Ste v- 179.
V Trstu« v sredo 30. junija 19*5.
Letnik XI.
Izhaja	dan, tudi ob nedeljah in praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
ficđniHvo: L !ica Sv Frančiška AsiSkega t ?Of L nadstr — Vsi f.-isi naj e t >5iljajo uredništvu Ii«ta Nc.r.lakirana pi«ma se ne sncejernajo in rokopisi se ne vračajo, fidajatrij in cdgov« nn i:rednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Krta .Ed Prosti*. — Tisk Mcsrne .EdinosU', vpisane zadruge z cfr»*ftini jrrr^vom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Teiefon rrednižtva in uprave štev. 11-57.
Naročirna maša: Za celo leto........K 24.—
Za pol .....................12-—
za tri mesece.................•
za nedeljska izdajo za celo leto........ 5.20
za po) leta ................. 2 50
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnicc, zahvale, poslanice, oslasi denarnih zavodov ........~......m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . .K 20.-vsaka nadaljna vrsta.......: . . , . , 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
i«
v v
M italilansKem bojišču tudi včeraj ničesar posebnega. - Umikanje Rusov ob reki Taneto. - Na Poljskem in ob Dnjesmi položaj nelzprenienlen.
Francozi včeraj zopet izuršili na raznih krajih fronte močne nopsie, ki pa so bili tez vsiliti m
Z avstrijsko-rusUett bojišča.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. junija 1915 opoldne.
\ vzhodni Galiciji so prodrle zvezne armade na zasledovanju do Gnile Lipe in Buga pri kam tenki Strumilovi. V tej liniji ?e nahajajoče ruske sile so bile napadene.	„ .
V čemi je bil zavzet Burztyu. Močne so-vrižne sile, ki so se nahajale pri Sielcu erozapadno Kamionke Strumilove), so bile danes ponoći po srditem boju ob velikih izgubah vržene v smeri na Krysti-
aopoi.	- i
erno Raweruske in severno Ciesza-a so udrle zvezne čete na rusko oze- | Tcn asiow je v naši posesti. 2 ~cnoči je sovražnik izpraznil; postojanke ob severnem obrežju re-Ke Tanc* in na severnem obrežju Sana in se je pričel umikati v severovzhodni smeri. Z\ezne čete ga zasledujejo.
\j Poljskem in ob Dnjestru je položaj neizpremenjen.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fmt.
Zavzetje Lvova.
BERLIN, 29. (Kor.) VVolftov urad poroča iz velikega glavnega stana o zavzetju Lvova: Rusi so Lvov kmalu potem, ko so ga bili teptembra meseca zasedli, izgradili v močno trdnjavo, naslonjena na severno fronto, pa se je izgradila močra utrjena sosedna postojanka.
Nemške čete pod vodstvom generala pl. Mar > itza so 21. junija napadle najvažnejše ♦ f-d Rusov trdovratno branjene sosedne p ovinke '.er so s tem sovražnika prisilile, da te postojanko izpraznil, ter so sedaj so-sedn m avstro-ogrskira četam odprle pot k rdbam na severno-zapadni fronti trdnjave. | 22. ju m a so torej utrdbe sev.-zap. in zapadne fronte mogle biti po avstro-ogrskih četah zavzete. V utrdbi Wzesna so bile zaplenjene tepovrke lafete in strojne puške in vjetih 4* O m iž, ki so pripadali 18 različnim ruskim divizijam.	i
Opoldne so stopili zraagovaici na lvovska t!a. 0:> 4 popoldne se je pel;al avstro-ogrski armadni poveljnik v popolnoma nepoškodovano in z zastavami bogato okrašeno mesto, burno pozdravljen od prebivalstva, ki je njegov avtomobil obsipalo s pravim dež^m cvetlic.
Drugi dan je v Lvovu vrhovni poveljnik pl. Mackensrn izrekel čestitke osvojitelju trdnjave, generalu Bchm-Ermolliju.
Nemški cesar je, ko je bil dobil poročilo o padcu Lvova, brzojavno čestital Macken-enu nad padcem Lvova, ki je ovenčal sijajno vottjeno galicijsko kampanjo. Zmago je zahvaliti izkušenemu in boja vajenemu vodstvu in hrabrosti zveznih čet obeh v zvestem tovarištvu se bojujočih armad. Kot iz-iz hvaležnega priznanja je imenoval cesar pl. Mackensena za feldmaršala. Istočasno je bil nadvojvoda Friderik ?meno\ an za pruskega generalfeldmaršala.
Cesarjevo lastnoročno pismo feldmar-š^iu nadvojvodi Frideriku.
DUNAJ. 28. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar ie poslal armadnemu višjemu poveljniku. feldmaršalu nadvojvodi Frideriku sledeče Najvišie lastnoročno pismo:
-Ljubi stričnik nadvojvoda Friderik! Izrekajoč Vam povodom visokega odlikovanja. ki Vam ga je podelilo Njegovo Veličanstvo cesar Viljem z imenovanjem za generalieldmaršala, najtoplejše čestitke. se spominjam s polnim priznanjem in hvaležnostjo Vaših odličnih zaslug, ki so
PODLISTEK
GREŠNICE.
kc:n*n. — Francoski spis-U Xavier de Montepia
—	Da, nekaj i^niobnega.
—	In katero ulogo naj bi igrala v njej?
—	Mlado deklico, najdražestnejšo in n rihuill Tffftl ulogo. ki se da misliti, junakinjo igre.
—	\li je kostum srčkan?
—	Presrčkan. — je odgovoril ravnatelj smehljaje; — v ostalem se pa morate sporazumeti s pisatelji.
—	Koliko plače mi daste?
Ravnatelju se je čelo zmračilo.
—	Smo zelo ubožni! — je rekel.
—	Torej koliko?
—	Imamo velikanske izdatke in slabe prejemke!____Naše Jame zahtevajo navadim zelo malo____ največ jih nas ne
stane skoraj nič in nekatere še celo do-
karakterizirane z uspešnimi operacijami v Galiciji in z zavzetjem Lvova.
S polnim zaupanjem gledam na Moje čete pod Vašim poveljstvom in s sigurno samozavestjo pričakuje domovina novih sijajnih del armade. Mojega ljubega feldmaršala spremljajo Moje prisrčne želje po blagoslovu na vseh potih. Franc Jožef, m. p.
Odlikovanje generala Bardolffa.
DUNAJ. 28. (Kor.) Cesar je podelil ge-neralmajorju. dr. iur. Karlu Bardolffu. v priznanje njegovih odličnih del kot šef generalnega štaba, komanderski križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo.
I av^riiMalpskega tališča.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. junija i915.
Na italijanskem bojišču se tudi včeraj ni zgodilo ničesar pomembnega. Sovražnik je izstrelil mnogo artiljerijske municije proti goriškemu predmostju.
Italijansko sanitetno osobje odpremlia, zlorabljajoč ženevsko konvencijo, strojne puške na nosilnicah.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. liofer. fini.
Način italijanskega poročanja.
DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Najbrž bo zanimalo ne samo javnost osrednjih držav in nevtralnega inozemstva, temveč tudi javnost na Angleškem in Francoskem, kako se sestavljajo italijanska dnevna poročila ter kažejo od časa do časa drugo lice.
Po izbruhu vojne se je tri tedne govorilo o ofenzivnih kretanjih italijanske armade, o zavzemanju avstrijskih krajev in o sličnih nad vse razveseljivih rečeh. Namen je bil s tem popolnoma dosežen. Vojno razpoloženje v deželi se je držalo na višini; polagoma pa je prihajala vendar resnica med ljudstvo. Doznalo se je za poraze in relativno prav nerazmerno velike izgube. Ker se resnica dolgo ni mogla zatajevati, so dnevna poročila začela prinašati popise, ki so morali alarmiranemu prebivalstvu predočevati, da dež, vihar in megla ovirajo operacije. Naglašale so se visoke moralične lastnosti vojakov, govorilo se je mnogo o učinku artiljerije: poročila o zmagovitih aferah so postajala redkejša.
Nadaljna faza, faza preteklega tedna, petega od začetka vojne, se karakterizira že z opisi itliianskih napadov. O italijanskih zmagah se prav nič več ne govori: večkrat pa izvedo strmeči čitatelji, da so avstro-ogrske čete prav neumno in zaman napadle ter da so bile z velikimi izgubami na mrtvih in ujetih odbite. Zalibog se je pri tem tudi pripetilo, da so bili odbiti napadi, ki se sploh niso vršili. Ker so morali južno Alp najbrž tudi izvedeti, kako je v resnici z napadi braniteljev naših meja, je začelo zopet primanjkovati gradiva. Vojne slike so postale krajše in da se zamaše vrzeli, se v najnovejšem času na dolgo in široko poroča o kršitvah mednarodnih določb.
Cadornovo poročilo od 25. junija obsega 21 vrstic. Izmed teh jih je osem, torej več nego tretjina, posvečenih sledečemu pasusu, ki mora v svoji spretni sestavi vsakogar prepričati, kakim velikankim težkočam je izpostavljena hrabra italijanska vojska ob Soči: Neka avstrijska baterija (kaliber 30.5). ki je že nekaj dni sem nadlegovala s svojim ognjem naše čete ter
dajajo. da jim sploh dovoljujemo, da nastopajo.
drugi delajo in česa ne delajo, mi ni mar; jaz ne zahtevam veliko, toda zastonj ne igram.
—	V tem nimate prav.
Mogoče, toda tako je.
Torej dobro, izkušal bom....
—	Torej?
—	Izkušal bom pri vas napraviti izjemo ... želim vas imeti na našem odru in vam ponujam dvanajst sto frankov.
—	To je zelo malo. dragi moj gospod ravnatelj!
—	Recite rajši, da je neznansko, nezaslišano veliko!
—	Seveda, razume se. da je to le za prvo leto?
—	Seveda.
—	Dobro, naj bo. Zadovoljna sem z vašo ponudbo.
—	Potemtakem moreva takoj skleniti kontrakt za eno leto, kaj ne?
—	Kakor želite!
povzročala škodo vlasti vasem in prebivalcem. je bila danes izsledena in obstreljevana. Neposredno nato je bila iz neke vile v bližini baterije izobešena velika bela zastava z rdečim križem, z očividmm namenom, da bi se nas premotilo in preprečilo nadaljevanje našega obstreljevanja.
Nočemo v naprej podtikati slabega namena tistemu, ki si je izmislil ta dogod-ljaj. Bilo pa bi vendar zanimivo vedeti, če ni morda italijanski artiljerijski opazovalec, kojega baterija je bila takrat očividno tako srečna, da je še ni obstreljeval noben avstro - ogrski možnar, v lahko razumljivi razburjenosti opazil kako kje visečo zastavo z rdečim križem pozneje, nego je bila razobešena.
Odlikovani vojni hujkači v Italiji.
RIM, 28. (Kor.) Pristanišče Brindisi bo podrejeno enemu kontreadmiralov kot poveljniku.
Polkom mobilne milice, kakor tudi aktivnim infanterijskim polkom, se dovoli zastava.
D' Annunzio, Marconi, poslanec Barzilai in voditelj katoliških organizacij, grof della Torre, so bili imenovani za poročnike.	_________
Z nenibo-riM bojišča.
BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. junija 1915.
Vzhodno bojišče.
Na vzhodnem bojišču se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Jugovzhodno bojišče.
Armada generala Linsingena je sovražnika na zasledovani« vrgla na vsej fronti med Haliczem in Tirlejowom preko Gnile Lipe. V tem delu se boj še nadaljuje.
Dalje severno je doseženo ozemlje Pr-zemyslany - Kamionka. Severno Kamionke sovražnik ni čakal na naš napad, ampak se je umaknit za Bug. spodaj tega kraja.
Severno in severozapadno Mostov VVielkih (50 km severno Lvova), kakor tudi severovzhodno in zapadno Toma-szowa, se je postavil sovražnik včeraj v bran. Bil je vržen povsod. Nahajamo se sedaj tudi tu na ruskih tleh.
Pod pritiskom našega prodiranja v tem ozemlju je pričel sovražnik izpraznjevati svoje postojanke v ozemlju Tanewe in ob dolnjem Sanu. t
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruki ministrski svet v glavnem stanu.
PETROGRAD, 28. (Kor.) V glavnem stanu se je vršila pod predsedstvom carja v navzočnosti generalissima, ministrskega predsednika in več ministrov, seja ministrskega sveta.
PETROGRAD, 28. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura prinaša sledeče poročilo iz glavnega stana: V carjevem šotoru se je vršil pod predsedstvom carja ministrski svet, ki so mu prisostvovali: gene-rallisimus veliki knez Nikolaj Nikoiajevič. njegov generalštabni načelnik, ministrski predsednik, minister carskega dvora, državni kontrolleur, ministri za promet, poljedelstvo, vnanje zadeve, finance, trgovino, za notranje zadeve in upravitelj vojnega ministrstva, general pehote Poli-vanov.
Demisija ruskega vojnega ministra.
PETROGRAD. 28. (Kor.) Car je sprejel demisijsko prošnjo vojnega ministra So-bomlinova in je imenoval generala Poli-
Ravnatelj je poklical svojega tajnika, ki se je nahajal v njegovi sobi.
—	Sestavi pogodbo za angažma z dvanajst sto franki plače, — mu je dejal.
—	Pojdi trenutek gori. je odgovoril tajnik; — gospod de Cherliew je gori in želi govoriti s teboj.
—	Gospod de Cheriieu? — je vzkliknil ravnatelj. — To je eden pisateljev »Hčera
nebes«. Takoi se vrnem k vam____moj
tajnik vam v tem predloži pogodbo v podpis.
Po teh besedah je odšel.
VIL
Diamatski pesnik.
Henrik de Cheriieu, ki je pričakoval ravnatelja v sobi gledališkega vodstva, je bil dolg, slaboten mlad človek kakih petindvajsetih do tridesetih let, z vranječr-nhni lasmi in izrazitim obrazom, ki je obledelo po vsakovrstnih naporih.
—	Torej ste vendar prišel! — mu je re-
vanova za upravitelja vojnega ministrstva.
Odstop pomočnika ruskega vojnega ministra.
PETROGRAD, 28. (Kor.) Poniočgik vojnega ministra, generalni inženir Wer-nander. je bil na svojo prošnjo odpuščen iz službe. Wernander ostane član državnega sveta.
Kaznovani ruski listi.
PETROGRAD, 29. (Kor.) Kakor poroča »Rječ«, so bili v Moskvi trije veliki liberalni časopisi obsojeni na 3000 rubljev globe.
Maklakov odklonil vsa odlikovanja.
STOCKHOLM. 29. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča: Maklakov je odklonil vsa od ministrskega sveta nameravana odlikovanja.
Z	Dojiščn.
BERLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. junija 1915.
Zapadno bojišče.
Francozi so pripravljali včeraj z močnim ognjem med cesto Lens - Arras po-nočne infanterijske napade, ki pa so biii po našem artilerijskem ognju potlačeni.
Na višinah Moze je sovražnik naše, dne 26. t. m. osvojene postojanke jugozapadno Les Epargesa, petkrat napadel tekom dneva. Ob velikih izgubah so se končali ti napadi — kakor tudi ponočni napad vzhodno Tranchee z neuspehom.
Vzhodno Lunevilla so prispeli trije, od več sovražnih baterij izvedeni napadi proti našim postojankam v gozdu La Reina-bois in zapadno Le|intrey - Goudrexon le do naših ovir. Sovražnik je pobegnil vsled našega ognia v svoje postojanke.
Sovražno artiljerijsko opazovalno mesto na katedrali v Scissonsu je včeraj odstranila naša artiljerija.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada angleškega vodovja.
Torpedirala angleška barka.
LONDON, 29. (Kor.) Britska barka »Dumfries« ie bila včeraj pri Smallsu torpedirana. Posadka je bila rešena.
Angleške izgube.
LONDON, 29. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah vsebuje 123 oficirjev in 2076 mož.
Turško bojišče. Bo] za Dardaaeie.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti se je vršil v noči od 26. na 27. t. m. pri Ari Burnu slab in-fanterijski ogenj in metanje bomb.
Dne 27. junija je bil naperjen proti postojanki sovražnika uspešen in srdit in-fanterijski in artiljerijski ogenj.
Naše anatolske baterije so bombardirale uspešno sovražno artiljerija pri Seddil Bahru.
SOLUN, 27. (Kor.) Iz Dardanel je odšlo več parnikov z ranjenci na Malto. Tudi na Lemnos je prispelo več sto ranjencev.
LONDON, 29. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aten: Francoska križarka »Kle-ber« je prispela v nedeljo pred Castel-lorizzo in je pričela brez opomina z bombardiranjem. Grška cerkev je bila porušena. Lokalna oblast je energično protestirala. Poveljnik križarke je bil presenečen.
ko je zapazil, da je otok pod grško oblastjo in je prosil za oproščenje.
Sultanova bolezen.
CARIGRAD, 28. (.Kor.) Danes zjutraj izdani bulletin pravi: Temperatura 36'4, žila 90. Sultan je prebil noč mirno. Njegovo stanje je zadovoljivo.
CARIGRAD, 29. (Kor.) Včerajšnji večerni bulletin o stanju sultana se glasi: Temperatura 37*2, žila 96. Dan je potekel mirno, splošno stanje izvrstno.
Potres v Italiji.
CH1ASSO, 28. (Kor.) Proti 114 ponoči ie bilo pri Terni v presledkih petih minut zopet čutiti dva močna potresa. Prebivalstvo je pobegnilo na prosto iti je ostalo tamkaj celo noč. Materijalni učinek potresa se prikriva in sicer tem strožje, ker se nahaja v Terni največja jeklarna in ena največjih orožarn Italije. Kak učinek so imela vsled neurja povzročena opustošenja v Italiji tekom zadnjih tednov, kaže odredba, ki nakazuje 16 milijonov lir za izboljšanja iz državnih sredstev. Ta odredba se ne nanaša na nova velika upo-stošenja in poplave na Rivieri.
kel ravnatelj, — pričakoval sem vas že toliko časa.
—	Kako to? Čemu? — je odgovoril de Cheriieu, — ali ste me potreboval?
—	Ti gospodje pisatelji so vendar čudni ljudje! — je vzkliknil ravnatelj. — Ce prinesejo komu kako idejo in potem 'naroči človek pri njih, se zdi potem, kakor da so pozabili pot do gledališča, in jih ni več videti vse življenje.
—	Jaz pa mislim, da me vendar vidite, ko prihajam k vam.
—	Kako je z igro?
—	Napreduje prav dobro.
—	Kaj, ali še niste gotovi?
—	Še ne, toda v par dneh, upamo, vam jo prinesemo.
—	To mi pravite že najmanje petič ali šestič.
—	Mogoče, toda sedaj je v resnici tako, kakor sem rekel.
—	Kaj ste pa vendar delali v vsein tem dolgem času?
—	Imeli smo opraviti nekaj drugega.
—	Za kako drugo gledališče?
—	Da!
—	Lepo to od vas! Delate torej za vsakogar. samo ne zame, ki pričakujem vašega dela!
—	Da, ker ste tako ljubezniv ravnatelj in daste takoj uprizoriti igre, če jih imate. Poznam vas, lepa maska!
—	Da vam dokažem, da ne bom zavlačeval uprizoritve niti za trenutek, vam povem, da sem pravkar angažiral nekoga izreeno z a vašo igro.
—	O, ali res?
—	Da, preljubko mlado dekle, ki bo v »Hčerah nebes« igrala naivko.
—	Kje je igrala doslej?
—	V Bannmeili. Ali jo želite videti? Spodaj je. pri tajniku.
—	Pravite, da je lepa?
—	Dražestna!
—	Tedaj me jej predstavite.
Ko sta vstopila ravnatelj in Cheriieu, je Ana ravno čitala pogodbo, ki jo jej je predložil tajnik. Obrnila se je.
Stran II.
.EDINOST- štev. 179.
V Trstu, dne 30. junija 1915
Boji pri GradlSču.
Iz nižine, po kateri teče Soča. kakih deset do petnajst kilometrov od italijanske meje proti morju, se dvigajo nedaleč od idiličnega mesteca Gradišča blizu vzhodnega brega Soče kot zadnji gorski raz-rastki višine šentrnihelske in šentmartin-ske do srednje visokosti (približno m) ter prehajajo potem v nizkih gričih polagoma v ravnino. Ob teh holmcih se vije tir ju/nt itlezn'ce iz Gorice nizdol proti Tjr-žiču.
Nad Gradiščem, ki s svojim starim gradom in svojimi zvoniki liki lahnemu dihu
«»b desnem nabrežju vstaja iz bujne pla-njave, tvori V ipavska dolina nekako ločil-nic med Trnovsko planoto in Hrušico z Nar.:vsom na levi strani in na drugi med Khm ii . ki poseda kakor klin od Ćićarije mirno Trsta in Tržiča v severozapadni >!-eri ter podaje roko razrastkoni fdrij-pogorja in končnemu gričevju in ravnicami ter dolinicam Julijskih alp.
Z vrhov pri St. Mihelu in $t. Martinu ..-.: S da'eč po ravni preko Soče v Stras-soldo in Cervinjan ter starodavni Oglej, in \ reko teh mest do italijanske nieje, čez katero se vale sovražne pehotne kolone, italijanska konjica in topništvo, v smeri proti Tržiču. Gradišču in Gorici.
Vojni poizvedovale! so dognali, da nameravajo	prve večje sunke proti Seči poskusiti prihodnjo noč. V avstrijskem 'aboru,
ie vladal svečan mir, grobna tihota. Noben šum. noben gibljaj ni izdajal pozornih straž, nič ni kazalo, da baterije po vrhovih čakajo le znamenja, da pridirjaioče sovražnike zdrobe. Celo italijanskim letalom. ki *>o čez dan iskala avstrijske post ijanke. se ni posrečilo, da bi več zapazila kakor strelske jarke ob Soči, v katerih so m avstrijski pešci: Hrvatje in Slovenci. Ogri in Nemci veselo kratili čas, rado^rno uživali rnenažo ter prepevali do-moljut nc pesmi.
Svetli večer je uadel na ravan in krvavo ie zažarelo zapadno obzorje. Krog in krog tiliota kakor za časa popolnega miru. V .bi na reč ni oznanjala, kakšen vihar nam prinese bližnja noč. vihar, ki bo daleč prekašal vse. kar se je doslej na polhi vojne tehnike doživelo.
Tudi tam je bilo vse mirno; toda bila ie tišina pred nevihto, kaiti z napeto po-zornostjo je vse rričako\alo. kdaj se priplazijo Lahi. da se jim pokaže, kai se pravi avstrijskega dvogiavega orla za-v rat no. iz zasede in potuhnjeno napasti.
Na severnem in severozapadnem obzorju so še zažareli z večnim snegom pokriti gorski velikani v krasnem večernem potem se je zmračilo in noč je padala na široko krajino.
11 iz temnega zapada se je začelo plaziti in riti naprej, bližje, vedno bližje. S rva v širokih kolonah, potem v ločenih stre - h šestorostopih — vsega več kakor divizija italijanske pehote, ob bokih pa konjica.
Potem so počiii prvi streh iz laških težkih topov, ki so bili nameščeni za pehotnimi črtami in so imeli naskok pehote pripraviti.
Avstrijske baterije so še vedno molčale- Kakor osapnjeni so obmolknili tudi laški topovi. Lahi so pač mislili, da bodo naše baterije, ko laška artiljerija prvikrat zsgniii. takoj odgovorile ter se izdale, kie M je. Molk italijanskih topov je trajal skoro .Letrt ure. dokaz, kako osupnjen in zmeden je bil štab. ki je vodil napad.
Končno so laški topovi vendar zopet zagrme 1 i in kakor v naskoku so pridrveli proti stri'^i Soče pehotni oddelki, ki so se m j čutili varne in podcenjujoč našo silo. ■Ml da priJejo čez Sočo kar igraje. Pred krili in na straneh je pridirjala konjenica. ki je nameravala naše strelske jarke kar preskočiti. Italijanski topovi pa so rjoveli kakor iz pekla v temno noč: na slepo, brez cilja in smotra so streljali na široko polje za Sočo; tuintam so raz-ri!i kakšno njivo, izkopali po travnikih in dobravah kako jamo, druge škode ni bilo.
Ta peklenski šunde r pa so še ojačili pehotni streli in nepotrebne salve bersalje-
rov, ki so municijo potratno razsipali. Vse je bilo bolj podobno slovesnemu patosu laških gledališč kakor pa bojnemu napadu. V ta hrušč in trušč pa zagrme nenadoma avstrijske baterije, zaragljajo naenkrat strojne puške avstrijskih strojno-pušknih oddelkov ter zaprasketa tudi nagli ogenj avstroogrske pehote iz strelskih jarkov.
Celi škadroni italijanske konjenice, ki so spredaj jezdili k naskoku, so se zgrudili pod uničujočim ognjeni, v italijanski infanteriji je nastal nered; le bersaljeri so se držali, ker so bili naprej spoznali nevarnost naskoka in si poiskali kritij.
Italijanska pehotna divizija bi bila malo-dane ob prvem udarcu strahopetno pobegnila, da niso častniki nastopili z vso odločnostjo ter spravili zopet nekaj reda v njene vrste.
Tako so laške kolone zopet pričele napad na avstrijske čete, a bil je kajpada brezuspešen.
Z vrhov so se zabliskali žarometi in razvetljevali italijanske vrste z ostrimi, svetlimi stožci luči, avstrijska artiljerija je delovala smotreno in je svoje cilje natančno zadevala, tako da so morali laški topovi drug za drugitn obmolkniti; sipala je cele snope šrapnelov v sovražne vrste, ki so se čedalje bolj redčile, dasi so skušale vedno nove rezerve izpopolniti nastale vrzeli.
Krik, jok in stok težko ranjenih in umirajočih vojakov je napolnil noč, ni bilo več mogoče zadržati laških vrst in kolon; v divjem begu so se razpršili več kakor cela divizija pehote in trije polki kavalerije nazaj proti italijanskim mejam, pustivši orožje, topove, in ranjence, svetili so jim na begu naši žarometi; kropili so jih šra-pneli naših baterij in gnala jih je pred seboj naša vriskajoča in ukajoča pehota.
Odločitev \€ ppdla, avstrijski dvoglavi orel je slavil prvo večjo zmago nad laškim verolomstvom.	(»Slovenec.«)
Rožne politične vesti.
Papež In vojna. Pariški „Liberte" priobčile razgovor enega svojih urednikov s papežem Benediktom XV. Papež je oporekal vestem časopisja trosporazuma, češ, da Nemci preganjajo belgijsko duhovščino. Papež je nadalje izjavil, da italijanska vojna ogrožava interese sv. Stolice ter postavlja v nevaren položaj. Papežka garda ni ostala nedotaknjena, ker so mnogi gardisti in uradniki poklicani v vojno službo. Italijanska vlada je sicer ponudila zastopnikom pri Vatikanu občevanje s tajnimi šifriranimi brzojavkami, ali pod kontrolo in odgovornostjo papeža. Papež je iroral to odkloniti. Obljubljalo se mu je, da sv. Stolica more dopisovati brez cenzure, ali državni tajnik je prejel od beneškega patrijarha pismo z odprtim pečatom. Četudi ima zaupanje do sedanje vlade, se papež boji, da je izpostavljen negotovostim italijanskega javnega življenja. Rim je ognjišče, kjer se neprenehoma razpihuje ogenj. Kako sprejme italijanski narod poraz, kako zmago ? Vse je v rokah reakcije, tako, da papež občuti, da je danes manje zavarovan. Papež sodi, da ni še prišel čas, da bi se pospešil sklep miru, ali mrzlično pričakuje tega časa, pak sprejme prvo roko, ki bi se mu ponudila. Papež se sme zavzeti za mir samo tedaj, ko bo prepričan o uspehu, ker bi sicer oslabil svojo moralno avtoriteto, ki mu je podeljena po božji milosti.
Zoltan Desy. Rodbina bivšega ogrskega državnega tajnika Zoltana Desyja, ki je padel junaške smrti na bojišču in kojega grob so našli sedaj na pokopališču Piečerma pri Zaleščikih, se je obrnila na ogrsko ustavno stranko s prošnjo, da naj poskrbi, da se prepelje truplo odličnega posla&a v domovino. Prvotno se je nameravalo pokopati Desyjevo truplo na njegovem posestvu. Sporazumno z vlado, pa se prepeljejo sedaj njegovi ostanki v Budimpešto, kjer se bo vršil svoječasno slovesen pogreb. Vlada je že ukrenila vse potrebne odredbe, da se prepelje Desyjevo truplo na Ogrsko. Zoltan Desy je stopil v politično ospredje zlasti vsled znane afere z bivšim ogrskim ministrskim predsednikom Lukacsem, ki ga je imenoval največjega pa-namista v Evropi. Lukacs je vložil, kakor znano, proti njemu tožbo, toda Desy je bil oproščen, nakar je Lukacs podal cesarju demisijo. Ob izbruhu vojne je stopil prostovoljno v armado in se udeležil neke kaval-kade pri Zaleščikih, kjer je padel junaške smrti. Prvotno se je domnevalo, da je bil ujet, toda v zadnjih dneh je dobila njegova družina oficijalno obvestilo, da je padel in da so našli tudi njegov grob.
Domnte vesti.
Nadvojvoda Fran Ferdinand in Slovan-
stvo. Iz karakteristike o pokojnem prestolonasledniku v. dunajski »Information« posnemljemo: Obrekovali so ga, daje glavar neke vojne stranke! To pa le zato, ker je predvideval odpad Italije od trozveze in ker je zato obsojal politiko Aehren-thala. Z visokega vidika svojega prosve-tljenega naziranja o svetu je odklanjal besedo o »slovanski nevarnosti«. Zanj je
'bila le ena nevarnost: ljudje, ki so izgubili, svoj nraystveni »jaz« in s tem prenehali; biti — ljudje. Sodil je, da civilizacija je le uglajenost, kultura pa značaj in veličina duše. Nadvojvoda Fran Ferdinand ie ho-jtel zdrave kulture duše, ne pa z omiko prebarvane gnjilobe iažnjive civilizacije. Zato ni videl v neuglajenem, toda do jedra zdravem slavizmu nikake nevarnosti. Videl je, da ne more biti naravneje, bolj historične in etične zveze, nego bi bilo sodelovanje delo ljubečih germanskih in slovanskih narodov. Germanstvo in Slo-vanstvo, to delujoče človeštvo, se mora združiti, da porazi angleško spekulant-stvo. — O Rusiji pravi naš vir, da je ho-!tela žrtvovati stotisoče za slovanske ideje, a vidi sedaj, da je prevarjena po fran-ko-angleški svobodno-zidarski kliki. O .Srbiji pa pravi, da krvavi sedaj morali-čno in fizično za tuje interese.
Deželni aprovizacljski odbor javlja ozirom na izredno narastle posle tega odbora, vsled česar je treba posebne razdelitve dela, je poveril namestnik posebnemu odseku, v katerem se nahajajo vladni komisar za Trst, namestništveni svetnik pl. Krekich-Strassoldo in gospodje Tulij Ber-nardon, dr. Feruccio Cimadori, dr. Karel ; Garavmi, dr. Alojz Nulli in drž. poslanec ; Valentin Pittoni, dispozicijsko pravico v vseh principijelnih in drugače važnih aprovizacij-skih stvareh in prepustil temu odseku, da sklicuje plenum odbora. Vodstvo odborove pisarne ostane v rokah finančnegn tajnika dr. Nullija. Ostali člani odbora morejo vsak čas v pisarni izražati svoje želje in nasvete.
Moka za polento. Danes se bo zopet vršila prodaja koruzne moke. Na razpolago je 520 vreč moke. Prodaja se bo vrši"a v običajnih prostorih ob navadnih urah in po navadni ceni, to je 68 vinarjev kilogram. Priporoča se, naj se ne pošiljajo po moko otroci pod 14 leti.
Ranjeni Slovenci v Aradu. V bolnišnici v Aradu se nahajajo ranjeni Slovenci: Alojzij Pangos iz Brč, Ludovik Sardos iz Slivna, Alojzij Jerič iz Briščekov pri Prošeku. Prosijo, da bi iim kdo poslal kake slovenske časopise.
Fran Štekar, brat trgovca Štekarja iz Ajdovščine, pošilja iskrene pozdrave vsem prijateljem in znancem. Bil je ranjen dne 7. t. m. pred Kolomejo in se nahaja v rezervni bolnišnici v Gyulafehervaru na Ogrskem (paviljon 4, oddelek 6).
Samomor. Predsnočnjim okoli desetih se je 77 letni Andrej Ličen obesil v svojem stanovanju na Greti št. 4. Pol ure prej se je bil zaprl v svojo spalnico, a ko so malo pozneje hoteli k njemu njegovi domači, jim je velel, naj ga puste v miru in naj pridejo pozneje. Nato je zabil žebelj v oboj nad vratmi, si ovil vrv okoli vratu in se obesil na isti žebelj; postavil si je bil pred vrata stolico, katero je potem, ko je imel že vrv okoli vratu, brcnil izpod sebe in tako obvisel. Čez nekaj časa, videči, da se na njih zo-' petno klicanje stari Andrej ne oglasi, so pa njegovi domači šiloma odprli vrata njegove spalnice in ga našli obešenega. Pozvali so sicer takoj na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki se je nemudoma odzval njih pozivu in prišel na lice mesta, a tam mu ni preostajalo drugo, nego, da je kon-statiral smrt nesrečnega starca. Trdi se, da je stari Ličen to storil zaradi bede.
Samomor. Snoči ob poliosmih je neki človek prihitel na zdravniško postajo in prosil zdravnika, naj bi šel nemudoma v hišo št. 47 v ulici sv. Frančiška. Zdravnik se je takoj odpeljai v rečeno hišo in tam je v stanovanju v I. nadstropju res našel 731etno Marijo Dekleva, ki se je, ležeča na postelji zvijala v bolečinah. Zdravnik je takoj konstatira!, da se je bila nesrečna starka zastrupila z Iizolom in zato ji je vbrizgnil najprej nekoliko kafre in potem še nekoliko kofeine, a potem ji je izpral želodec. Vbrizgnil ji je porem še dvakrat kafro in dvakrat kofeino, a vse to ni nič koristilo, ker je nesrečna starka pol ure po zdravnikovem prihodu umrla. Nesrečnica se je bila popoldne okoli polišestih zaprla v svojo spalnico, a njen soprog je — prišedši domov okoli sedmih — sliSal da ženica ječi v sobi. Skušal je k njej, a starka se je bila zaklenila. Nesrečni starec je inoral pozvati gasilce, ki so morali z ulice nastaviti lestvo do okna, katerega šipo so štrli, da so mogli v sobo. Šele nato je bil pozvan zdravnik. Vzrok samomoru: beda.
Preveč psov je po ulicah. Nekaj časa sem se res premnogo psov klati po ulicah in tako se dogaja, da ima zdravniška postaja malodane vsa\i dan vsaj po enkrat opraviti s kakim človekom, ki ga je ugriznil kak pes. Tako je prišel tudi včeraj opoldne na ždravniško postajo 32 letni trgovski agent Filip Just, ki stanuje v ulici del Toro št. 2, na zdravniško postajo: imel je dve veliki krvaveči rani pod kolenom desne noge, kamor ga je bil ugrizni! nek pes. Zdravnik mu je seveda obe rani izžgal in obvezal. — Kdor ne more svojega psa rediti, naj ga ne pušča prostega po mestu oziroma po okolici, temveč naj ga izroči konjedercu.
1 Ponesrečil se na delu. 15 letni steklarski vajenec Brunon Viezzoll, ki stanuje v hišj štev. 3 v ulici della Teso, je prišel včerai zjutraj ob polidesetih na zdravniško postajo in prosil tam službujočega zdravnika, naj mu izleči precejšnjo rano, ki jo je imel na kazalcu leve roke. Zdravnik mu je seveda takoj ustregel ter mu rano desinficiral in potem obvezal, a dečko je povedal, da se je ranil pri delu.
Cene raznih živil v Trstu.
(Dne 29. junija 1915.)
Moka (za kuhinjsko rabo) . . . Meso (goveje) sprednji deli • . .	. zadnji „ . .
Meso telečje .........
Meso koštrunovo . . • . . K Kokoši ...	K
Piščanci ......• . . K
Polenovka suha
„	namočena.....
Fižol (stročji) vinarjev • • • , Grah	„ . • . . •
Kromp'r	„ . . . ,
Paradižniki	„ . . . .
Radič	.....
Salata	, . . . .
Česen	„ • . . .
Čebula	„	....
J3j ca	, • • . .
Buče	m . . . .
Pesa	_ . . . .
Koleraba Kumare Mleko
Olje (najceneje)
mala
...
... K — 9f> kg , . . . K 3 00 kg . . . . K 5 20 kg . . K 8 — kg 2'— do 2-40 k-6 — do 6 80 ena 3'— tlo 4.— eden , . K 2 20. 2 40 kg ... K I GO kg . . 40, 48, 50 kg .... 48, 50 kg .... 36, 40 kg . . 48, 56, 64 kg • 4 do 6 m?iica ... 8, 10 glava . . .10, 12 glava 14, 1«, 20 komad 17, 18 19, komad . 4 do 8 koinad 3 do 4 komad 1, večja 4 komad 12, 14, 16 komad
.....56 liter
... K 2-24 liter
Darovi.
Antonija vd. Gregoričeva je darovala skladu v prid vojakom-slepcem K 10, za naše hrabre vojake na južnem bojišču pa K 10; družina Čelanova za naše hrabre vojake na južnem bojišču K 20. Dtnar hrani uprava.
b NALI €ž®LM		?! "a
□□	so računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :	□□ □□
RPftllf? se v Tomaju na Krasu več prešičer. — rftlbU Naslov: Družina Černe št. 40, Tomaj na Krasu.		
	1 se prodaja pri Mleka ski Zvezi, V 1 štev. G.	ia Geppa 2H0
lm\\ K 7-20, CESCA,	ne driižifisKe pse! žrMt medena obešala za zavese K 3*5,'>, prodaja Trst, ul. Caserma štev. 14.	
ffl deklico za otroke in za hišna dela. Via KHK AC Scorzeria 12, skladišče. 289		
Iff3 £0 se vajenca za trgovino Idtu dw Via Eelvedere 19, Znidarsič.		jestvin. 288
Hlinillflm žaklje (vreče) vsake vrste. )\U£JUjCl!l Solitario 21, Jakob Margon.		— Ulica 129
■■1		im®
se prodaja v ulici Torre hianca 21. Jakob Valoven
Poizvedovalna pisarna za :-:	begunce
Ulica Bosctietto štev. 32, IV. nad., soba 23
da|e naslove beguncev in poroča točno o njih poloSaju proti mali odškqdnini. Uraduje od 8-11 zjutraj in od 4-5 p^p.
ZDRAVNIK
neti. Dr. Iterol Perničiž
ordinira od 11-1 pop*
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
tla najvišje povelje Mjpg.
Unkr.apoiUelteiva
31 l k. 4rž8VBQ loter i]s
za skupne
: Vojaške dobrodelne namene :
Ta denarna loterija vsebuje 21.14«; dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron (J2o (HJ<). Glavni dobitek
gar 2©e.O80 Ecf©rt
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 15. julija 1915. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodc'nc loterije na Dunaju 111. Vordere Zollamte^tra^se ">, v loterijskih nabiralnicah. tobakarnah. pri davčnih poštnih-brzojavnih in železniških uradih v menjalnicah i t. d. — Igralni načrt za prodij.ilce s-ečk brezplačno. Srečke se dopošljajo postni e prosto.
C. kr. glavno ravnateljstvo irimih loterij.
Oddelek za dobrodelne loterije). iraivjmvvflr-if'TV Masnasa—MBagBaaere
Tržaška posojilnica in hranilnica
I ■■ I IjlJIllJi 1P11H
lig* m _ _ ff registrevana zartrusa * orr.cjonim poroštvom
•RST - Piax?a eella Crsema šiv. 2, I. nad. . TRS (v lastni palaft) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 V, na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
i B
„ ^ _ VLOGE.
sortiema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4'UT. ' .
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcatal davek plrtuje cmvod amm.'- Vlaga se lahko »o eno kroao. - ODDAJA bOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE*.
Poštno-hraniliiični račun lt> 004.	TEGEFON it 352
Ima varnostno toMco (safe deposiw) za »Lrftabo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma VCnO proti ulcmu in požaru, urejeno po najnoveiSeni način u ter jo oddaja strankam v najem po najnltjih tonah. STANJE VLOG HAD 10 MILIS3NOV KROM. Uralu m: cd 9 h 12 dopoli m od 3 da S papald lipiaiaja a MmA ib anlul* vrt i »iTTAJiuiiBLMifcJ i i tk ■liiifPiii III it®**