Od vajenca do meha-nika in člana OK ZKS
V zadnjih mesecih se je v delovni organizaciji Slovenija cesle — lehnika in njenih tozdih zgudilo marsikaj novega. Milan Ptičar, ki je bil sekrelar OOZK v tozdu Strojni obrati, zdaj pa je predlagan za sekretarja v novem tozdu Me-hanizacija, je imel v leh dneh mnogo dela. lntegmcijski procesi so namreč za-htevali precej priprav. Triindvajsetega januarja je bil referendum o združilvi tozdov Strujni obrati in IMehanični obrati v novi lo/d Mehanizacija i okoli tisoč zaposlenimi. Le nekaj dni kasnejepa je bil referendum o združitvi celotne delovne organizacije z Elektroobnovo.
Ob vseh teh nalogah je moral Milan Ptičaropravljati tudi svojepo-klicno delo. Je delovodja v delavnici za servisna popravila in mesečne preventivne preglede vozil. Leta 1963 je kot vajenec prišel k Tehniki, se izučil za mehanika in tu ostal do danes. Obenem je tudi član delav-skega sveta in predsednik družbeno-političnega aktiva v tozdu, delegat v temeljni delegaciji za zbor združe-nega dela, predsednik komisije za
Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito ter član občinske konference ZKS.
Biti sekretar je odgovorna naloga, kajti osnovna organizacija ZK v novem tozdu bo imela okoli sto čla-nov. O delu OOZK je Milan Ptičar povedal tole:
Če naj bo delo zveze komunistov v celoti uspešno, potem morajo zlasti dobro delati OOZK v tozdih. V zadnjih mcsecih, ko smo se priprav-Ijali na integracije, smo moiali bili komunisti prisotni povsod.
O katerih zadevah pa ste v zad-njem času največ govorili na sestan-kih osnovne organizacije v tozdu Strojni obrati?
V  začetku lanskega leta smo se spoprijemali predvsem z gospodar-skimi težavami, kajti zaradi neugod-nih vremenskih razmer, ki so one-mogočale delo s stroji, smo imeli od polletju okoli dva milijona dinarjev izgube. Zato smo naredili stabiliza-cijski načrt, poiskali notranje rezer-ve,   komunisti   pa   smo   vseskozi spremljali uresničevanje tega načrta. Ob devetmesečnem obračunu smo že lahko ugotovili, da je naše poslovanje pozitivno.
Pričakujemo, da bo tak tudi končni obračun. Ob vsem tem pa smo se seveda ukvarjali tudi z inte-gracijskimi procesi, z varnostnimi ra-zmerami in z drugimi vsakodnevnimi nalogami.
Kakšne stabilizacijske ukrepe pri-pravljate za letos?
V januarju smo že imeli prvi sesta-nek OOZK. Dognvorili smo se za re-ferendum o novem delovnem umiku, ki jc del našega stabilizaci|skega na-črta. Delavci v gradbenih to/dih naj bi v zimskih mesecih, ko ni toliko dela, imeli za uro krajši delavnik, po-leti pa bi delali uro več. Pripravljamo tudi stabilizacijski načrt za novousla-novljene   tozde,   tudi   za   tozd   In-
ženiring za strojegradnjo, ki ga na-meravamo v kratkem ustanoviti. Sicer pa smo na vse to, kar je zapi-sano v resuluciji za lelošnje leto, mi-slili pri nas že lani.
Postujate vse večja delovna orga-nizacija, saj imate že osem tisoč za-poslenih. Kaj pričakujete od združi-tve?
Predvsem to, da bomo združeni laže opravljali delo v celoti. Ker pa bom v letošnjem letu verjetno tudi v prihodnje doma zidaH manj kot do-slej, se bomo še bolj usmerili na tuja gradbišča. Že zdaj dela okoli sedem-slo naših delavcev v Iraku in NDR ter v nekaterih zahodnoevropskih drža-vah. Delo zunaj naših meja pa nam prinaša tudi devize, ki jih nujno po-trebujemo za uvoz strojne mehaniza-cije. Domača mehanizacija je namreč precej slabša od uvožene, pa tudi re-zervnih delov za domače stroje, niti
Milan Ptičar
takrat, ko so še v garandji, ni moč dobiti. O teh težavah bi se morali pomeniti tudi odgovomi na republi-ški ali zvezni ravni.
Milan Ptičar govori lepo slovenš-čino, čeprav je njegov rojstni kraj Trnovec blizu Kumrovai. Pravi, da ni imel nikoli težave z jezikom. Celo nasprotno. V tretjem letniku po-klicne šoie je bil edini dijak v razre-du, ki ni bil Slovenec, pa tudi edini, ki je imel slovenščino prav dobro. Vsi drugi so imeli iz tega predmeta slabše ocene. Z voljo in z učenjem se torej da marsikaj narediti.
Besedilo in slika: DARJA JUVAN