanci poleg Angležev in Wun-derteama imeli najboljše državne enajstorice. zlasti Urugvaj, Argentina m deloma Brazilija. K temu moramo prišteti hudo vročino in temperamentno občinstvo. Mladi Haj-
dukovi igralci so se odrezali bolje kot mnoge čaščene enajstorice Evrope.
V prvi tekmi je Hajduk porazil reprezentanco Jamajke s 4-0. Sledila je tekma proti Aliansi iz Peruja. Hajduk je postal miljenec domačega občinstva, ker se je v tej tekmi pojavil na igrišču z velikim napisom nViva el Perun, toda izgubil je s 0-4. Takoj nato je sledilo veliko maščevanje. Hajduk je povsem nepričakovano premagal moštvo «Uni-verse», eno med najboljšimi v Južni Amerik j. Domačini so postali pozorni. Vali so Jugoslovanom možnost, da končna izbrišejo madež poraza v prvi tekmi: Atletico Chalaco je bil večkratni prvak Peruja, toda izgubil se z 0-3. Naslednji dan je žal bilo lepo vreme in zato so se oficirji perujske vojske domenili za eno svojih običajnih revolucij. Jugoslovanski nogometaši so v naglici zapustili Peru, ne da bi dočakali povratno tekmo proti Aliansi.
Sledeča etiketa na prtljagi je bila iz Cila. Hajduk je že zopet izgubil prvo tekmo proti reprezentanci Severnega Cila 0-3 toda že naslednji dan zmagal proti isti enajstorici s 3-1.
Sledila je naj lepša zmaga, zmaga nad Kolo-Kolo. Rezultat 3-1 je še isti dan razvnel fantazijo južnoameriškim nogometašem in deževali so pozivi za podaljšanje gostovanja.
Naši bralci sedaj pričakujejo nadaljnjih uspehov, a teh ni bilo. Pet poslednjih tekem, pet porazov. Mnogo so bili k temu krivi tudi domači sodniki. Na vsak način si oglejmo rezultate: Čile ; Unione De-sportiva 2-4, povratna tekma proti Kolo-Kolo 2-3, Audax 3-6. Argentina : San Lorenzo 1-3, Old Boys 1-4.
Splitsfci igralci so zapustili najlepši vtis in bili po listih večkrat imenovani «najbolj simpatično, kulturno in korektno moštvo, ki je gostovalo v naši deželiv.
GLIGORIČ NA TRETJEM MESTU
z Averbachom, Szabom in Stahlbergom
STOCKHOLM, 21. — S prekinjenimi partijami se je končal conski šahovski turnir za svetovno prvenstvo.
Rezultati: Vaitonis - Stahl-berg 0-1, Pilnik - Averbach remi, Gligorič - Sanehez 1-0, Taj manov - Barcza 1-0.
Stanje: Kotov 16.5; Petrosjan in Tajmanov 13.5; Geller 13; Averbach, Stahlberg, Szabo in Gligorič 12.5; Unzicker 11.5; Eliskases 10.5; Pilnik, Steiner in Pachm&n 10; Matanovič 9; Barcza 8; Stolz 7.5; Sanehez 7; Wade 6; Vaitonis 5; Goiombek 4.5; Prins 4.5.
Prvotno je bilo določeno, da sodeluje na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo prvih pet iz Stockholma. Ker večina strokovnjakov iz mednarodne šahovske zveze meni, dr bi ne bilo pravično, ako nastopi izmed štirih igralcev, ki so dosegli 12.5 točk samo Aver bach, se laliko zgodi, da bode sprejeli na ta turnir kandidatov kar osem prvih iz conske-
ga turnirja. Averbach ima najboljši rezultat proti zmagovalcem (vsi, ki so naredili več od 50 odstotkov točk), vendar je to vsekakor premalo, kc gre za tako važno stvar.
NOV SOVJETSKI REKORD
Matejev 52.18 m
v metu diska
MOSKVA, 21. — Na olimpijskih igrah Centralne Azije je v Adahkalbadu Boris Matejev izboljšal sovjetski rekord v metu diska z rezultatom 52.91 m. Prejšnji rekord je pripadal Lippu z 52.18 m (1948 1.).
* * *
Zastopnike Ilirije, Zarje in Tržaškega športnega društva vrbimo danes ob 19. uri v Ulici Machiavelli 13/11. na važen sestanek. Govora bo o obvestilih glede začetka nogometnega prvenstva.
Vodstvo
©
£
Nogometaši se zbirajo
na trening v Milanu
Na Švedskem je zapadel sneg -Domačini so optimisti
MILAN, 21. — Ob dvajseti uri zvečer so bili v Milanu vsi pozvani nogometaši (30 po številu) z izjemo Cervata, Magli-ja, Pandolfinija, Magninija, Centimentija V. in Boscola.
Tehnični komisar Beretta je izjavil zastopnikom tiska: «Re-šitev z Lorenzijem na mestu zveze je po mojem mnenju koristna. Srednji napadalec Vivo-lo ga bo lahko dobro posluževal. Ožja obramba me ne skrbi, videli ste tudi, kako igra zadnje čase Giovanniniu.
O B moštvu pa je Beretta dejal: aParola (bo razen-za učitelja in kapetana moštva še režiser. Z njim je obramba v redu. Napad je zelo zanimiv. Upajmo, da igralci ne bodo nervozni«.
Iz Stockholma poročajo, da bo v nedeljo v švedski prestolnici po vsej verjetnost; že precejšen sloj snega. Prejšnjo noč in danes je snežna plast prvič letos pokrila vso cono. Tako mrzle jeseni na Švedskem že 150 let ne pomnijo.
Običajno na Švedskem tako pozno ne igrajo mednarodnih tekem. V vsej zgodovini so imeli eno samo tako prireditev leta 1915, ko je Švedska na domačem stadionu izgubila proti Danski z 0-2.
Strokovnjaki ne zaupajo zari njim vestem o napredku italijanskih nogometašev in za njih ostane favorit Švedska.
Ena izmed najbolj uspešmih postav Hajduka v zadnjih letih: vratar Beara, desni branilec Kokeza, levi branilec Broketa, desni krilec Luštica, srednji krilec Katnič, levi krilec Ra-dovnškovič I., desno krilo Ara-povič, desna zveza Matošič, srednji napadalec Krstulovič, leva zveza Vukas, levo krilo Vidjak. — Hajduk razploga trenutno še z bratoma Grčič, Senauerjem, Mladenovičem. V kratkem bo imel pravico nastopa Delič itd.
zadovoljstvo zaradi tesnih stikov med Nemčijo in Iranom ter dodal da bi med obema državama v kratkem lahko prišlo do sporazuma o izmenjavi blaga v vrednosti okrog 60 milijonov dolarjev.
Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Londona, bi bil Iran pripravljen odložiti prekinitev diplomatskih odnosov z Londonom za ceno 30 milijonov dolarjev, ki naj bi jih takoj nakazale ZDA. Po 5 dneh Mo-sadekove odločitve zunanje ministrstvo še vedno nima uradnega obvestila o dokončnem prekinjenju diplomatskih odnosov z Iranom. Ponovno posredovanje Angležev pri iranskem zunanjem ministrstvu v Teheranu ni v tem pogledu prineslo nobene pojasnitve. Zaradi tega sodi zunanje ministrstvo, da je Anglija še vedno v diplomatskih stikih z Iranom.
V angleških uradnih krogih ne skrivajo, da bi sprememba mnenja v Teheranu bila sprejeta z zadovoljstvom, ker računajo da bi diplomatski razdor še bolj otežil rešitev petrolejskega vprašanja. Angleške oblasti pa poudarjajo, da London uradno ni zaprosil ZDA za posredovanje.
Tudi angleški tisk zatrjuje danes^ da so iranski vladni predstavniki dali razumeti Združenim državam Amerike, da bi spričo takojšnje koncesije 30 milijonov dolarjev Mo-sadek verjetno spremenil svoje mnenje. Vsekakor pa se je zvedelo, da so ZDA svetovale Iranu, naj ne prekine odnosov z Londonom. Uradna poročila, ki prihajajo v London, javljajo, da skuša Iran pridobiti na času in da išče izhod, ki bi mu omogočil odložiti prekinitev, ne da bi pri tem izgubil na prestižu. Angleški viri poročajo iz Irana, da se je med strpnejšimi iranskimi predstavniki razširila dokajšnja zaskrbljenost ker domnevajo, da trenutno ne gre več za vprašanje petroleja, marveč za ves Iran. Državni uradniki raznih iranskih pokrajin v zadnjih treh mesecih baje sploh niso dobili plač.
Boji v Indokini
HANOI, 21, — Po padcu Ngkiala so francoske čete evakuirale tudi utrdbo Giahoi, okrog 15 km severnozapadno od Ngkiala. Po zavzetju Ngkiala so Vietminhove sile napredovale v vseh smereh. Ni pa jim uspelo preprečiti umika posadki Giahoia, akoravno je prišlo včeraj popoldne do več spopadov.
Kakor je izjavil francoski častnik, so Vietminhovi v tem napadu uporabili nova orožja, ki jih verjetno dobivajo iz Kitajske. Prvič so se poslužili 75 mm poljskih topov in mino-metalcev poleg protiletalskega topništva. Uporaba te vrste orožja je iznenadila Francoze.
V Ameriki stavka
305 tisoč oglarjev
PITTSBURGH, 21. — V znak protesta proti odločbi vladnega urada za urejevanje plač, ki je odklonil zahtevane poviške, je včeraj stopilo v stavko 305 tisoč ameriških oglarjev. Predsednik Združenja proizvajalcev sladkega oglja je zahteval od sindikalnega predsednika Le wisa, naj pozove stavkajoče, da takoj zopet poprimejo za j delo.
KINO
V T It S T I' ^ &j
Kossetti. 16,30: «Ange>il n0**’ Lombard B. Afterne. Excelsior. 16.30:	«Nasad^.
Dauphim, G. Morlay» Nazionale. »JO: lim blagom«, E. Rossi M. Lavvrence, E.
Fenke. 16.30: «Papa ma», A. Ninchi, p- S ^folomjt. Filodrammatico. 16.00:	Kfeal-
ski kurir«, T.
Arcobaleno. 15,30.	«	‘
čenec», A. Murphy, • ters, Bette Davis.	rapS<).
Astra Rojan. 16-30; ,‘^Loo.
dija», R. Alda, Al	£arniio»,
Alabarda. 16.00:	slc6t,
Armonia. 15.30:	v*»-
Ariston. 16.00: «ZaroW*»
B. Grable, Ch. SP*	caruso»,
Aurora. 14.15: «Ve«w
Aurora.
M. Lanza,	fr0*‘
Garibaldi. 15.00: * Hunter.
nja», H. Bogart . j^zza-Ideale. 16.00: «A™n'
ieaie. io.w. . ri G. Lollobrlgi*- jflvtdari Imp«ro. 16.15: mož», B. Davis.	„ Fer-
Italia. 16.00: «Dol» C,IW nandel, G. Cervi.	».
Viale. 16.00: »Klic * J* Pampanini, R. »»Uiieil Kino ob morju. 15®®' spomini«, G.	mo'*’'1
Moderno. 16.00: roparji«, D. C>'CtW' Waterloo)5K1 Savona.	15.00:	fjvlof-
most«, W. Leitf), £. aDvj K* Vittorio Veneto. 1°-W\ „ na ljubezni«. J. P°Ra2icn<>U»“ Azzurro. 16.00: pleme«. U. Grey_	nor°*th
Belvedere. 16.00: «B Bratje Max. ^ Rob«' Marconi. 16.00: «Zase®
Taylor, J. HodiaK. zar0fe!'<e Massimo. 16.00: *Enr) za dve«, B. Hut*o^ ■ ^ ium» Novo cine. 16-00;.<<hLje na ^ Odeon. 16.00: «UnlC,^5)ery.
ki stezi«, G.	VJ*!*
Radio. 16.00: »Upanj«, ne, E. Varzi.
RADIO
.1 UliOSIiOjf turni t 11 ® ,
254,6 m aii 117 jjjj SREDA, 22. OH«*** rfiia.
5.30 Prva jutranja 5.45 Jutranja
ver z zeno. 700 hoO Slovenske narodne.	sol*
veselih in okt«***	5*
ura:	«0	slovenski	k	J	#
Poročila. 13.45 Od nes. 13.50 Domači z'0,«# A11! Triglava do Jadrana, j ta melodija za vas. ■ , »6 la. 21.00 Koncert pev*\£ iz Nabrežine vmes Pr^j laiski oktet. 21.30 Gl ti skozi svet in	0-
ni orkestri in ^
Glasba za lahko noč. ooročila.
T US T
306.1 m ali 980	12.1»	£
11.30 Lahki orkestr-vsakega nekaj. * . du^«. PO" 13.00 Onerni zbor. ,4.0».,,
* ati ^
•	.r.	?°
13.00 Ooerni zbori >»	H-00«
Glasba za Štiri kla^s&a-ročila 17.30 PlesM ^ol«- l9.0<> Grieg: Koncert v raiierS- ilju6-Pevski zbor	,5	Pr-flJ.
Zdravniški vedez <q45 po^|gSj,
1 i  _	__1P
^uidvui™ v~— iq45 •
ljen« melodiie.	,oVansKi .ep-
20.00 Dvorakovi 51 Till & 20.15 Richard Strjjf in spiegel. 20.30 5«21-2° >
21.00 Vokalni KV* rO"j p,, lioz: Sanje in	r. 3»-3°J.oO za violino in °^.ri(estroV- jjio rada lahkih koncert KWr Brahms: Dv0o5 10 Pe5tra f°
in orkester. 22’ porot*1*-na glasba. 23.15	(	^
11,00 Medije i" ^5 0^
srss.
21.05 «Lord PeKri» S,j ka v 1 dej.. sk‘a“toVi, ni. 22.25 Schu^»Ki 23-^
n Brahmsovi val»lran, n«
«Skornjl», dra , j A K 'l 212.4
Brahmsa, l^13 ** 18.3° ‘ ko Avgust Sta	pol*	pf
feljton. 18.40 Dot«
Narodne pcsmiP	20-°®,	(jo	^
SNG iz MaribO •	2	• pc
Caldos: Dorma	^
pularen oP^rI!l tni k**^ ročila. 22.30 NoCm
Challei
tDichmb
114.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
«1 no. tu Je res iudn,» je rekel Sam, «name saj b melo tu velik upllv, 6e b biu na ngavem mest.»
«Stvar je ta. mladi prijatelj.* Je začel slovesno gospod Stlgglns, «da ima zakrknjeno srce. Kajti, mladi prijatelj, kdo bi se vendar mogel upirati prošnjam naših naj plemenitejših Šestnajstih žen ter zavrniti njih poziv, da bi se vpisal v našo plemenito družbo za oskrbovanje telovnikov lin moralnih robcev mladim zamorcem v napadni Indlji?»
«Kua pa Je tu, muralen robec?« je vprašal Sam. «Se niul nisem vidu tga artiklna.>
♦Robci, ki združujejo prijetno s koristnim, mladi prijatelj,» je poučeval gospod Stiggins. «Na njih so natiskane povestlca ln slike.*
»Aha, zdej pa te vem,» se Je spomnil Sam, rtu sa tist, k vlseja u usak štacun s platnam ln k sa na nh beraške prošne Hi take stvari?«
Gospod Stiggins Je načel že tretjo vrsto kruhov m Je samo pokimal v odgovor.
«In on se ni dau damam preguvort, res ne?> je vpra-Sal Sam.
«Samo sedel Je ln kadij pipo ter rekel, da so mladi zamorci — kaj je že rekel, da so?» je vprašala gospa Wellerjeva.
«Navaden humbug\» Je odgovoril gospod Stiggins razgor-6eno.
«Vidis, rekel je, da so mladi	zamorčki navaden	humbug*,
je	ponovila gospa Wellerjeva. In	oba sta vzdihnila	nad	straš-
nim ravnanjem starejšega gospoda Wellerja.
In še celo kopico podobnih grehov bi bila odkrila, ko bi bilo Se kaj kruhkov, ko bi čaj ne bil ž« slab in ko bi Sam količkaj pokazal, da bi rad odSel. Zato se Je gospod Stiggins hipoma spomnil na važno sejo z duhovnim pastirjem ter se poslavljal.
Ravno je bil Šajni pribor pospravljen z mize, ko je londonski omnibus odložil gospoda AVellerja starejšega pred hiso, noge	so ga zanesle v sobo in oči so	mu pokazale sina.
«Oh, ti si, Sam?» je zaklical	oče.
«Ja, jest sm, star Nobs!» je odgovoril sin. In prav iskreno sta si stisnila roke.
«To sm veseu, de te spet vidm, Sam,» Je govoril starejši gospod Weller, «ampk tu m je uganka, koku s tu napravu, de s tku dobr izhaju z materja. Lohka b m dau za tu recept, Sam.»
«Pst!» je zašepetal Sam. «Sej je duma, prjatu.»
«Ampk na more naj slišat,» je odgovoril gospod Weller, «ta se zmiri pubere in se par ur pu faju pusten nasmrči; midva s bova pa prvužčila med tem, Sam.»
Nato je pripravil stari gospod Weller dva kozarca Zganja z vodo, prinesel dve pipi m potem sta sedela oče in sin drug drugemu nasproti; Sam je sedel na eni strani peči na stolu z visokim naslonom in gospod Weller starejši na podobnem stolu in začela sta se resno pogovarjati.
«A1 je biu kdu tuki, Sam?» je vprašal suho gospod Weller po dolgem molčanju.
Sam je pomenljivo pokimal.
«Edn z rdečem nusam?» je vprašal gospod Weller.
Sam je spet pokimal.
«Ljubezniv člouk, kaj, Sammy?» Je rekel gospod Weller in mogočno puhal.
«Se zdi,» je pripomnil Sam.
«0, ta se razume!* je dejal gospod Wellear.
«Ampk?» je vprašal Sam.
«U pundelek te napumpa za pudrug šiling in u torek pride po nov Šiling, de b blo skupi pu krone, u sreda pride pu druga polkrona, de b blo raun pet šilingov in tku dela zmeri pu to-pelt, dokler ne pride na pet funtu, tku prbližen, kokr je u ra-čume s tistimi žebli u konjski podkvi, veš, Sam?»
Sam je pokimal, fes, da se spominja na ta primer, ki ga Je oče omenil.
«Tok, ti se nisi pudpisu na tist flanelast vesti?» Je vprašal Sam po zopetnem molku, med katenm sta oba kadila.
«Sej nisem norc,» je odgovoril gospod Weller, «kua b pa mel tist mejhni zamurčki u Indiji ud tega? Ampk Jest ti neki puvem, Sam,» je nadaljeval gospod Weller, ko je nekoliko znižal glas m se sklonil čez ogenj, «če b zbiral za prsilen jopič za enga tuki pr nas. bi na imu nč zupr tu.»
Ko je gospod Weller končal ta veliki govor, je sedel, spet kakor prej ter zelo pomenljivo pomežiknil svojemu prvorojencu.
«1 no, tu je pa tud udn dumislk, pušiljat robce ldem, k na veja. kua b s tm pučel,» je rekel Sam.
«Tu s zmeri spommja na kakšna gulfija, Sam,» je odgovoril oče, «zadnč sm šou u nedela pu cest in koga mlslš, de sm vidu med vratm cerkuce stat s plava skleda u rukah? — Toja mačeha. In verjem mi, de Je blo tam drubiza za več cekinu, Sam, use u polpencah, in k sa sli ldje iz cerkve, sa metal gnar, de b člouk nnslu. d tga drubiža na prenese nebun taler, tku Je
blo težko. In za kaj misis, de je tu blo?»
«Morde spet za nov čaj?» je pravil Sam.
«Kej nek,» je odgovoril oče, «zatu, de b P>» soj ga pastirja, Sam!»
«Kua, vodarina?« se je čudil Sam.	dot	w
«1 no,» Je odgovoril gospod Weller, «sej .le DieO<ledeSe‘' za tri kvartale, pa ni plaču, kar b za nuhte Kar je p ker na voda nč ne da, Sam; no ja, sej ma	vod®	egil'
kat buls. Skratka torej nič ni plaču, zatu sa	janeg»!	jpff
pri. In gre tedej h cerkvi in se izdaja za P™*	v0davo°’
ka ln prau, de upa, de se u srce pipe. ki zaP	fe pol P	*»
..mnViPo nr seh s na misl nel 1a urag Pu	niac	rf®
de umehča. pr seb s pa misl, nej ja urag P“ wja i»a čeja ženske zborvajne, pojeja himne, lzv0^“,eia 111 £ v&t predsednea, udubrija zbirka na prhodna n®? ^ če _ urs» tu pastirju.> Je rekel gospod Weller ln doaa*- nej m dost, de se odkupi za vse živlejne iz voda ■	^
uzame!»	P0^
Gospod Welleir Je malo pomolčal, žulil P	^
daljeval:	Je	tu.	de,.h0l4
«In kar je najhuš pr tem pastirji, muj de’ je ta 1 glave usem mladem puncam. Revce mlsl^ia£e. ®ain’ ker ndfl bulsga nlmaja. ampk sa le *rtu zV1 ne zvijače.*	-	resno	^^
vs &as s šivajnam ublek za zamuirce, k	pa
nas kršanske beuce pa se na brlgaja. e	b uje	r
b zapregu te lene pastirje h težkemu v •	t
gor, dol, po štlmajst paucu debeli dui-	j#.
tegnil te naumnast iz glave.»	(NadaMeV<t1l^e
«Tu s tud mislem,» je rekel Weller„.'Jn	ra.
glavo, «In kar me narbl Jezi, je tu, de ^ sp]oh °a
Miovorni urednik STANISLAV RENKO — UKRJR,NISTyO: ULICA MONTECCHI St. 6. III	nad. — Telefon	številka	93-808	ln 94-638. —	Poštni
predal 50J.	— UPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska številka 73-38	— OGLASI: od	8.30 .	12 in	od 15 - 18	— Tel.
“ v-en* oglasov: Za vsak mm	višine v Sirim I stolpca trRovski BO, tinaiiCno-iipravnl	100, osmrtnic* 90	11 r — Za FI.KJ	za vsak inn.	širine 1
ttoipca za vse vrste oglasov po 10 din	- Tiska Tiskarski tavod 7.TT - Podruž.: Gorica Ul S Pellico 1-II„ Tel. 33-82,	— Rokopisi se ne	vračalo.
NAKOCN1NA: Cona A: intsetna 3ao. Četrtletna »00 polletna S700, poštni tekoči račun *a STO	ZVU. Založništvo trtaškega tiska, Trst
Llubliana Tvrševa 34 tel X00! tekoči račun pri Komunalni banki
. celoletna 3200 ur. red. tjud. repub. Jugosiavii»-	ga
Trst 11.5374. - z» Jugoslavijo: Agencija demokra	^ tiska
v Ljubljani 6-1-90330-7 — Izdaja Založništvo trta __