List 45. Tedaj XVI. gospodarske, obertniške 4> Ljnbijani v sredo 10. novembra 1858. Kaj vsakemu in povsod treba vediti j M W Sliši se, da nekteri prodajajo to in nno rec za šestice in kraj car je še po njih stari vrednosti. Kaj takega more le tišti storiti, kdor iz neumnosti v svojo gotovo zgnbo Pervi dan tega mesca, ker je bil pervi dan novega prodaja, ali pa kdor kup pri kakšnem blagu tako visoko da se dobro in popolnoma iznajde v novem dnarji? dnarja, je veliko prepirov in zmešnjav naredil med ljudmi , nategne, da lahko potem sestice ali krajcarje po starem zlasti tištim, kterim popřed za to reč ni nič mar bilo, ali jemlje in pri vsem tem še dosti dobička ima. To pa ni kteri brati ne znajo. „Novice" so v 42. listu razločno po- pošteno in zraven tega delajo taki ljudje v se več * zmešnjav vedale pervič: kteri dnar je po novi postavi konec unega kakor jih je že, ker vsak drug, kdor se derži postav ne mesca, to je (pred všemi Sveti) popolnoma ob veljavo cene tega dnarja in kdor iše le poštenega in majhnega přišel, drugič: kteri dnar je tudi po vseh Svetih celo dobička, svojo vrednost obderžal, in tretjič: kteri pa ne in je tedaj nekoliko manj vředen. To troje je treba vsakemu dobro razločiti, da se iz- ko vec more sestíc in krajcarjev po stari pol ni , postavimo, kdo kupi od kmeta za goldinar krompirja v starem dnarji, pa mu dá goldinarsk ban- , ne 7 v ceni jemati. Ce 9 ga je postěno plaçai; če pa mu dá 10 šestic (ali najde v novem dnarji, in to troje so menda dosti umevno dvojač), mu mora pa do plača ti v se razločile „Novice" v 5 novih krajcarjev gori imenovanem listu. Ker pa želimo, če ne, je kmet za teh 5 krajc. na zgubi. Zato tudi 9 ce j i da bi bilo ljudstvo naše, kmečko in gosposko, v tem dobro postavimo, od koga kaj kupiš za 30 krajcarjev po stari podučeno in da ne pride nobeden v kako zadrego, povemo rajtengi, pa mu za to daš bankovec za 1 goldinar, ti mora tedaj se enkrat: Pervič. Preklicani so in sedaj nimajo nobene na 5 šestic, ki ti jih ven dá, dodati v se 2 kr. in pol v dnarne veljave več polgoldinarji, 2) stare novem v Ce dnarji. menjaš kje bankovec za 1 goldinar petice vsake sorte, 3) stare dvoj ace, 4) 3 kraj- mora dati 10 šestic, zraven pa si y se carji in venarji m pa včs kupreni šajnasti dnar, carjev, ker tako 5 novih kraj y se kjer ga je V se kaj bilo. le se pobota ta reč po postavi, ktera pravi, da sestica je le 10 novih krajcarjev vredna ne J V MV «M.J 1 ^ M v U ^ * V M JV IV JL VJ U V » I MM I\lUJVUIjU V Tll/UIlCI * II U Drugi č. Stari dnarji, ki so ob der žali svojo pa 10 in pol, kakor bi bila po po Ini veljavi, ktere pa, 80 polno vrednost larji po 2 goldinarja in pa po gold i nar j i bankovci, 2) cesarski to- kakor smo V ze gori rekli, po novi postavi nima. nove Ravno pri bankovci h in š es ticah je zatega voljo dvajsetice (to je male, deseticam podobne cvancigarce naj več zmešnjav in prepira, ker ljudje ne vedó, da vsak leta 1852 kovane) in pa 4) laške dvajsetice ali lire. bankovec za 1 goldinar plača 105 novih krajc. ali 1 nov Tretjic. Stari dnarji, ki so zdaj nekoliko manj goldinar in pa 5 novih krajc., tedaj dva bankovca po gol vredni, sosledeči: 1) stara velika dvajsetica ne plača dinarji ali pa bankovec za 2 gold, plača 2 nova gold, in več celih 20 starih krajc., ampak le 19 krajc. in pa en- 10 novih krajc., bankovec za 5 gold, plača 5 novih gold, malo manj kot pol v starem dnarji ali pa 34 novih krajc., in 25 novih krajcarjev itd. En nov goldinar, s šesticami desetica le 9 in enmalo več pa 17 novih krajc. kot pol starih krajc. ali plačan, pa šteje ravno 100 novih krajc. ali pa 10 šestic peterka ali finfarca le 4 krajc. in na ktere se ne doplača nič. 9 enmalo več kot 3 venarje starih krajcarjev, ali 8 in pol novih, Zakaj pa ti od vsakega terjati moreš, da ti na vsak dvo jača ali šestica od leta 1848 in 1849 goldinarsk bankovec, ki ti ga je v š es ticah zmenjal le 5 in enmalo več kot pol starih ali pa 10 novih krajc., 5 novih krajcarjev doplača? groš le 2 stara krajc. in pa 3 venarje ali pa 5 novih, kí jo boš komu dal 9 boš mogel 2kraj car le 1 krajc. in pa enmalo več 9 , ker pri vsaki šestici, po postavi priložiti še zato 3 nove krajc. kot pol ali pa pol novega ali pa pol starega krajcarja ali cvajar 9 krajcar placa le obilo 3 stare venarje 9 ker obá ali poldrug nov krajcar y stari polkrajcar ali cvajar 9 novi in stari cvajar, imata po postavi eno ceno. in pa 1 lašk centezim plača tudi pol krajcarja v novem Se nekoliko manjo vrednost kakor šestice 9 ima pa dnarji, križa vec (križasti tolar) plača le 2 gold, in obilo 11 krajc. v starem dnarji ali pa 2 gold. 30 krajc. kupreni dnar; 1 goldinar šestic plača 100 novih krajc. krajcarjev pa le 90 novih. 1 9 goldinar kuprenih starih 9 y ce novega, — polkrižavec plača le 1 gold, in 4 krajc. starega ali pa 1 gold. 12 krajc. novega dnarja, tertkrižavec plača le obilo 31 krajc. v starem dnarji ali pa 55 novih. — Toda cena vseh teh dnarjev veljá le od lepega, neobrezanega, neoglajenega in ne luknjastega dnarja; obrezani in luknjasti dnar se le na vago jemlje v cesarski dnarnici (Munzamt). Se enkrat tedaj rečemo: to troje je treba dobro za-popasti, da ne bo več zmešnjav in prepira Zdaj se nam pa potrebno zdi, nektere reči v se bolj na Potrebno je tedaj pri majhnih krajcarskih kupčijah stare krajcarje vselej v nove prerajtovati. Postavimo, da kupiš za 4 stare krajcarje trakov, — prerajtaj jih koj v nove. 4 stari krajc. znesejo v prerajtbi 7 novih. Recimo zdaj, da jih hočeš plačati s šestico; tedaj dobiš 3 nove krajcarje nazaj. Ce pa daš 4 stare krajcarje, kteri v p la čil u le veljajo 6 novih, mu moraš paše ti do plačati 1 nov krajcar. Ce pri taki kupčići starega dnarja ne prerajtaš v novega, nebo plačilo na nobeno stran prav; zakaj, če daš za te trakove 4 stare krajcarje, zgubi oni 9 drobno razložiti, ker nas je skušnja poslednjih dni učila MI», vjem i, ich weiss 9 sanskrit v ê d III» IIA p é' n a mit Ji 9 PJ Schaum s U itd 9 mit „Die wichtigsten Stellen in der Grammatik v J fůr sansk. e , ê, sind: der Locativ Sing, der Stamme auf o sansk. a, z. B. HOBIi fiir k 9 v j e in novo 9 nave 9 m a n sj sansk m â n s ê ; und Plural des Imperativs g i v ê t a, z. B V • jet 9 lebet ihr ach rache H|HHH slawischen Vocalt Grundlaut des lang dan get leben thaltene Das in dem li i fas w J 9 der Dual sansk. der Aus- ich jetzt als einen den sehr beliebten V o r s c h 1 a g m J nâmlich das e muss v Der urspriinglieh gewesen sein und ich betrachte dieses e ebenso wie lateinische und altdeutsche ť, aïs eine vom Sanscrit unabhan Dalj eingetretene Zusammenziehung von a und na strani 141 : v iu itd. Sowie das lateinische ê nicht bloss von diphthongischer Herkunft, sondern auch gele-gentlich wie das griechische t] die Entartung eines ur-spriinglichen â ist, so auch das slawische rIi lith e CC 9 je und itd Mat 9 glasil 9 Glasnik li, je, cerkvenoslovenscine, kteri se sadaj kot e glasi v slovenščini; na primer: be li, cerkvenoslov. bjeli se je tedaj izvirno mat, in res ga v se matika, die Haue, iz korenike mat scindere, caedere itd. kot a, toraj met, mjet izvirno najdemo v pervotni čistosti v besedi met mj et j e m n o blago biti Nem in S 9 tud Al utegnila je tudi vza kakor več takošnih besed Čudno je res, da je ne pozna samo slovenski Stirčan. Denar Adna mat tudi ni večji kakor so gori popi k temoč sani denari. Matira še poznajo v Braunschweigu, kjer so nekdaj (v Lunanskem, Luneburžkem) tudi S I o van i živeli. Utegnili so ta denar poznati tudi severni Slovenci 9 m od njih so ga morebiti přejeli Nemci, kteri so ga pozneje v Hišpanijo přinesli. Tukaj še samo omenjam, da bi dobro bilo, tako imeno- vana „numismata barbara", ktere se po naših deželah naj« dejo, pazljiviše pobirati, kakor dosadaj. Lani je Italijan dr. Volpi na Koroškem dobil, kakor sem sam od njega čul in tudi s svojimi očmi vidil, poln lonček denarov z napisi A dna mat, pa sam Bog vé, kam jih je odnesel. Tudi autografe in druge lično pisane misale so mu prodali koroški duhovniki in „ferboltarji" za nekoliko dvajsetic, da moramo zdaj v Fiorenco ali pa v Rim 9 potovati, ako hoćemo kaj iz njih posneti. Drugi pošiljajo vse v Beč, in ubog slovensk pisatelj naj za stotino goldinarjev pride do njih; v Gradcu, Ljubljani in Celovcu menda ni prostora za takošne reči! Veliko množico starih denarov po-kupujejo Židovi in tergovci. Tako so mi gospod kaplan Martin Kragelj v Tinjah na Pohorji letos povedali, da je kmet Jesenik iz Planine na Pohorji našel lonček srebernih Stiver. denarov, ktere je pokupil bistriski tergovec gosp En tak denar sem še vidil; na predni strani je san (pozoj, zmaj, drak) veliko čislana zver v basnoslovji starih Slo vencov, na drugi je podobšina že zglodana, m ni vec po znati. Tudi staroteržki gosp. kaplan Gasper Kankel so mi letos dali več takošnih valinah stare Terpe. „num. barb.", ktere so našli v raz Eden ima ovnovo glavo. Bodem o 99 Grammat. krit. Wôrterbuch." Wien 1808. III. Theil, S. 11 Adelung v omenjenem delu str. 114 356 tem denáru drugokrat govoril. Naših zgodovinskih družb naloga bi najpervlje bila skerbeti, da bi take reci dobile in ohranile, — al one se rajši kavsajo in prepirajo, ko pa da Odgovor skerbele za pospeševanje starinoslovja. Vodiiikovem spomeniku * Gospod Cegnar je unidan v „Glasniku" zoper naš dostavek zastran kritike veliko pisal; mi bomo na to ie malo odgovorili, ker v prazne pravde se spušati nas ni volja f Cegnar sam pa nam tudi časa manjka. Tudi nam je častiti gosp. tako zlajsal odgovor, da nam skor ni druzega Govorilo se je že mnogo o tej stvari. Častiti gospod reči kot: beríte naš dostavek h gosp. Hicingerjevemu Matija Majar želi, naj bi se novci porabili za dařila spisu v 37. listu „Novic*, in pa gospod Cegnarjev v takim učencom naših gimnazij, kteri se slovenskih narečij n najmarljiviše uče. Ali vprašati bi kdo utegnil: kteri gim Glasniku41 in sodite sami ! Pervič. Ni res, da bi se bili v onem sostavku z o nazij pa je naš? Ali je ljubljanski, ali mariborški ali celjski, perstavljali zoper kritiko v obče; rekli smo y da ali celjovski, ali novomeški y goriski ali teržaški, kajti mno- hoćemo kritiko, al trezno, umno, prijazno, ki bolj žina učencov na vseh gimnazijah je Slovencov? Gimnazij spodbuja in vabi kakor sovrazi in odganja. Ustavljamo se pa je tišti najbolj naš, kteri se z našo slovensko rečjó naj- le oštri (rauher) in z a ni ka vu i (negirender) kritiki, ker bolj pečá. Kdo bi se tedaj derznil soditi, kterega gim- taka kritika nima nikjer in nikoli prave pravice, toliko manj nazija učenci so vredniši dařil? Vsi imajo enako pravico, pa je primerna mali peščici naših pisateljev. Res no te- ker vsi so Slovenci, pa tudi iz štajarskih, teržaških in daj protestiramo zoper to, d a s e n a m n aš e d o b r o zlatov se je narastel tišti lepi prevdarjene in točno izgovorjene besede obra- y mnogih drugih dvajsetic in kupček, kterega zovemo: tisoč! Ako bi se delalo po željah caj o narobe. Le pošteno! gosp. Majarjevih, Ljubljancani gotovo pravdo zgubimo, ker y Drugi c. Nauk, ki nam ga gospod C. o kritiki na naš gimnazij nemoč obdarovan s slovenskimi merja, ko pravi: „Vidim, da moram povedati, da kritika Vi. 1 1 • _ ,_____,______» , 1 ?________I« „.„.mnn^mn.rU : ~ Ak akoravno je učniki, vendar ni čuti, da bi se staroslovensčina tukaj raz lagala y ne y obsega Ie yy a kamo li ina narečja slavenska! Pa naj leka itd. u misli gospod Majar, kteri gimnazij ze hoče, da je naš, je vendar še druzih težav dovolj. Opomnim le tega, da je mnogo učencov, ki ne slove ravno po šolah, pa vendar gramatike" in „germanizmov", to je le ob smo ga mi že pred njim dali rekši: „Dokler kritikarji naši ne bojo nič druzega vedili kakor le gramatiko gosti in pa germanizme grajati ali k večjemu Ie n per y Bausch und Bogen" kaj psovati, kar ni po njih godu itd. a kar slovenščino zadeva, zbašejo marsikterega v koš, ki je vsako leto z velicimi pismenki v periohah tiskan. Dvomim, da bi se vedno pri tej sodbi pravica godila. Prosimo tedaj, da naša reč ostane nam. Le pošteno! Tretjič. Naše, pa ne gosp. Cegnarjeve so be- sede, u da se je sukala dozdanja nasa kritika zgoli ob Kar pa zadeva kamenite in železne „možiceljne u y tudi ne morem biti enacih misel z gosp. Majarjem. Saj so tudi drugi narodi čerki in gramatiki itd.", ker mi smo že pred njim rekli : v Čemu tedaj v eno mer le abecedo gosti in grama- stavili in še stavijo svojim slavnim možem ti ko/4 Terjamo tedaj, da naše nam ostane. Le pošteno! Cetertič. Odkritoserčna umna kritika, to je kritika enake spomenike, pa ni jim V se noben očital te potrate. Nekak čaroben duh veje okol tacega spomenika, zbujajo ljubeznjiva mati brez strastnih namer, je hvala Bogu! pri se visoke in nježne misli v obraženem člověku, ki stoji pred podobo slavnega moža, noBUKaMU." y in „onu yfeyrne, Kavi erne fee nas vsigdar bila. Tako je Cojz pretresal Vodnikove p e s m e, vence, tako je Cop pretresal Prešernove per tako je gospod Navra til razlagal glagole in Častitemu gosp. Pregel-nu bi djal, da se nam ne tako je gosp. Šolar razglasil svoje mnenje zoper to y spodobi visokemu škofijstvu nalagati poslov, ker mnogo in važniših reči preskerbovati, kakor po šolah po ono ima tako je gospod Rob i da pretresel gospod Zalokarjevo v> praševati, kteri zmed učencov je najterdniši v slo- Miklosiceve „berilau in pa nase Umno kmetovanje", tako je presojeval gosp. Rajč gosp , — tako sta gosp venščini. Tak štipendij bi bil tudi kaj reven, in ni prav Hicinger in Požencan pretresla nektere spise Ter lahkov previditi koristi. stenjakove in gosp. Terstenjak njune y tako smo Se mnogo bi se dalo o vsem tem pisati, pa naj povem mi izustili svoje mnenje o bukvah, ki jih izdaja družtvo svoje misli. sv. Mohora itd. itd. Tako je bilo v Ako hočejo gospodje po vsi sili duševne obresti r> Sloveniitf in marsikterem „Novicah-*, tako v drugem slovenskem časniku. imeti od teh novcov, naj se razpiše vsako leto ali vsako Vse to poterjuje nase besede, da „brez kritike (pa prave ,_______ 1 i ______•• ____i L. . 1 ! . i___i___i_______ï n «rvin» AMièinnm r,..! ™ « ^ « r.;lr„i; „ î ^ « kîlîtt drugo leto premija za naj bolj o izvirno igro, po- in umne, našim okoljšinam primerne) nikoli nismo bili. vest, novelo itd. Le po tem načinu je gotovo, da slo Petic. Dokler bo naše slovstvo pogrešalo še sto in vensko slovstvo obogati, pa tudi gotovo tišti dobil dařilo, kteri ga je vreden, in noben nima bo vsak pot le sto potrebnih knjig, ne moremo z gosp. C. ukati nad . i m V • / / ■ • • .il Jť. V » ne tako malo pesico* slovenskih pisateljev. Ce se on ponaša prednosti, ne Kranjec, ne Stajarc, ne Korošec, ne Pri- nad tem, da napišemo leto in dan kakih 120 č a s n i k a r s k i h morec. mož tudi y Da bi se mogla odbrati komisija estetično omikanih pôl! zadovoljnemu rojaku nocemo greniti njegovega ve ki bi delà pisavcov presojevali, je gotovo, kakor selja, nam pa mora tudi to dovoliti, da posamnih časni da se jih bo vsak pot več poskusilo, zlate in čast karskih povestic, pesmic in kaj druzega takega drobiža v se dobiti. Vendar mislim, da perve misli, Vodniku soho ne moremo imenovati bogatega slovstva. Mi štejemo pisa (štatuo) postaviti, ne smemo prehitro goniti od praga. telje le po večjih ali sa most oj nih delih, ker teh nam Ker 5? Novicam" ne ostaja nikdar praznega prostora, je potreba kot ribi vode. sem naznanil le kratko svoje misli. Ljubo mi je vedno, ako me kdo moje zmote prepriča. *) Josip Novak. S es tic. Popolnoma novica nam je, da bi utegnili Slovenci že Lesinga II. imeti; saj tako bi se gosp. C. besede („ako ga že nimamo"4) utegnile razložiti. Da bi Slava ne mogla vdruicić roditi Lesinga, e smo gospod dr. Toman -o v pervi poziv prav razumeli, je zahteval le spominek tište verste, kteremu pri nas pravimo 111-naš „znamenje" in v ta namen so se darovali darovi. Teça na kakor ne dvomimo, saj je tudi nemški Les in g bil Lešnik iz slovanské kervi, kar priču je njegova domovina Kamenec v zgornjih Lužicah in njegovo ime, ki se mena (tako saj mi mislimo) ne smemo prezreti. Od druge strani pa je tudi prevdariti: ali z en i m tisoćem tudi moremo visocega namena vreden spominek iz kamna ali brona napraviti? Iz gotovih skusinj vemo, da ne. In zatega voljo nismo mogli „ad acta" djati onih dveli nasvetov, ki zahtevajo duševni spominek in smo vzeli radi tudi pričujoći soetavek in vzamemo kega radi, ki pretresa to „off Frage", ker vredništvo li No ni o tej zadevi nié drnzega kakor ed rovavcov in pa b d ed d Vred 35? je kađaj gotovo Les nik zvalo. Al sedaj še za nobenega mnogi učeni zgodovinarji in starinoslovci pa terdijo, da je slovenskega Lešnika ne vemo, ker od njegovih del še ni bil Vespazijanu v čast napravljen, in nekteri še celó nikjer ne duha ne sluha, čeravno si kdo morebiti že do- dokazujejo, da ga je dal deželni poglavar Posidi caru mišljuje, da Lesing je pri njem v solo hodil! Za Bozjo Dioklecijanu na čast tù postaviti. Te misli je tudi pater voljo le pametno, da se nam svet ne bo smejal in nas ne Peter, ki egiptovske starine marljivo preiskuje, in si tudi bo po pravici kdo dražil z 1 e š n i k i ! Gospod C. pravi y da na mladih stojí svet.a Ker je nemu zročilu rad ne 55 z naravoslovjem prav koristno čas krati. Ker pa starodav- in pravi, da omenjeni ugovarja, meni tù sploh le govorjenje od slovstva slovenskega, smemo steber je spervega Juli Cezar omislil, in na nekem misliti, da gosp. C. meni, da na mladih stojí slovensko drugem kraji pri morji, kjer je bil Pompeju na čast in v slovstvo. Ker smo mi tako daleč od starosti kakor je i m spomin tempelj sozidal, postaviti dal, in da Posidi ga je gospod C. od mladosti, tedaj se nobenemu med nama ne od tam le prenesel in Dioklecijanu posvětil. more očitati enostranost. Zatega voljo ne bo ne njemu ne nam odgovor težak, ako vprašarno: ali je velika pisateljev naših, ki jih čislamo po doveršenih delih većina Pa pustiva te preiskave, saj nimajo nobene važnosti ne za Te ne za me. Krasni „Pompejev steber" brez podnožja in na svoje pervake, iz verste mládenče v ali pa iz verste veršja ali kapitela en sam, toliko da ne 90 čevljev dolg moža kov? Ne! da bi iz serca ne spoštovali nadepolnih kos lepega rudečkastega jederčnika ali granita — stoji pa oskromnih mladenčev, in z veseljem rečemo, da so nam kakor sem že opomnil, zunaj sedanjega mesta med lepo y v slavo res knjige nekterih mladih rojakov, al sila sila cesto in mareotiskim jezerom. S podnožjem in naversjem malo jih je, većina drugih naših slovstvenih del izvira vred pa je čez 100 čevljev visok pač krasen spominek od mož, ki so že prestopili tako imenovane „leta mladosti." naj si je bil že Pompeju ali Vespazijanu ali Dioklecijanu Tako je in ne drugac. Kdor ne verjame, naj steje knjige postavljen. naše in po tem naj po rojstnem listu njih pisateljev Na bregu jezera je pod stebrom precej velika vas praša. Da je nekteri mládenec, ki je par pól v kak časnik egiptovskih Arabčanov, pa vse pohištva so le revne nizke in nič boljše ko pri nas hlevi za živino. Prav milo že spisal, ,,v svojo slavo tako zamaknjen, da res misli, da mu koče y ga ni verstnika pod solncemu, nas uči skušnja al ravno se mi je storilo, ko sem vidil toliko revščine pole S boga trezna kritika se ne sme zamakniti s takimi „zamaknjenci in to je že včasih zadosti, da se vleže ošabna kri. nas skušnja uči, Tudi da so nekterega „mladenčaa vzdigovali kot slovenskega korifeja, kteri pa kot zine nobene več. „AíFlavit » • r tega mesta. Mareotiško jezero, ki mu sedaj B i r k e t - M a-riut pravijo, in ki ga le neka zemeljska ožina od morja sebi, je precej veliko. Na dolgost meri 7 ur, na širokost pa ne-et dissipati sunt." Da Bogme! koliko čez 3 ure. Nekdaj pa je utegnilo še veliko večje v ze po v v LL m o z ne na takih ne stoji svet, je menda preocitno. Za to le trezno ! le trezno! Slovstvo vsakega naroda se ceni le po biti, ker Strabon piše, da je 300 stadij dolgo, in 150 stadij široko, pa se je menda usušilo. V starodavnih časih so ga knjigah, ne pa po jalovém hrupu. Na beli dan naj stopi, vezali globoki prekopi ali vodotoki z Nilom, z meriškim kdor kaj n V omari" ima gplačalo. H koncu le V se ce res kaj velj a, se mu bo ze jezerom nad slovečim mestom Menfi, in s sredzemeljskim morjem ; sedaj pa je večidel le plitvo , in Mehmed-Ali je to: Cemu le hrup po kritiki? Zacníte bil že nek sklenil, ga zasuti osušiti in v rodovitno koristno y kakor vam je drago; saj vam je nobeden ne brani, polje spremeniti. Kdor od kake loti reči le samo govori, pa se je nikoli ne y kako se pravi takemu? Od Pompejevega stebra se peljemo deleč okrog memo lepih pristav bogate aleksandrijske gospode in dospemo na Toliko smo bili prisiljeni, odgovoriti na gospod C. drugi strani spet v mesto a 'i* spis, da overžemo krive zasege in branimo sebi svoje Kar nam je gosp. Hicinger poslal o svoji zadevi, nam je za danes prepozno došlo; bomo tedaj natisnili h „Kleopatrini igli. cc Je pa igla ta krasen, s hieroglifi lepo opisan, 60 čevljev visok obelisk drugo pot. tudi en sam kos lepega rudečkastega jederčnika na Vredništvo. Potovanje po izhodnem ali po jutrovih dežeiah podert na tieh. nizkem podnožji poleg morja. Pater Peter si je čversto pri-zadeval, me s starodavnimi hieroglifi saj nekoliko soznaniti pa ni šio. — Pri Kleopatrini igli leži drug enak obelisk y letu 1857. Spisal Mihael Verne LXi.» y in druzega Pompejev steber in Kleopatrina igla sta edina spominka iz nekdanjih časov v aleksandrijskem mestu ne najdeš ne v Aleksandríi ne v mestni okolici deleč okrog, zakaj zginila je kakor lahka redka megla vsa nek- Ko sem bii že velik del mesta ogledal in osodo sta- danja krásnost slavnega mesta. rodavne Aleksandrije nekoliko premislil, se snidem spet Med s tovarši, in kar nas je bilo duhovnih, se podamo sedaj v franciskanski samostan, kjer nas priljudni in postrežljivi pater tem se je jelo mračiti, in lep in vesel dan nam je bii pretokel. Lloydovo opravništvo v Aleksandrii nam je bilo že zjutrej naznanilo, da dokler pošta iz Indije ne pride y potovati, dasiravno smo Peter, rojen Tirolec, prijazno sprejme in kmali k častitlji- ne bomo mogli nazaj v Evropo. Zato sklenemo zvecer vemu škofu, apostoljskemu namestniku za egiptovsko okrajno, precej naslednji dan dalje v Káhiro r________, pelje, da so nam dovolili, v Egiptu sveto mašo brati. Vi- imeli v Aleksandrii še marsikaj ogledovati. Nikakor Ti ne soko častitljivi škof so prav prijazen in ponižen frančiškan, morem dopovedati, kako jako me je veselilo, da sem imel žkof in partibus marokanskega mesta „Fezu, m sercno radi so nam prošnjo dovolili. Potem najmemo kočije in se peljemo ogledovat sloveči tudi se Egipt ali velicansko planjavo viditi, ki jo krasni Nil namaka in obogatuje prav Egipt druzega ni ko veličanska Ni lova planjava; Egipt, pravim, ker prav za y rPompejev steber", ki stoji zunaj mesta na nekem veršiču zakaj kamor Nilova voda o razlivu ne sega, je vsa prazna pri mareotiškem jezeru. S tem stebrom je čudna reč. Sía- gola puščava. Nil pa, za Ni gro m naj večja reka v Afriki rodavno zročilo ga imenuje od nekdaj „Pompejev steber", ne izvira v Egiptu, ampak deleč deleč proti jugu na me- --sečnih gorah, in teče od juga proti severju po raznih še Z nazocím ep misii tudi gospod vrednik „Neven-a , prosimo, naj si razjasni svoje napacne malo znanih okrajnah kakih 3000 milj delec v sredzemeljsko iri'n/^ n i \r 1\J ait au_a U Ir f a?ii n n iv ai « ^i^rv »U ! . V _ ^ __ _ . « v oćitno kaže tečaj ih že o i d mu ni znano y k so kteri v svoji Novice yy ku slovenskem pisale, in d v S pazki h 16 dostavka morje. Se le pri nekdanjem mestu Si ene doseze po ne koliko bolj slovečih ko zanimivih slapih Egipt, in tii začne v 37. listu ali ni bral ali ne razumel, sicer bi bil gotovo namakovti in ploditi lepo široko dolino, ki se vleče med grozovito pešeno puščavo in strašnimi skalovitimi gorami opustil ti«te tirade Vred 358 po vsem zgornjem in srednjem Egiptu, in se razširi po-slednjič v veliko krasno planjavo. Pod Káhiro se razdeli Nil v dva glavna odrastka, ki se deleč razsebita, in kterih eden se pri nekdanjern Peluzii, eden pa bolj proti zahodu pri nekdanjern Kanopu v morje izliva. Med tema glavnema odrastkama je pa še nekoliko drugih. V ti dolgi Nilovi dolini živi sedaj čez poltretji milijon duš, večidel mahomedanov, med kterimi je do 136,000 Koptov ali zarodnikov nekdanjih Egipčanov, in do 24,000 katoličanov, razkoljniških Gerkov in Judov, in vse jih redi previdnost Božja s čudovito reko, ki je Egiptu v resniei največji blagoslov Božji. Zakaj ko o našem poletji, ali od sred mesca junija do sred kimovca ali septembra, med točnima krogama hudo in skorej neprenehoma dežuje, se Nil, ki v tistih krajih izvira, malo po malem jako naraste in zalije vso planjavo, da je včs Egipt kakor sila veliko jezero, polno lepih prijetnih otokov, ker vasi in sela na umetno napravljenih gričih stojé in krasno iz vode sterlé. — Kmali pa — navadno že 17. septembra — začne voda spet vpadati, in vpada malo po malem, dokler reka spet v navadno strugo ne stopi. Egipt je sedaj za novo setev in letino ne samo dovolj namočen, ampak tudi pognojen, ker popušča voda pri vsakem razlivu mnogo nekakošnega rast-linskega blata za seboj. Mesca decembra je že vse polje vnovič obsejano, in o novem letu je vsa Nilova planjava že spet lepo zelena kakor najlepši travnik, ter redi in na-pravlja za prihodnji maj ali veliki traven bogato žetev — in to se versti občasno vsako leto. Pa tudi v drugem obziru je Nil Egipčanom pravi blagoslov Božji. V Egiptu namreč ni zvirkov in studencov, in voda, ki se dobiva, če se vodnjaki kopljejo, je skorej vsa nekako slana in grenka in nezdrava. Zato rabijo in pijejo Egipćani sploh le Nilovo vodo. Res, da je nekako motna in kalna, pa jo umejo lepo čistiti in hladiti. Za to čišćenje in hlajenje imajo velike lončene verče, ki pa niso žgani, ampak le na soncu posušeni. Take verče nalivajo z vodo, ki se preceja malo po malem iz njih v druge žgane in terdnejše verče in posode, ki ne puščajo vode, in to pre-cejanje čisti in hladí vodo, da je za vsako rabo in prav prijetna, zdrava pijaca. In to čudovito, dobrotljivo reko in velik del krasne egiptovske planjave sem imel že naslednji dan viditi — o koliko veselje ! LXI. Pervi dan maja odrinemo tedaj, kakor smo se bili změnili, ob devetih pred poldnem po železnici iz Aleksan-drije v Kairo, ali marveč v Káhiro, zakaj domaći ne pravijo Kairo, ampak le „Kahira", navadno pa Mezr, kakor so nekdanji Izraeljci včs Egipt — Mi zra i m imenovali. Vreme je bilo jasno in prav ugodno. Hlapon derdra z nami memo mareotiškega jezera in priderví kmali vsred velike rodovitne planjave, in jako sem se radoval nad krasnim razgledom. — Na oběh stranéh železnice se raz-prostira dalje, kamor oko nese, široka ravnina, polna že zreloga žita in sočivja, zlasti pa pšenice, ječmena in boba. Mestica in vasi sterlé iz rumenega polja, kakor o Nilovem razlivu iz vode, in se vidijo in lahko spoznajo tudi v največji daljnosti, ker jih navadno vse lepo palmovo in drugo drevje obclaja. Kamor oko nese, bi jih bii tedaj tudi lahko soštel, ako bi bilo za to šio; zakaj kjer se vidi kakošen, če tudi majhen gaj, tam je gotovo tudi kakošno selo. Na polji pa je le sèm ter tjè kakošno drevo. Jako me je tudi veselilo, da sem vidil na obeh stranéh železnice kar veliko živine, velbljudov ali kamél, bivolov in druge govedine. Govedina je enakega plemena kakor v kanaanski ali sveti deželi, pa na pol večja. Voli z debelimi pa malo cez pavec dolgimi rogmi so precej veliki in dobro rejeni, ker imajo obilo dobre paše. Med navadno govedino je bilo mnogo bivolov, ki so se po grapah in vodotokih, ki vodo iz Nila po polji razpeljujejo, radostno kopali, in kjer je bila voda plitva, v nji in v blatu valjali. Nekterih ni bilo razun gobca in oči nič iz vode viditi. Verh govedine in velbljudov redé Egipćani tudi mnogo kónj in lepih. precej velikih, čverstih oslov, ki jim burikom pravijo. Žito je bilo, kakor sem zgorej opomnil, že sploh zrelo, in sèm ter tjè so ga že želi, ali marveč ruvali, zakaj dasiravno je zemlja dobra in čudovito plodna, ne raste vendar žito, ne ječmen ne pšenica, nič kaj visoko, saj blizo železnice ne. V drugih krajih dalje od ceste pa utegne to drugač biti. Posebno zanimivo mi je pa bilo viditi, kako zernje iz slame mandrajo. Ker žito že popolnoma zrelo žanjejo, in ker ga velika vročina na polji hitro posuši, zložé koj na njivah snopja, navadno pa tudi nevezanega žita, kolikor se jim ga dovolj zdi, v krog, in gospodar ali kak drug možk upreže na to v nekakošne ^ ne velike, zad z naslonilom previđene sani par volov, sede na saní in goni vole okrog po žitu. Pri takem mandranji se res slama vsa zdrobi in pa potare, da je ni več druzega ko kratki kosi ; pa to nič ne dé, saj Egipćani ne potrebujejo za nobeno reč cele dolge slame. — Zdrobljeno slamo poberejo v nekakošne velike mreže iz tanke vervi in jo nosijo , kar je doma ne potrebujejo , na velbljudih v Káhiro, v Aleksandrijo in v druge večje kraje na prodaj , ker je posebno za velbljude kaj dobra piča. Zernje pa čistijo in sebijo od plev preme-tovaje ga nekolikokrat proti vetru. Pri vseh bogatih obilnih žetvah pa so egiptovski poljo-delci vendar le revni. Res , da se jim ni treba truditi in težko delati, kakor našim kmetovavcom; sejati in žeti pa vendar morajo, in dasiravno obilno pridelujejo, so vendar vedno reveži. Veliko sem jih vidil medlih, razcapanih in napol nagih. Odkar jih je Jakobov sin , sloveči Faraonov namestnik, ob vso lastnino in v robstvo pripravil, so zmiraj sužnji do današnjega dné, in stavil bi, da jim ni še dobro šlo — razun znabiti pod kralji Ptolomejeve rodbine. V nekterih krajih so tudi že spet orali za kumare, buče in dinje, in znabiti še za kakošen drug pridelk. Plug njih je reven, in plugu, ki sem ga v obljubljeni deželi vidil, popolnoma enak, pa za rahlo egiptovsko zemljo, kjer ni, zlasti po Nilovem razlivu, druzega treba, ko zgornjo skorjo blata in zemlje nekoliko raztergati, je dovolj dober. 0 poldne nas pripelje jaderni hlapon do Nila, in le malo pozneje priderví drug hlapon iz Kahire na desni strani do veličanske reke. Cez reko pa ni mosta, ampak nek majhen parobrod, ki vlači še dve druge barki za seboj, prepeljuje potnike čez reko. Kdor se vozi v pervem in drugem razredu, pride na parobrod, vse pa, kar je tretjega razreda , na omenjene dve barki. Težke vagone ali vozove s kupčijskim blagom prepe'jujejo tudi z nekakošnim čvete-rovoglatim parobrodom, na kterem je jako visok oder s šinanii kakor železnica. Ta parobrod denejo tikoma pred železnico , in ko so vozovi na odru, jih prepeljejo čez široko reko spet tikoma pred železnico , po kteri jih hlapon dalje pelje. Ko bi bilo treba, blago prekladati in pa z na-vadnimi barkami čez reko prepeljevati, bi se preveč časa potratilo. Še brez tega smo se mudili tù saj tri četerti ure. Že zjutrej se je jelo vreme spremenjevati ; veter je pihal, pa skorej neopazljivo, čez razbeljeni pesek grozovite puščave od jugo - zahoda , in vročina je prihajala čedalje večja. Tù sem zvedil, kaj je veter iz puščave, ki ga Arabčani ha m s in, pa tudi sam um imenujejo. V kratkem me vročina tako prevzame in zdela, da se nisem mogel na vozu več po koncu deržati, in da mi je bilo huje, ko prej med Jafo in Ramlami; pa sedaj ne samo meni, ampak tudi tovaršem mojim. Ko je kdo roko skozi okno iz voza po-molil, mu je bilo, kakor da bi jo v razbeljeno peć vtaknil, in urno jo je nazaj potegnil. — Nebo se je bilo poobla-čilo, pa v zraku je bilo menda več ko moka tankega peska, ko oblako v. Vendar pa je jel dalje proti Kahiri dež iti, 359 toda bilo ga je le nekoliko kapelj. Do Ka h ire, in znabiti Iz Slihora pri Metliki smo zvedili, da je v noci ěe nekoliko vise, je namreč se včasih dež, v srednjem in med 30. in 31. okt. strašen vihár razsajal. Na farovžu in zgornjem Egiptu pa ga ni nikdar. Nil in obilna rosa ga na cerkvi je nek tu in tam streho popolnoma razkril, veliko namestujeta. okenj podrobil, in na to v cerkvi svecnike prevernil, svece Vsi oslabljeni in poterti dospemo poslednjic ob petih polomil, polštre, križ in drugo pripravo na tla pometal in po poldne v Káhiro, in ko se v gostivnici uselimo, se ni nikomur ljubilo, še kam iti. (Dalje sledí.") Novičar iz avstriianskih v Iz Zasxeba na vseh Svetnikov dan. K. Z. ■ ■ mm t* sever je ostro pihal od medvedgradskega gorovja, na večer podam tukajšne pokopališča obiskat. Najpervo grem k sv. Jurju spanje pričakovaje trombente glas. kjer zagrebška gospoda spava vecno Že od daleč sem vidil berleti sto in sto lucic, svitlobo bengaljskega ognja in mno-goznačnih transparentov. Ko pa stopim skoz pokopaliscne vrata, me strašno v serce zbode, da na spomeniku „ne dužne žrtve" leta 1845 ni ne ena lampica gorela ! Bliže stopivši na to sveto mesto še le zapazim, da na spomeniku spavajoči lev je bil ovenčan s kitico belih, rudečih in modrih georginj. Lahkeje so dihale moje sklonjene persi hitreje mi je začela bilkati oterpnjena serčna žila, zane- marjal sem vse druge raz8vitlecine, ker je mi zanimiv bil in več misel v meni zbujal le ta ovencani lev kakor vsi * drogi bogato okinčani grobovi. Od spomenika r nedužne žrtve", ki je kmali pri vratah, hitim h grobu našega rojaka in horvaškega pervega lirikarja Stanko Vraza, ki je v sredi pokopališča. Vse je bilo okolj in okolj razsvitljeno, samo genij na liri verh spomenika sloneči je žalostilo gledal po tmici okoli. In vendar je bilo, kakor da bi bila cela razsvitljava le njemu samemu veljala, kakor da bi se bili vsi složili le njega samega razsvitljati, ki je v sredi stal in tem bolje vidljiv bil. Bliže pridši vidim, da je tudi genij bil enako ovenčan kakor „nedužna žrtva." Hvala tebi mila roka, ki si se usmilila teh dveh pervih spomenikov jurjevskega pokopališča. Ovenčala si ju v imeni cele Hor-vatske. Hvala ti! — Sadaj pa še nekaj! Gotovo se ne bo noben Slovenec osodil, naj bo še tako terd špecifikar, našega rojaka Stanka Vraza slovenskim apostatom pri-stevati. Bilo bi to greh. Saj so tudi Horvati naši ljubljeni sorodni bratje. Res je sicer, daje med Slovenci število apostatov dosti manje in da cela jeremijada obilo, pravih domoljubov pa bi se dala v tem spisati, al kaj bi tudi hasnilo ! Vraz je bil v strožjem smislu našinec, Stanko m to, mislim, me upravici, tudi besedico o zadevah njegove literarne zapu-ščiue spregovoriti. Osem let ga že krije zemlja in še zmiraj leží zaklad njegove zapuščine v prahu kakosne knjižnice. Ni mi bliže znana njegova oporoka, al kolikor je 4, na dan prišlo, je obećala časopisih, zlasti „Neven-u po matica ilirska Stanko Vrazevi sestri, sedaj udovi Ančki Mahoričevi v Ilovci v miklavžki fari blizo Lutomera, za odstop in prepuščenje vseh pravic do bratove zapuščine revnih 50 gold, srebra! Sestra pa, prosta slovenska kme-tica , teklo več let, da se ni nič več o ti stvari javno govorilo. i ni htela ponuđenih 50 gold, vzeti in tako je ze pre Možje, ki imate v teh zadevah določivno besedo, ki imate morda Stanko Vrazevo zapuščino v rokah, in ki Vam je znana njegova zadnja oporoka, ne mudite se dalje in dajte na beli dan, kar že dosti predolgo zanemarjeno leži v kakem kotu! Dajte narodu, kar narodu gré! Stanko Vraz je imel mnogobrojno prijateljev ne samo v Zagrebu, temuč v celi Horvatski, za ktero je živel in pel, — kako to da po njegovi smerti, kakor vidimo, mu dosihmal ni ne eden tega prijatelstva učinil, da bi se bil za izdanje njegove literarne zapuščine pognal in tako nov nevenljiv list v venec pesniške njegove slave vplétal! „Kar nočeš da se ne učini tebi, ne učinjaj drugim. u s snegom posul in še veliko druge škode napravil. Tudi poštni voz je prevernil ravno nad Hrastom, neko vasjo Súhorske fare, in kondukter je mogel ljudi najemati, da so mu voz spravili v Metliko, in sicer kakih 5 ur pozneje, kakor bi bil imel tje priti/ Iz Ljubljane. Přetekli četertek so bile v našem listu Ledeni oznanjene preskušnje učencov krnetijske šole. Pod-ko se verglo se je tem preskušnjam 6 učencov, med kterimi je eden t Sim on ci c iz Leskovca, triletno šolo doveršil, Kern in Leskovec drugo leto, Barborič in Gostiša pa pervo. Knez je konec leta zbolel, da ni mogel k iz-praševanju priti, pa je kmalo od konca šolo zapustil za to ker se je očetu kmetu smilil, da bi se fant mogel toliko učiti!! Izpraševani šesteri ucenci so pokazali, da so se ve- j in reje gojzdnega lesa i liko naučili v kmetijstvu in kmetijski kemii in fi- ziki, iz kterih naukov so gosp. fajmošter Zalokar izpra- ševali, in rastlinoznanstva, sadjo- in mur voreje iz kterega je izpraševal gosp. Fleišman, iz živinoznanstva in reje domaće živine, iz ktere je izpraševal dr. Bleiweis — se vé da v slovenskem jeziku. Gosp. prof. Ko nšek kot cesarski komisar in gospod Ter pi ne, predsednik krnetijske družbe ki sta še z nekterimi gospodi bila pričujoča in sta tudi marsiktero vprašanje zastavila , sta bila prav zadovoljna z izpraševanimi fanti. Le škoda, ako bi kmetijska šola mogla vse zavolj nehatija stipendij jenjati, kar pa da ne bode. v se Drugo zmiraj upamo pot bomo povedali tudi od preskušinj iz podkovstva in živinozdravilstva, v kteri šoli je letos toliko učencov bilo, da še skor nikoli toliko. Novičar iz razuih krajev 9 Iz Dunaja. Najvišji ukaz veli, poveljnik m ne sme s ta v o bataljom 20 pali jak kteri se P kak oj aš k preg V t imenta o p o- ne vec kakor k večjemu 40, poveljnik k večjemu 30 in poveljnik kompanij k c ali Prošnj v • ecjemu b nakloniti, da bi se 1st iz avstrijanske 1 zveze i zlo čil a, ministerstvo ni • v l nehal Stempelj štacunarskega blaga je 1 nov. Doslej je bilo blizo 100 milijonov novih kraj carjev in polkrajcarjev kovanih. Kje so nek? Perva vožnja za poskušnjo po železnici Dunaja do Linča je bila 2. t. m. od Iz Solnograda. Prevzvišeni gosp. nadškof Maksi m il i an Jožef so izvolili ondašnjega semenišča solnograškega korarja in vodja y precastitlj. gosp. Val. Wiery-ta doktorja bogoslovja, za knezoškofa kerške škofije na Koroskem. Lahko rečemo, da so Korošci to volitev z ve seljem sprejeli. Iz Tiroljskcga. Slišati je, da bodeta pruski kralj in kraljica iz Merana dalje potovala v Florenco in potem do Païenne. v Iz zgoriijega Štajerskoga. Iz A d mon ta 4. nov. Pri nas je padelsneg V ze 30. oktobra komole debel. Drevje je imelo še zeleno li s tje in na nekterih drevesih je viselo še po z no sadje, pokrito z sneženo odejo. Iz Bisaga na Horvaškem se piše „Gosp. listu •V i . • ... V a prav prepričavno o potrebi kolikor moč pozne tergatve. Lepo se ondi dokazuje, da po jeseni in zrelosti grojzdja se mora vselej ravnati terganje, ne pa po starem prigovoru, ki ? na priliko pravi Za toga dojde sveti Mihal, Groždje dozreli, bodem ga bral. 360 In tako se slepi ljudje terdovratno deržijo vseskozi Svak kneza Danila je přišel v Carigrad, kakor svojega „Mihela." Letos je někdo, vprašan: kdaj naj bi pravijo, s pismi za francozkega in ruskega poslanca. se bralo, nečimerno odgovoril, „da je sve jedno, ili se — Stari Lord Redkliffe se je peljal iz Carigrada bralo sad ili kasneje, vino će biti svakako kiselo." Skušnja v Smirno, pa je imel nesrečno vožnjo. Naj pervo je ter je pa vse drugač pokazala: Tisti urvu niotiif. kjnunuja v m iu n " v 5 ^M j ^ v * w--j ' ---j i------j ^ ť« ki 80 s tergatvijo do čnila fregata, na kteri se je peljal, v drugo ladijo, ktero sv. Terezi nje čakali, se smejajo zdaj onim, ki so s je zlo poškodovala, potem je pa obtičala fregata na plit sv. M i h e 1 o m der žali. vini, na kteri je sedela tri dni. L. Redkliffe se je mogel Iz Varaždina. Gosp. dr. H. Martinak iz Ljubljane prepeljati z drugo barko v Smirno. pride k nam za deržavnega pravdnika z naslovom komitatnega sodniškega svetovavca. Iz Rusije. Iz mnozih znamenj se dá misliti, da je v kratkem važnih naredb pričakovati in sploh je govorjenje, da bo vlada v zadevah kmetovskih maknila. reči se naprej po Po vrtu je špancirala, Pa rožice nabirala De si bo pušeljc delala Narodna .Kr v Se hitrise naprej drči, Da vse spřed njih nazaj leti Da vse spred njih nazaj leti. y Iz Cerile gore. Misliti se more, da je komisija Iz rožmarina nemškega v Carigradu svoje obravnave zastran meje med Cei no I" nageljna rdecega, goro in Turčijo dokončala, in iz časnikov se dá posneti, da so se vlade zedinile v tem, da ostane meja med obema deželama tista, ktero ste imele leta 1856. In nageljna rdecega; Iz Italije. Iz Ankone 5. nov. Tukaj razsajaburja S v S v S solzami ga je spirala, crno nitko povijala, crno nitko povijala: in mêde, da je groza. Od 29. oktobra do 3. t. m. je prišlo 17 ladij y nesrećo, med njimi 9 avstrijanskih. V ze silno Iz Svajce. Iz Genfa. Več dni , da se ljudje 10 do 12 let take ne spominjajo. Huda Al živ si, Anzelj, al mrtev, Po pušeljc vendar bos přišel, brije burja tako p0 pušeljc vendar boš přišel. zima se je že začela. Iz Nemškega. Kakor povsod se sliši tudi iz S tet ina morju. Tako je blizo Nesta barko z mnogo nezgod na žitom vihár na kraj zagnal, da se je razletéla. Mornarjev je več utonilo in kapitana so sicer oteli, pa nič se ni zavedel. Enajst je ura vdarila, Anzelj na okence trkljá Anzelj na okence trkljá; Al živ sem Anzelj al mrtev, Po pušeljc vendar sem přišel Po pušeljc vendar sem přišel. i Se spet ji prav in govori: Poglej poglej, deklesce ti, In pa povej, al strah te nir Luna in zvezde svetijo, Mrlići hitro jezdijo, Mrlići hitro jezdijo. Kaj bo me strah, kak bo me strah Sej s' ti pri men, moj Anzelj mlad Al pusti v miru mertve spat'. > Luna in zvezde svetijo Đa nama kraj' čas delajo Da nama kraj' ćas delajo. y y Se hitrise naprej drči Da vse spred njih nazaj leti Da vse spred njih nazaj leti. r Iz Berlina. Dosedanje ministerstvo je od- Z eno roko j' odpírala, stopilo in gotovo ne žaljuje po njem nihče vj celem pruskem kraljestvu. Kraljević vladar je naročil knezu Ho-henzollernskemu, novo ministerstvo sostaviti. in to se S ta drugo ga j' obimala, S ta drugo ga j' obimala. m - M ^dS Hitro se je napravila je zgodilo in novi ministri so: Knez Hohenzollern-Sig- Da bo z Anzeljnam rajžala, marinški, predsednik ministerstva; Flottwell, minister Da bo z Anzeljnam rajžala. Na konjća k seV jo posadi, In hitro hitro mi zdrči no tra nj ih, Schleinitz, minister unanjih zadev; Auerswald. deržavni minister i h Bonin, minister vojaštva; Pato v, minister dnarstva; Piickler, minister kmetijstva; Da vse spred njih nazaj letí. Bethmann-IIollweg, minister obredstva. Samo ministra II e i d t in Simons, pervi za kupčijstvo dru Si za pravo sodje i ostaneta še. Pruski casniki stavijo zlasti v Au erswalda in Bonina veliko upanje, kterih ime je v celi deželi dobro znano in nadjajo se, da bo ustava po novem ministerstvu se učverstila. lz Hamburga. Angležka policija je naznanila po Kamor predeleč prideta Do jen'ga polja ravnega, Do jen'ga polja ravnega: Poglej poglej, deklesce ti, In pa povej, al strah te ni, In pa povej, al strah te ni: telegrafu, da bi se utegnila dva Madžara v naj ti ■■■ ■MMHHHHHH Hamburg-u ktera imata mnogo ponarejenih avstrijanskih bankovcov po 100 pri sebi. Zasačili so ju res ne Luna in zvezde svetijo, Mrlići hitro jezdijo, Mrlići hitro jezdijo. Se v tretje prav' in govori: Poglej, poglej, deklesce ti, In pa povej y al strah te ni Luna in zvezde svetijo Mrlići hitro jezdijo, Mrlići hitro jezdijo. a Kaj bo me strah, kak bo me strah1 Sej s' ti pri men', moj Anzelj mlad Al pusti v miru mrtve spat'; Luna in zvezde svetijo Da kraj' ćas delaj Da nama kraj' ćas delaj V Se hitrise jo zadrči, Da vse spred njih nazaj leti Da vse spred njih nazaj leti. r Kamor predeleč prideta Do britofa žegnanega, Do britofa žegnanega. i daljec od Hamburga in našli pri njima za poldrug mi- Kaj bo me strah, kak bo me strah? En grob se tamkaj razdeli ^ • # i ft ft ê a a « « « - « . « « « « « * a v i y lij on or © oldinarjev omenjenih bankovcov. Iz Slez vi ka. Danska vlada je sklenila, skupno Al pusti v miru mrtve spat Sej s' ti pri men', moj Anzelj mlad, Anzelj se v njega položi, ~ _ A * _ A A ft A ft 1 Vf y ustavo Holstein-Lauenburško opustiti. Tedaj je vendar odjenjala zahtevanju nemške zveze poslednjo uro; malo pozneje bi bilo vse prepozno. Iz Francozkega. Cesarska najvišja sodnija v Parizu je določila, da so starši odgovorni, če poškoduje Luna in zvezde svetijo Anzelj se v njega položi. Na crni grob se j' zgreznila y Da Da kraj' čas delaj kraj' čas delaj Svoj Svoj dušo izdihnila dušo izdihnila j Pesmico otrok druzega pri kaki igri, takrat, kadar igrajo otroci Krajnskega smo vzeli iz predgovora „Narodnih pripovjedk", ki jih je ravno v Varaždinu izdal slavnoznani a li avec in o kterih so brez varha ali pa nevarne igre. K ra c m V i Silno široke oblačila zapeljejo kaj lahko ženske da začnejo kontra ban ti rat i. Tako je brati iz Francoz- da pazijo na mostu blizo mesta Kehla stražniki na naš gospod Matija Novice" že večkrat govorile. Dokazati je hotel s to pesmijo, da ena in ista pripovedka, ena in ista pesem je znana malo da ne vsem narodom v Evropi. n kega, take ženske in so zasačili pred nekimi dnevi deklo, ktera je imela 1300 fronk. vredno zavijačo (šal}, ktera je imela dve, in še neko deklo, ktera je imela celó Po gov vredništva. Gosp. A. P. fajmošter v SI.: Poslednji drugo gospo i del gotov, se bo zaćel sopet natis. r> obćne povest." spisujejo prečastiti gosp. pr. V. Kadar bo spis Gospod od v C Ce 11 tacih zavijac pod krilom. Iz Turskega. Ali Ghaleb je utonil v morju, robrod se je zaletel v njegovo barko in jo je razdrobil. dop ne moremo natisniti, naj Vam ne bo žal; ob k keg pa novice so nam vselej drage, pa še gork morajo bili. kakor pravimo Odgovorni vrednik : Dl. JdUei Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.