315
Novičar iz avstrijanskih krajev.
v
Iz Železnikov 25. septembra. — Jesen se je približala in prinesla nam svoje blagosti, pa tudi svojo hripavost. Od obojega hočem častitim bravcom „Novica kaj povedati. Hudo sušo, ktera je letos po Krajoskem in tudi drugje toliko škode naredila, smo, hvala Bogu pri nas, kar polja zadene, le malo občutili. Manjkalo je sicer tukajšnim fužinam in mlinom prav zlo vode, ker je suha zemlja vsako kapljico dežja z nekako slastjo v svoje naročje sprejela, plodila nam pa je zato ona tudi tako, da so popotniki, ki so od dalječ v našo okolico prišli, enoglasno terdili, da nikjer na Krajnskem polja tako lepega niso vidili, kakor tukaj. Kar pridelke zadeva, gre sadju letos pervenstvo; od konca do kraja se je dobro sponeslo, da že zdavnej ne tako. Marsikako nadlogo bo čez zimo potolažilo in odvernilo. Eoako sadju se je tudi proso posebno dobro obneslo; — krompirja je tud precej, samo ljudje tožijo, da jim tu in tam čern prihaja. Repa in turšica kažete srednje, zelje slabo; — so ga večidel merčesi pojužnali. Ajda je cvetela tako prijetno, kakor če bi jo bil vsako jutro nov bel sneg opadil; rastla je skoz in skoz lepo in obeta dobro žetev. Čbele so se, kar jih je bilo na domači paši ostalo, najbolje, ako ravno tudi le slabo, obnesle; kar so jih pa zunaj doline na pašo dali, so malo drugač ko zanič. Toliko od jesenskega btagra.
Po drugi strani pa prihaja od dne do dne, posebno ob jutrlh in večerih čedalje bolj mraz; sv. Matevža dan smo imeli pervo slano, ki pa vendar okoli nas ni kaj ajdi škodovala. Dolgočasne megle so že več jutrov branile soncu razlivati svoje   prijetne žarke  na hladno zemljo;   livade in
316
gojzdi če dalje bolj rumenkljasti prihajajo, in tako gremo počasi zopet zimi nasprot. Da bi le še kaj dežja dobili, če ne, bo slo mlinom io fužinam na zimo za vodo tesno. Ljudje z živinico vred so okoli nas zdravi.
Kakor smo brali v 74. listu „Novic", bomo dobili f>o novem letu iz Celovca nov lepo-znansk list. Dobro doseli Če se bo to osnovalo, bi svetoval tudi jez, in sicer: Daj bi slavne „Novice", ki so že tako priljubljene slovenskemu narodti, se še nekoliko raztegnile, to je, na trikratno izhajanje na teden pomnožile. Perva polovica slednjega lista naj bi bila odkazana poljodelstvu, domačemu gospodarstvu in obertnii, druga pa edino lepoznanstvu. Morebiti bi bilo tudi to marsikateremu všeč, vendar pa ne daj Bog, da bi mi kdo to kaj zameril; razodel sem svoje misli le memo grede. — Z Bogom!
Iz Kanala pri Soči na Goriškem 26. sept. — V tem, ko je suša druge kraje silno pritiskala in ko so polja drtizih dežel dežja gladovale, je nas vsaki teden s?cer šumeči in večkrat tudi žugajoči dež razveselil in naše polja poredoma hladil in zalival, tako, da so bife zmirej kot v narlepši pomladi zelene. Zatega voljo smo tudi, hvala Bogu! veliko belega žita Daželi in namerili. Tudi jesenski pridelki lepo kažejo; še celo krompirja smo veliko nakopali. Za sadje smo tudi kak krajcar potegnili. Tudi vina pričakujemo še precej, če nas kaka pozna nevihta kot lani pred večerom sv. Miheia ne zadene. — Zraven tega Vam ne morem za-molčati še nekega drugega veselja, ki smo ga te dni doživeli. Bila je namreč pri nas, kakor narnovejše postave lanskega leta ukazujejo, še le te dni 18. in 19. t. m. pre-skušnja naših vsakdanjih in nedeljskih učencov in učenk, v tri razrede razdeljenih; pokazalo je izpraševanje, da ne hodijo samo šole gladit, ker iz njih gladkih odgovorov se je vidilo, da so se celo leto dovelj trudili, oni in njih dva učenika. Hvala takima učenikoma, od kterih pervi je pokazal , da ne vživa zastonj imena izglednega učenika, ktero je pred štirimi leti dobil. V nedeljo, 20. t. tn. je fcilo potem, ko so v cerkvi zahvalno pesem zapeli, pervikrat pri nas slovesno obdarovanje naj pridniših šolarjev in šolarc, ktero slovesnost sta tudi naš bragorodni gospod predstojnik in njegova gospa s svojo prrčijočnostjo povikšala.
Iz Tersta 30. septembra. — V našem mestu je bJizo 70,000 tavžentov blaga nakupičenega in ga ni mogoče razposlati, ker nam je železnica še vedno zaperta za blago. To nam dela silno škodo, zlasti kar zadeva sadje južnih dežel, kteremu bi železnica najbolje teknila. Ce nam železnica še dalje zaperta ostane, nas bo še bolj terlo, in to, ker smo že blizo zime, še bolj pa, ker so ob stari cesti konje poprodali in je prevaževanje blaga na obeh straneh zaperto. Iz Gorice. V našem kraji se je letina, zlasti kar žito in seno utiče, dobro obnesla. Tudi sadja ne manjka. Tudi vina nam je Bog še precej dal, in hvaležni smo mu, da tertna bolezen od leta do leta pojema. Svile smo dokaj pridelali in sploh je želeti, da bi več sadnega drevja in žlah-nega tersja zasajevali, kakor tudi da bi se kmetijske šole množile in vsako leto raztave napravile. Samo turšica je slabo storila zavoljo prevelike suše. — Gospod Šolar, dosedanji profesor celjske gimnazije, je prestavljen na goriško gimnazijo.
Iz Ljubljane 2. oktobra. Vsled razpisa visocega c. k. deželnega poglavarstva se bo v Begnjah novo šolsko poslopje zidalo. Prevdarjeni in poterjeni stroški za to znesejo 3319 fl. 24 kr.