KOMITE OK ZKS UUBLJANA CENTER O AKCIJI »ZAKLJUČNI RAČUNI«
Ugodna ocena z minusi
Aktivnost ob sprejemanju zaključnih računov, ugotavlja komite Obdinske konference ZKS Ljubljana Center, je bila dobro zastavljena. Poročila so bila dobro pripravljena,- o po-slovanju so bili delavci dobro seznanjeni in na razumljiv na-čin. Komite taki ugodni zbirni oceni dodaja, da so v mnogih primerih v delovnih organiza-cijah pri ocenjevanju uspeš-nosti gospodarjenja izhajali iz analiz izvajanja letnih planov, zlasti še uresničevanja sred-njeročnega plana razvoja. Ob tem so ugotavljali slabosti po-slovanja in slabosti nerealne-ga planiranja. Ponekod so se v tako kritične razprave že vti-skovali nekateri elementi za prihajajoče srednjeročno ob-dobje.
Poleg ocene — dobro tudi ocena — slabo
Kljub temu komite ugotav-lja, da v nekaterih delovnih organizacijah letos kvalitetne-ga premika v razpravah ob zaključnih računih niso dose-gli. V teh so k zaključnim ra-čunom pristopali po obliki, ne pa tudi po vsebini ali vsaj ne poglobljeno kot bi bilo treba. Na tem spisku se znajdejo med drugimi Volan, Posre-dnik, Kurivoprodaja, Magi-strat, Galeb ter nekatere manjše trgovinske delovne organizacije. V teh organizaci-jah bodo tudi zaostrili odgo-vornost komunistov poslovo-dnih organov.
V večini delovnih organiza-cij, ugotavlja komite v svojem poročilu, so razpravljali tudi o pogojih, v katerih so delavci ustvarjali dohodek. Pretresali so vpliv organizacije dela in delovnih pogojev, odpravo ozkih grl, oskrbo s surovina-mi, izboljšanje tehnološkega postopka,          izkoriščenost
zmogljivosti, zaostritev delov-ne discipline in boljši izkori-stek delovnega časa, pogoje prodaje ter ustrezno razpore-ditev ustvarjenega dohodka.
Razprave pa so se ponekod
vendarle vse preveč ustavlja-le, ugotavlja komite, na obravnavi stroškov, vezavi sredstev na zalogo, razporeja-nju dohodka, premalo pa v lu-či materialnih zahtev lastnega in družbenega razvoja. Tu so se v razpravi premalo ustav-ljali na pridobivanju dohod-ka, na vprašanjih samouprav-ne organizirahosti združenega dela, samoupravnega planira-nja, na vprašanju prepočasne-ga uveljavljanja dohodkovnih odnosov, zaostajanja pri zdru-ževanju dela in sredstev in uveljavljanju kvalitetnih de-javnikov razvoja. Ponekod so razprave celo usmerjali sko-rajda izključno na delitev do-hodka, zlasti na delitev sred-stev za osebne dohodke. Pri tem so povsem obšli potrebo, da bi razpravljali tudi o tem, ali doseženi rezultati in dvig produktivnosti to omogočajo. Komite v svojem poročilu zlasti opozarja in poudarja, da se še močno opaža nerazume-vanje družbenega značaja do-hodka, iz česar izvirajo težnje po zapiranju TOZD v lastne okvire in proti združevanju dela in sredstev.
Družbene dejavnosti — namesto odstotka ovrednoten program
Na področju družbenih de-javnosti komite za delovne or-ganizacije ob akciji »zaključni računi« v poročilu navaja, da so tamkaj povečini izražali kritičen odnos do problemov pridobivanja dohodka.
Načela svobodne menjave dela se še ne uresničujejo. V nekaterih delovnih sredinah s teh področij so ocenjevali, da se še vedno ustavljamo na proračunskem sistemu finan-ciranja, po neustreznih meri-lih. Povečevanje sredstev za določen odstotek v primerjavi s preteklim letom bi morala zamenjati druga podlaga, so poudarjali tod: pridobivanju dohodka bi moral biti pogoj in rnerilo uresničen in ovre-dnoten program dejavnosti.
Razprave so bile najboljše povsod tam, kjer se je dobro in redno informiranje delav-cev že zlilo z delovno in živ-ljenjsko prakso. Tak način in-formiranja, spodbuja komite v svojem poročilu tudi vse ti-ste, ki temu še niso kos, bo okrepil vlogo in položaj vsa-kega delavca, da bo lahko od-govorno gospodaril in se čutil gospodarja •                         A. Š.