Natisov 15.000. boljših K 80 h K 10 h rlili. ill - llauma ; belega franko. ikinga, 1 minama, 1, sivim. ne 20 K ov 873 izhaja vsaki fek,datiran z dnevom ^pslednje nedelje. pročnina velja za Av-za celo leto ione, za pol in četrt i razmerno; za Ogr-B 4 K 50 vin. za celo lo; za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za beriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se Jan: naročnino z ožina visokost pošt-fe. Naročnino je pla-S naprej. Posamezne v.seprodajajopo6v. edništvo in uprav-Ivo se nahajata v ;ju. gledališko po-islopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/i strani K 40 — za V* stran: K 20 — za Va strani K I0'— za Vi« strani K 5 — za V« strani K 250 za V« strani K l'— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. „Stajerčevi" tmetski koledar 1914 bode V kratkem v navadni obliki z izborno vsebino in krasnimi slikami. na 60 vinarjev, s poštnino 70 vin. kr proda 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Somišljeniki! Naročite koledar pravočasno, itirajte zanj, priporočajte ga povsod! lodni a, modni nit Gnojnica. moči zaloa Mi gotovo ne zagovarjamo slovenski psev-jliberalizem, ki nima prav nikakoršne življen-i v sebi, ki je le senca politične organ i-Tudi ne zagovarjamo starokopitno prvaštvo, z' 9je lenarilo na lovorikah iz davnih časov in ™A jmiroljabno krmilo v solnca vladine milosti. nekaj je istinito in se ne more zatajiti: da ele moderna slovensko-klerikalna lika prinesla v našo javnost to nepopisno surovost, podlost, mo 10 propalost in zverinsko brutalnost, pod t e r o trpi zdaj že par let sem rečno slovensko ljudstvo. To ;lako resnično kakor sveto Pismo ! Rožni venec in kruuifiks vrgli so slovenski ikalci v staro šaro, — vzeli pa so gorja-n kiblo gnojnice v svoje blago-iljene roke. In z gorjačo ter gnojnico vodijo zoper svoje nasprotnike, z njima so pobili 1 n?i pošteno prepričanje ob tla in zastrupili vso i " *m javnost. . . V evropejskem časopisja se toži semintja o žaronskem nasilja ali o rnski tiraniji napram ikom in Fincem; — in vendar slovenski kalizem bistveno ni prav nič boljši! Kleri- a mladina se vadi v pobojih, politiknjoči sni so najhujši poulični pretepači — na lijah ležijo celi kupi aktov,';ki dokazujejo ta jHtva! Kdor se ne vpogne klerikalnemu strupu, 3e pljuje raz prižnic, hujska se po spo- Biicab njegovo ženo zoper lastnega soproga, deco nepokornosti proti starišera. In od- ma krah od ust, izroči se ga „v imenu glada ter bedi! Križa se njegovo dobro preklinja njegovo delo, izroča se ga javne- in zasramovanja. . . V norišnico lili so že slovenski klerikalci ljudi, ki se ia fabri lego ON :urje er ■ se mu I4i: gladu m preklin, . Insmehu ^ tvili so jim niso pokorili, revolver za samomor so jim stisnili v roke. . . Vsak dan vlivajo 4)ravo morje ostudne gnojnice čez vse, kar npee na eni mizi z Ver-stovšeki in Korošci, s Šašteršiči ia Brejci sedeti. Kje na Božjem svetu .dobite toliko surovosti nakopičene, kakor v slov.eosko-klerikalnem časopisju ? „Slovenec" in „Str|iža", „Mir" in „Domo-Ijub" ali „Gospodar" se ne pišejo s črnilom, marveč s straniščnico. . . Ali — kdor rabi nasilje, povzroči tudi p rotirrjasi 1 j e, kdor meče blato, ta si umaž.e tudi sam svoje roke! Zato pa se.aviga proti slovensko-kierikalni stranki daues tudi vse, kar je na Slovenskem poštenega. In ravno zato je tudi slovensko-klerik^aIna stranka danes tako grozovito umazana, da bi jo v drugih deželah* noben pes ne povohal več. . . Ne govorimo o tem, da se nahaja v Ameriki že cela kompagnija slovenskih politikujočih popov, ki so si r. beg ili sodaiiski kaani., medtem ko so ostali doma nedolžni in vendar moralno pokvarjeni otroci-žrtve. Ne govorimo o tem, da trpijo slovenski duhovniki med seboj celo krivoprisežnike, ki bi jih ne trpel noben drugi stan. Ne ponavljamo krvava dejstva o velikanski gospodarski škodi, ki so jo prizadeli slovenski klerikalci s svojimi nkonzumi" in »posojilnicami"... Vse to je pri nas že »običajno", vse to našo javnost že „ne zanima" več ! Ali na Kranjskem se odigrava zdaj javni škandal, v katerega središču stojijo najod-licnejši voditelji slovensko-klerikalne stranke, — škandal, ki smrdi naravnost do neba! Govorili bodemo o tej stvari natančno, kadar bodejo sodnijski akti sklenjeni, kajti po našem mnenju in po mnenju vsacega poštenjaka se zamore ta škandal edino p r e d c. in kr. sodiščem rešiti, čeprav se skuša slovensko-klerikalna stranka s kačjim jezuvitizmom iz sodnijske dvorane izmuzniti. Za danes naj omenimo le sledeče: V Ljubljani se je nahajala neka gospodična Kamila Theimer, kije igrala v javnosti prav veliko vlogo. Ker je imela tudi precejšni vpliv na gotove merodajne kroge, pritegnili so jo klerikalni voditelji takoj na-se. Da bi jo politično še bolj izkoriščali, hoteli so jo obesiti voditelju Povšetu na vrat. Ali voditelj klerikalcev, poslanec in katoliški duhovnik dr. Janez Ev. Krek je znal slabotno ženo pregovoriti; zatajil je verske nauke in duhovniške obljube ter pričel z njo ljubavno razmerje, dokler se je ni naveličal in jo je hotel „prijatelju" ter tovarišu Povšetu odstopiti, odnosno kakor cunjo proč vreči . . . Zdaj se je ljubezen Kamile Theimer spremenila v sovraštvo ia kakor raDJena zver pričela je ta ženska boj zoper slovensko-klerikalne voditelje. Objavila je cele kape ljabavnih pisem in dokazil ničvrednosti klerikalnih kapacitet. Očitala je deželnemu glavarju kranjskemu dra. Šasteršiču naravnost zlorabo javnih denarjev ter cesarjevega zaupanja, dokazala nizkotno mišljenje političnega duhovnika dr. Kreka z dejstvi, ki razsvetljujejo naravnost gorostasno moralno propalost . . . Gnojnica teče, celo morje gnojnice ... a izliva se zdaj po tisti slovensko-klerikalni stranki, ki je vedno imela „katoli-čanstvo" in „krščansko moralo" v zakupa . . . Človeku se opira pero, da bi gazil nadalje po tem klerikalnem blatu. V nebo kričeče pa je, da se prizadeti slovensko-kleri k a 1 n i voditelji doslej izogibajo sodnije, da s tem sami sebe obsojajo. V nebo kričeče je, da tako težko ob-dolženi dr. Ivan Šusteršič ševetdnoni _doJ) i 1 zaslužene brce, ker že sam nima toliko sramu, da bi izginil iz javnosti ia se skril v zadnji kot svoje sobe. V nebo kričeče je, da nosi zasramovalec vere dr. Janez Ev. Krek še vedno duhovniško suknjo . . . Samoumevno pa je za vsacega, ki pozna naše razmere, da trpi slovensko-klerikalna stranka te možake in te pojave v svoji sredi . . . Slovensko-klerikalna stranka se pogreza v blatu, — vao slovensko javnost pretresa gnus. Pa živela bode naprej, ta stranka mora-ličnega bankerota, živela bode dalje in zastrupljala slovensko ljudstvo i zanaprej. Zmagovala bode in se ponašala s triumfi, omogočenimi po neumrljivi neumnosti. Živela bode — in v tem tiči tragika tega smradljivega kapitla — živela bode, pa čeprav teče okoli nje morje gnojnice . . . Politični pregled. Politični položaj je seveda zopet jako žalosten, kakor vedno pri nas v ljubi Avstriji. Sredi oktobra meseca stopil bode baje državni zbor skupaj. Od deželnih zborov jih itak le par živi, medtem ko so ostali za delo nezmožni. Vlada se trudi na vse strani, da bi delovanje državnega zbora omogočila, pa mnogo upanja ni. Ministerski svet se je baje že posvetoval, kako je spraviti velikanske troške, ki so nastali v 11 mesečni balkanski krizi zlasti vsled naših posebnih vojaških odredb, v skupni državni pro-račaa. Za natančno svoto teh troškov se še ne ve, ali gotovo je, da znašajo okoli 250 milijo- Dokazano je, da ima 50 do ioolo Teč jedrnatega mila v sebi Schichtov pralni prašek „Ženska hvala" nego drugi podobni izdelki. „Ženska hvala" ne vsebuje nikakoršnih škodljivih sestavin. Ako se pere perilo s cenim, praznim pa grizočim pralnim praškom, ne traja polovico tako dolgo, kakor če se pere z dobrim. Pred tem je vsakogar svariti. Ime „Schicht" jamči za dobro blago. 769 Straschill'ova grenčioa iz zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav m najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova grenčioa is zelenjav j ši želodec okrepČUJOČi prebavni liker. i vsled tega priznano najboljši Hajd mirovno pogodbo med Tnrčijo in Bnlgarijo. B "e'nJ siti je le še par postranskih vprašanj, ki sevei Mtal ne tvorijo nobenih težav. Turčija prihaja z le — - pimi uspehi iz teh pogajanj. Rešila je za-i na^e Adrianopel in Kirk-Kilisse, za kateri dve trdnjai se P1 se je na tisoče ljudi žrtvovalo. V 1. točki m PreJe rovne pogodbe se določa Že znano mejo. T I točki se uredi narodnostno vprašanje. Prebivil 8e ki cem Bulgariji ostalih pokrajin se dovoli dobo 10^ei let, po katere preteku se morajo izseliti ali | ^ P] bulgarsko narodnost sprejeti. V teh 4 letih | !^Je: se prebivalstva ne bode k vojaški službi klica!) T®n8' V 3. točki se govori o pravicah Muhamedan« CIJ° - in njih občin. Muhamedanci imeli bodejo isl l0^er politične pravice, kakor krščanski Bolgari. Vi lnJ8k točki se določa splošno premirje orožja, v! občin točki pa natančne določbe glede izmenja l°* c vjetih vojakov. Skupne buigarske izgube. Bolgarsko mi sterstvo za zunanje zadeve objavilo je statisti] K"r gledč bolgarskih izgub v balkanskih vojnah je pač natančna. Potemtakem so izgubili Bi gari v vojni proti Turčiji na m r t v 313 oficirjev ter 29.714 vojakov; na ranjen pa 915 oficirjev ter 52.550 vojakov bilo se je 2 oficirja ter 3.139 vojakov (te sme pač tudi k mrtvimi računati.) Nadalje izgubili Bulgari v vojni zoper Srbijo Grško na mrtvih 260 oficirjev in USB"10 vojakov, na ranjenih pa 816 oficirjev t *nc'a 15 305 vojakov ;-i z g ub il o se je 69 oficiij ''° ter 4560 vojakov. Skupna bulgarska izguba i 108 mrtvih iu ranjenih znaša 52.709 mož. Od nf?01 I jenih jih bode najmanje 10 000 za vso življe ' **■ pohabljenih ostalo. To so pač grozne števili nov kron. Pa obe državni polovici sta tudi drugače skoraj pred gospodarskim bankerotom. Slabo znamenje je že, da prihaja mnogo manj davkov v državno blagajno, nego je bilo to proračunjeno. Naša trgovina in naša industrija nazadujeta. In v tem leži vzrok žalostnega političnega položaja na Avstro-Ogrskem. Mnogo preveč brezplodne politike imamo in mnogo premalo gospodarskega dela! Klerikalno gospodarstvo. Kakor znano, je nižjeavstrijska dežela popolnoma v rokah klerikalcev, ki seveda na znani način gospodarijo. Nemški naprednjaki vložili so zdaj interpelacijo v deželnem zboru, v kateri grajajo odločno škandalozno gospodarstvo pri tamošnjih deželnih železnicah. Nove vojaške zahteve. Vodstvo naše armade zahtevalo je, kakor znano, zopetno zvišanje kontingenta rekrutov za 40.000 mož. Ali za sedaj ni misliti, da bi se te vojaške zahteve postavnim potom rešile, ker je preje mnogo drugih gospodarskih potrebščin rešiti. Cesar Viljem II. pride dne 23. oktobra na obisk našega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinand na grad Konopišt, kjer bode dva dni bival in se tamošnjih lovov udeležil. Dne 25. oktobra pa se bode peljal na Dunaj, kjer bode v Scbonbrunnu našega cesarja obiskal. Za saniranje južne železnice vršilo se je 26. septembra v Gradcu zborovanje, katerega se je udeležilo jako veliko merodajnih oseb. Zborovanje se je izreklo zoper nameravano zvišanje tarife, s katerim se hoče planinskim deželam vsako leto 8 do 10 milijonov kron iz žepov izmuzati. Cesarski manevri. Letošnji cesarski manevri na južnem Češkem so se končali predpretekli teden. Vse skupaj se je udeležilo teh manevrov 120 batajlonov infanterije in 60 eškadronov ka-valjerije s skupnim stanjem okroglo 62.000 pušk ter 8000 sabelj. Severni stranki zapovedoval je armadni nadzornik general pl. Bruder-mann, južni stranki pa prejšni vojni minister general pl. Auftenberg. Zmago se, je pxiz jožni stranki. Konec vaj je tvoril skupni napad vsega vojaštva proti markiranemu sovražniku pod poveljstvom prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda. Bozenski deželni zbor je za delo nezmožen, to pa zsradi brezobzirnega postopanja srbskih poslancev. Vsa dosedanja pogajanja so se razbila. 12 srbskih poslancev je celo svoje mandate odložilo, tako da je pričakovati kmalošni razpust tega deželnega zbora. V Tripolisu imajo Italijani vedno še mnogo opraviti, čeprav so davno že sklenili mir s Turčijo. Afričanskl domačini se še vedno nočejo podvreči italijanski nadvladi. Dne 16. septembra vršila se je zopet bitka med Italijani in Arabci, pri kateri je bilo mrtvih: 1 general, 2 oficirja in 28 vojakov; ranjenih pa: 3 oficirji ter 70 vojakov. Seveda so Arabce zopet nazaj potisnili; ali pojavili se bodejo kmalu na drogi točki in prelivanje krvi se bode nadaljevalo. Vse kaže, da so Italijani v Tripolisu zagrabli pravo sršenovo gnezdo. Politični umor. Policijski šef S a r i p a d bej v Kalkutti (Indija) bil je na javni cesti od treh bengalskih domačinov ustreljen, to pa iz političnih vzrokov. Sovraštvo Indijcev zoper angleške vladarje je še vedno ednako strastno. * * * Tretja balkanska vojna. Na eni strani veliki in grozoviti boji med Srbi in Albanci, na drugi strani velika nevarnost zopetne vojne med Turčijo in Grško, — pripravlja se tretja balkanska vojna, ki bi znala vse grozote dosedanjih bcjev še prekositi. Dve naravni sknpini se sestavljati zdaj: na eni strani Srbija, Grška, Cr-nagora, na drogi pa Bolgarija, Torčija in Albanija. Ako pride med tema dvema skupinoma do vojne, preplovila bode rdeča kri zopet ves Balkan. Mir se da na Balkanu le tedaj zasiguriti, ako se zasiguri pravico vsake posamezne narodnosti. Tega Srbija in Grška doslej nista hotela. In zato ležijo kali novih vojen v zraku! Albanska vstaja. Medtem ko seje začetkoma mislilo, da so poročani boji le navadne obmejne Draake. Drišlo se je zdaj do vse druzega prepri- čanja. To niso male praske, marveč to je že vojna! Dokaz temu dejstvo, da je morala Srbija izvršiti že velike mobilizacije, da vstavi prodiranje Albancev. Morilska taktika Srbov rodi zdaj svoje posledice. Vsa Albanija je vstala in precej dobro oboroženi ti vstaši so dosegli tudi jako lepe uspehe. Vrgli so srbske posadke daleč iz albanskih pokrajin . . . Gotovo je seveda, da bode moderna srbska armada za svojo domovino se boreče albanske kmete premagala. Ali ravno tako gotovo je, da se bodejo take albanske vstaje vedno zopet pouavljale. Albanska vojna je krvavi memento za Srbijo, da se postavi i njeni krvoločni požrešnosti meje! Srbske grozovitosti. V Skutariju izhaja novi albanski dnevnik „Tarabostri", ki prinaša o vzrokih sedanje albanske vstaje sledeča poročila : Nekdaj cvetoče vasi na Kosoven polju so zdaj kup razvalin. Kamor posadi srbski ali črnogorski vojak svojo nogo, tam vlada beda, groza in smrt. Vasi Tshoj inlljzeso izginile. Tu seje 72 oseb, med njimi žene in otroke v neko hišo zaprlo in žive sežgalo. Vasi Besh-tezlim inSmaci se je naj prve oplenilo, potem pa sežgalo, može pa na zverinski način pomorilo. Isto usodo so doživele tudi vasi K r a-m a r i g in C i fl ik. V M a z n i k i se je prebivalce na divjaški način mučilo: odrezali so jim roke, noge, nose in ušesa. Nešteto hiš se je oplenilo in požgalo v vaseh in mestih Zabel, Dnshkoja, Reka, Djakova in Ipek. Ženske se je onečastilo, otroke in starčke pomorilo, može s kartečami poklalo. Najvplivnejše albanske dostojanstvenike se je pomorilo. Tako n. p.: Emirja Bey iz Plave s 13 sorodniki, Idris A s 1 a n i, Nolne Kola (katoličan!), Ethem A z h e m i s sinom, Adem M i 1 i k n k i in Be-gir D a n t i. Mrliča umorjenega katoličana Pjetra Celi obesili so Srbi na neko drevo in so ga šele odstranili, ko so vrane že svoje delo izvršile. Katoličan Pjeter G j e r g i hotel je iti neko jutro na polje delati; srbski vojaki so ga navezali in _mu «r»t prerezali. Umorili so va sivolasa pastirja in jima glavi odrezali; glavi so potem v Djakovo poslali, kjer se jih še danes razstavljene vidi. Katoličana Tond Četa z 18 drngimi osebami (med njimi 3 ženske) so žive sežgali. Isto usodo so Srbi pripravili katoličanu Avdylu Z e g a in 25 drugimi nesrečneži. Kdor je šel po zahajanju solnca domu, kdor se je pokazal v družbi dragih ljndi na cesti, bil je ustreljen. Matere niso smele s svojimi sinovi govoriti, žene ne s svojimi možmi. Kdor je zapustil hišo, predno je solnce vzhajalo, bil je ustreljen. Tako se je zgodilo tudi dvema otrokoma v okolici Djakove. Ako je v polnoči srbska patrulja na duri potrkala in se ni takoj odprlo, zažgali bo hišo. Gorje tistemu, kdor ni begunca naznanil ali ni hotel vohun biti! Neusmiljeno so Srbi divjali proti njemu in njegovi družini; očeta, brata, sina so mu pomorili, ženske se je onečastilo, bičalo, klalo in postrelilo. Z isto grozovitostjo nastopajo še danes Srbi proti vsem, ki nočejo njih vere sprejeti. — To so pravi vzroki, da se je končno albanski narod vzdignil in pričel boj do zadnje kapljice krvi zoper divjaškega sovraga! Turčija in Grška. Pogajanja med Turčijo in Grško so se zaradi potokov v Egejskem morju zopet razbila. Ravno tako izgleda, kakor da bi se čutila Turčija dovolj krepko, da. prične nanovo vojno. Svojega najnevarnejšega sovražnika Bolgarijo se je odkrižala, Srbija pa ima z Albanci dovolj opraviti. Turčija ima tudi lepo armado mobilizirano in stoji stvar za Grško precej neprijetno. Sicer mobilizira zdaj tud Grška, pa v dvoboju med tema dvema državoma bi Grška gotovo ne dosegla tistih uspehov, katere je dosegla, ko je bila Turčija od štirih strani napadena. Mir na Balkanu je še vedno tuj, še vedno le pobožna želja! Grški kralj napravil je veliko potovanje po Evropi, v katerem je obiskal zlasti Berlin, Paris ter London. Bržkone se mu grč v prvi vrsti zato, da dobi velika posojila, ki jih potrebujeta on in njegova država. Zaradi zopet nastale hude napetosti s Turčijo pa je kralj nujno nazaj odpotoval. Mir med Bulgarijo in Turčijo. Dno 23. septembra podpisali so pooblaščenci v Konstantinopla Uelikiusp olici pedal žar 51et: 388: ebn tvi beni tih ogoc eze jletr. i p: ■bno ric rli ni di ki Iraja te od lanskega stoletja, ki so ga d zasluženo Fellcrjevi Elza-preparati, napravi umefl da pridejo razna ničvredna posnemanja, i pod čisto podobnimi imeni na trg. I.e ta vzrok, torej le da cenj. čitatelje svp volili da se no pustijo zapeljati po g » (] ačin emlja eno< ■ali valn ;ov bi astop nobeni • >* ceci ob on e po nobenem tudi podobno imenovanem pi nas napoti, danes tukaj zopet, kakor je primeru dobro stvar, popolnoma ponižno in brez vali klame na dva sredstva opozarjati, ki sta po (tajnih zdravniških kapacitetah preskušena, i krasnih zahvalnih pismih pohvaljena, ki st; desetletja kot popolnoma zanesljiva obnesla. 1. lzborni Fellerjov zeliščni fluid z fluid", kateri, kakor smo se sam bolečine, ozdravi, osveži, okrepč; vpliva oživljajoče in poveča opo mnogo revmatičnih in takih bole: dobilo po prepihu ali prehlajenju. 12 malih: dvojnih ali i Specialni steklenici franko 6 km. 2. Vam hočemo povedati, da tisočero proti pomanjkanju apetita, pečenju (sodbrenn«; v želodcu, bluvanju, slabosti, kolcanjj, napet) IVen in proti raznemu motenju prebave s poseb; hora rabi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-ki z zn. „Elza-krogljice", 6 Skatljic za 4 krone Malo poskusno naročilo Vas bolje prepridj mnogo besed. Da dobite pristne preparati svoje narečilno pismo natanko na prepričali, ci| , • muskeljneit ° DI nost, prepreS jnem ki se jih je v ■ ■ i« mjik ceini ed in Barn ojem am n i E. V. Feller, lekarnar v Stnbici, Elsjijpni, c štev. 241 to je in ostane najboljši Dopisi. emu ozdja. edati, Slovenjavas pri Ptuju. (Lepa na na zmaga). Naša občina bila je klerikalnih rokah; posamezne vasi so v laseh in pri temu je tudi vse občinsko g darstvo hudo zaostajalo. No, zdaj smo km aae ' vendar enkrat pametni postali. Združili m. in pri naših občinskih volitvah, ki so ee| kratkim vršile, zmagali smo n a c črti. Nasprotniki se niti volitve udeležiti I upali. V sredo, dne 23. septembra, imeli župansko volitev. Za župana bil je izvoljeni šega napredni posestnik g. Simon S ker bin St dno I kar ne veseli samo našo občino, marveč t nPati, vso okolico. Kajti g. Skerbinšek je izbornigM ryeč dar, mož na svojem mestu, pošl do glave. Tudi je že več let šolski načel bi. I loje, Zd ožen' z nji II JU »T«~ odfoti nj bit j lini, kjer istotako blagonosno za prebivalstvo ije. Vse pričakajo, da bode g. Skerbinšek za-in zanemarjeno občino zopet v red spravil. Mi Slovenjevaščani pa se srčno -veselimo zmage. Dosegli smo jo le na tačin, da so samezne vasi ob Dravi, ki so hotele imeti je vsaka svojega župana, združile in zjcdinilo. edinost si hočemo pa tudi ohraniti! Mi smo i klerikalne politične gonje docela naveličali in ■Jemo gospodarsko delo. Politična gonja nam ji prinesla drnzega nego žalostno obstrnkcijo v merskem deželnem zbora. Ta obstrukoija slo-nnskih poslancev pa je kriva, da se je regula-h Drave vstavilo. To vemo mi dobro in zato ■Jemo enkrat za vselej odsloviti politične »skače. Upamo, da nam bodejo tudi drage Kine sledile in da bode na ta način kmalu »t odprta treznemu gospodarskemu delu. Živeli ci! Domačin. Sv. Janž na Dravskem polju. (V našem iništu se je mudil zaupni mož, ki nam je zgodovinske črtice tamošnjega društva rne brambe, ki je obhajalo pred kratkim iletnico svojega obstanka.) — Bilo je leta 8, ko se je ustanovilo za ta kraj to prepo-ibno društvo. G lavno zaslugo pri tej nstano-i je imel veleposestnik in oskrbnik graščine ifnsfeld g. Fr. Lešnik, ki je moral po štirih ih vzornega načelovanja temu društvu pre-io v grob. Bil je naobražen mož, kakoršnih danes, ne najdeš po vsem Dravskem polju; mu je načelo, vzdigniti kmeta kolikor če na višek; ne samo na jeziku, temveč pri srcu mn je bil le napredek kmeta, ne tako kakor delajo dandanes voditelji kmečke *26 — govorijo mnogo — storijo pa nič. Ob etnici požarne brambe, koje ustanovnik je prej imenovani, so se ga Sentjanščani po-no spomnili. Za tem blagim možem je pre-I vodstvo požarne brambe sedajni župan J. š n i k, za njim rajni veleposestnik Davorin i c, po smrti tega je načeloval dolgo dobo naprednjak Vinko F r a s. Za bližajoče se društveno leto so si pa člani požarne brambe olili za načelnika veleposestniškega sina Frica ti n i k, misleč s tem sloviti na poseben in jubilejsko leto, kajti ta Fric, po domače mljakov, je sin prvega načelnika, že jnovanega veleposestnika Franca Lešnik. iali so, da bo vsaj deloma tako vzorno požrt-alno skrbel za napredek društva, kakor nje-i blagi oče. A varali so se grozno. S svojim rtopom kot načelnik je zasejal v društvu ne-in neslogo. Radi tega so starejši zaslužni ;rniki začeli zapuščati društvo. Pri vsem em neplodonosnem delu se sam (ker ga ne morejo) povišuje s pristno klerikalno lohvalo in trdi pri vsaki priliki, da to kar D storil za društvo, ne bi mogel storiti nihče. bi bilo to res, bi mu čestitali vsi ob jubi-im društvenem letu, a sedaj se sramujejo ilnika večinoma vsi člani. Telovadili še niso nikdar tako slabo kakor sedaj; kako pa ie naj nančili, če načelnik sam ne ve in še en zasmehoje četovodjo, ki se trudi, da bi :o izvežbal mladeniče. — Ravno tako poti z onimi, ki so društvu materijelno mnogo ali, se zastonj trndili za društvo, medtem [it načelnik vsako pot zaračuna. Izstopivši i, oklenite se društva in spravite ga na isto | ko je bilo začasa vašega sodelovanja. — lastopu načelnika pri pozdravu sosednih dru- prinesemo ob pri liki sliko. Sv. Barbara v Halozah. Vkljub spomladan-[iu mrazu imamo v goricah še precej lepo dja. Posebno v Gradiščah je prav veselo sti, kako se grozdje dozoreva. Ker je bolj nizko, ni mraz toliko škodoval, ko na višjem. In letos bo omenjena občina še največ in najboljšega vina pridelala. Vabimo že v zanaprej gg. vinske kupce. V prihodnjem tednu bodejo ljudje že večinoma začeli z trgatvo. Ko bi dal Vsegamogočni še kaj solnčnih duevov, da se popolnoma dozori. — V zadnjem tednn v noči so napadli neznani zlikovci, ponočnjaki, g. Kerna iz Gradca, gostilničarja in veleposestnika; najbrž kaki politikerji, ki Nemce črtijo. Metali so kamenje nanj, toda k sreči ga ni noben zadel. Kmet Majcenovič je nato dotične falote z šestkratnim strelom iz samokresa nagnal. Opozarjamo slavno c. in kr. orožništvo v Sv. Barbari, naj ukrene dotične falote poizvedeti. Človek si ja ni več varen svojega življenja. Ptujska gora. Naši prvaški hujskači so pričeli zopet rogoviliti. Govori se, da hočeta krajni šolski svet in občina dosedanji nemški poduk na naši šoli odpraviti. Proti temu jo večina starišev, ki imajo šolsko deco, odločno protestirala. Ako bi se ta prvaška nakana res zgodila, ako bi se šolska oblast podvrgla gonji par posameznikov, ki nimajo pri nas nobene veljave, — no, potem si bode večina starišev znala pomagati. Stariši bodejo potem ednostavno zahtevali uresničenje nemške šole, kar bi itak ne bilo vezano z nobenimi troški in bi bilo potem vsem ustreženo. Prepotrebno znanje nemščine pa ne pustimo svoji deci odvzeti! V prvi vrsti hujska seveda zopet tisti priliznjeni učitelj Klemenčič, ki ima toliko masla na glavi, da bi sploh na solnce ne smel. Klemenčič inHaberca menda res mislita, da sta edina gospodarja na Ptujski gori. Pa jima bodemo morali zopet enkrat pošteno grehe izprašati! — Stariši! Ne pustite se od teh dveh itak znanih oseb bujskati in zapelja-vati! Šola je za deco, ne pa za Haberco in njenega — Klemenčiča! Posestniki. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne samo ,,kocke za govejo juho", nego izrecno -JEVE Samo prave z Imenom MAGGI In varstveno znamko +S-. zvezdo s križcem „ČukoYski" škandal v Mariboru. Mariborski „čuki" povzročili so preteklo nedeljo veliki škandal, ki se jim je sicer prav slabo obnesel, ki pa kaže vendar vso zagrizenost in predrzno izzivanje slovenskih voditeljev. Obžalujemo tiste mnogokrat še za ušesmi mokre fantičke, ki se pustijo za „orlovsko" maškarado zlorabljati. Krivi niso, da jih je njih nesrečna usoda do-vedla v tabor najstrupenejših sovražnikov ljudstva. Vsega obsojanja vredno pa je nečuvano hujskajoče delo slovenskih voditeljev, ki hočejo namenoma in nalašč vstva-ritiinasprotje med mestom in deželo ter odpraviti mir med Nemci in Slovenci. Vsakdo, ki ima le malo možgan v glavi, bode priznal, da imajo ti slovenski voditelji edino zlobni namen, povzročiti z izzivanjem izgrede in nasilnosti. To je pokazal najjasneje škandal v Mariboru, ki ee je doigral preteklo nedeljo. Bilo je tako-le: Popolnoma natihem, brez oblastvenega naznanila in dovoljenja so ze zbrali „čuki" v lokalu katoliškega pomočniškega društva. Tam so se preoblekli v svoje rdeče „čukov-ske" srajce in so marširali pod vodstvom znanega hujskača dra. Verstovšeka po ulicah. Dr. Verstovšek ni tako neumen, kakor eo dela, On ve prav dobro, kakšne postave imamo. On, kateremu je kierikaiizem in katoličanstvo le navadni politični in 03ebni „kšeft", on ki je prodal svoje nekdaj napredno „ prepričanje 'za klerikalne mandate, ki je nekdaj pljuval na tisto stranko, kateri zdaj hlapčuje, ki je nasilnež od pet do glave, ki se prepira in tožari s svojimi sosedi, pretepava slovenske dečke, obnaša slabše od žganjarjev, — ki pa se obenem masti ob državnem koritu od žuljev davkoplačevalcev, — ta dr. Verstovšek torej bil je duša nedeljskega škandala. Vkljub temu, da je vedel, da se mora javne obhode naznaniti, tega ni storil, marveč je z ednostavnim preziranjem oblasti priredil svoje izzivanje. Ni čada, da je prišlo do prepirov in pretepov. Mariborsko prebivalstvo je bilo hudo razburjeno nad balkansko nošo rdečesrajčnikov in ko so ti faiitalini pričeli celo z glasnimi klici izzivati, prišlo je kmalu do pretepa. Padale so klofute in „čukovske" čepice so frčale po zraku. Medtem je prišel podžupan W a s t i a n in je takoj odredil vse potrebne policijske korake, da se nč u k o m" ničesar ne zgodi. Policaji so rdečesrajčnike hitro nazaj peljali in v hišo klerikalnega društva spravili. Tam so se morali preobleči in so jo potem kakor mokri petelinčki popihali domu, brez da bi jim kdo le lasa skrivi 1 ... S tem je bil škandal končan. ^Čuki" in dr. Verstovšek so videli, da s takimi izgredi v Mariboru ničesar ne opravijo in si bodejo pač devetkrat pte-mislili, predno napravijo zopet tak škandal. Smešna in norčevanje vere je VerstovŠe-k o v a trditev, da so hotoli „čaki" le k spovedi iti. Ja ali se je treba v rdeče srajce preobleči, kadar se gre k spovedi? Ali je treba politično huJ8karijo izvršiti, kadar si hoče človek svojo vest pred Bogom izčistiti ? Ali je človek primeren za sprejem sv. sakramenta, kadar ga pretresava najhujša politična strast, najgrše politično sovraštvo ? Verstovšek in njegova „vera" sta blago ednake kakovosti . . . Klerikalni listi zdaj seveda tulijo in vpijejo, kakor da bi se slovenskemu ljudstvu bogve kakšna krivica zgodila. Pa slovensko ljudstvo se silo malo briga za „čukulado" prvakov, ki so že skozi desetletja ravno to slo- M zakladov sveta 0.idravje gotovo noJTrednejši. Vso druge za-j^e si zdiavi, delazmožni človek lahko pri-9i. Bolani človek pa od zakladov, ki jih po-jije, nima vživanja. ]I Zdravje je vedno od malih nevarnostih »eno, ki jih lahko preziramo, predno smo nc: njimi seznanili. Mi ne smemo sovražnikov Jtga zdravja prezirati, temveč se moramo jpo pred njimi varovati. Mi pa tudi ne smemo Bati, ako opazimo njih vpliv na naše zdravje, Steč moramo potem, ako le mogoče, takoj boj ,ej:i njimi zapričeti. Malo prehlajenje zadostuje mnogokrat, da nam prinese reumo, ušesne bolečine, obrazne bolečine, nahod, kašelj, zobobol, ter druge slabe posledice in z njimi zvezano pomanjkanje spanja. Ako je to slučaj, potem se mnogo ljudi jokajoč brezdelavno uda svojemu trpljenju. Naši čitatelji nam bodejo gotovo hvaležni, ako opozarjamo tukaj na Fellerjevi bolečine odpravljajoči zeliščni esenc-fluid z zn. „Elza-fluid", o katerega vplivu je pisala znana pesnica in pisateljica Paul Maria Lacroma: »Sili me Vam povedati, kako nezmerno dobro mi je Vaš po baronici Freytagh dobljeni fluid z zn. „Elza-fIuid" za mojo obrazno neuralgijo storilo. Sprejmite najtoplejšo zahvalo itd." Priporočamo naročiti poskusni tucat steklenic Fellerjevega bolečine odpravljajočega fluida z zn. BElza-fluidpe sojen. — 54 letni najemnik Franc Pavli v Radbergu je stari očim 13 letne Antonije JJ vornik. Kot tak se je večkrat zagrešil nad kletom. Pavlic trdi, da ga je dekle sama v zločin zapeljala. V resnici je dekletce tudi grozni pokvarjeno. Pavlic je bil na 5 mesec« težke ječe obsojen. Večkratni požigalec. VViener-Neustadt. Pred takajšnimi poro niki imel se je zagovarjati neki Georg zaradi večkratnega požiga. Zažgal je svoje M sestvo opetovano, da si je na ta način a m sleparil lepe zavarovalne svote. Leta 1903 i ^ žgal je v Monichkirchenu neko hišo; ogenj i fer je razširil na 9 drugih hiš, ki so vse pogorel ^ Tudi 12 oseb je našlo v plamenih svojo smr. tih Riegler je bil tudi zloglasni razkoševalec posestai j) 'j Ako mu kakšno posestvo niso hoteli prodati, j tie! ednostavno doti5no hišo zažgal. Grozoviti zlofc "k nec bil je na 7 let težke ječe obsojen, Ksm mul laj lit'. Gospodarske. in » r takt Žetev v Avstriji. Poljedelsko ministerstvo vilo je ravnokar poročilo o stanju žetve na polju, lnfcn niku in paši. Zetne uspehe se kaže v ševilkah; pri iS velja 2 kot cez srednjo žetev, 3 pa kot srednjo. mM pšenice je 27, torej bolj kot srednja; bila je ri| mnogega deževja precej težavno za spraviti. Šele le| gorko vreme zadnjega tedna v avgustu omogočilo j rarj spravljanje večine pšenice. Zrnja je v splošnem več i srednjo." Za rž se kaže Število 27. Tudi žetev iži je i •» vsled deževja težavna. Srednjo število za j e č m e n I ■" ša 24. Vsled deževja je kakovost ječmena, zlasffl njegova barva hudo trpela. Zrnja je pa precej. Tudi p 'g1' ovsu je vkljub slabemu vremenu žetev še precej q [*d dna. Pri koruzi se kaže srednjo število 29. Večidel! *»!< koruza ni mogla okrepčati od škode, ki ji jo je p:s ,fnl del pomladai mraz. V marsikaterih krajih trpela jej Sln vsled toče in na Ogrskem vsled mokro.e. Samo vj! Do nih planinskih deželah seje lepo izboljšala. Lan, si lma koma repa, krmilna pesa, tel je, dete!; {al stoji povsod bolj kot srednjo dobro. Istotako t ran k i in paše. Edino krompir stoji v splošnem ii 19 (pod srednjo žetvijo), ker mu je zlasti mokrota p __ hudo Škodovala. ri Pogoji za pitanje svinj. Pri pitanju zahteni ^ od svinj, da v kolikor mogoče kratkem času «& množine krme sprejmejo in to krmo čimhitreje v M [ Špeh ter mast spremenijo. V ta namen potrebujejo: se živali v prvi vrsti mir med posameznim krmljenjem, h P° naj se opusti drugače tako ugodno gibanje v stek "" zraku. Polno nažrte padejo svinje v neko lenobo, kil ^ ravno podpira pitanje. Tieba je torej c;i3c krmlj m* natanko držati, da se svinje ne moti. Drugače prii chj svinje prekmalu h koritu in iščejo po hrani. S tem ™-se pa uspeh pitanja gotovo zmanjšal. Nadalje krmi vedno bolj suho nego mokro. Ako se za pit prvi vrsti krompir in krmilno moko rabi, naj se ne pozabi, primešati tudi nekaj krvne krme (Blutfi Ali nikdar naj se ne daje svinjam mnogo soli. Pi ščina na soli je pri svinjah jako majhna; popi zadostuje v splošnem tista sol, ki se itak v kraj sredstvih nahaja. Večji dodatki soli škodujejo srh) na vsak način. Kisla krma. Letos leži vsled rečnega deževja 4^^_ mnogo krme zunaj in se ne more spraviti. Da se ji &" neki . za-l da »1. Nie-Tger i tla ie je ežko irmsko zalego, priporočajo strokovnjaki naprava \inr.e. V ta namen skoplje se na njivo ali travnik p hiše, ki je pa prosta od temeljne vode (Grund- ■»), okoli 1 do l1/.. metra globoko jamo, ki je 2 široka in poljubno dolga. V to jamo privozi se ogoče zelene krme in se dobro potlači, torej ko- [ travo, jesensko deteljo, perje zelja in repe. Vsa ta mora biti sveža in mokra. Otava, ki že dalje [leii, ni zato primerna. Tudi ne sme priti vmes re- i ali slama. Zlasti opozarjamo nato, da se to krmo bih dobro stlači. Na vse to pride okoli */, do !/i l zemlje. Torej ne dile ali kaj ednakega. Ako se iiejo na zemlji razpoke, treba jo je zopet potlačiti. na prične zdaj v zemlji vreti (kakor kislo zelje) fiamore že meseca decembra rabiti. Drži se pa do ladi. Krma postane sicer popolnoma rujava, ima aromatični duh in jo živina prav rada žre. Ka- ; jo rabi, izreze se potrebno množino od zgoraj ■ in se ostalo s kupi slame pokrije. gust )jen. bila prvo ežke a se ngič t do at k arici iočo a ta oblic Ja-| d] v t: ozno c e i po navadi čas, v katerem se čuti otdravivŠi utruja in celo pri malexi naporu opešanega. To stanje Bra ravno tako pri otrocih kakor pri odrašenih po-t pazljivosti. Poleg primerne hrane služi ozdraviv-i bistveno vedno lahko prebavljiva Scottova emulzija iz ribjega olja Iga mu zlasti tudi do dobrega apetita. V Scottovi biji nahajajoče se najfinejše ribje oje je, kakor ko-kakšeo drugo sredstvo, zato primerno, odpraviti m uirujenosti, okrepčati truplo in življensko veselje i zbuditi. Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako vplivna kakor v hladnejšem letnem času. Cena originalne steklenice 2 K 50 h. Se kupi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi 60 h v mamicah na S c o 11 & B o w n e, z. z o. z., Dunaj Vil., in s sklicevanjem na ta list se izvrši enkratna dopošiljatev poskusa potom apoteke. 28 Ako Vam je Vase zdravje drago, potem cilajte današnji at o „Lysoformuu in zahtevajte zanimivo knjiffo „K a j je jena?" zastonj od kemika Hubmann, Dunaj XX., Petrasch- Stalno ogrožen se vidi človek, ki ima slab želodec ali po-crevesje, po vsakem grižljeju, ki ga poje. Tak človek nima pri Kfc.ega veselja, ne veselja do dela, kajti vso njegovo moč, za fiwo mišljenje in.hotepje zavzema prebav«. Vendar kobilo . mu, ki tako težko prebavi, lahkr. pomagano, ako bi vzel tj BI jeve slaro priznane, odvajalne Hhabarbara-krogljice z zn. irogljice." Te bo sigurno vplivajoče, milo sredstvo proti ■Miti črevesja, tezi v želodcu, pečenju, kolcanju, želodčnih itd. in naj bi imele prednost pred vsemi nanovo nastopiv-«dstvi, ker marsikatera od njih črevesje razburjajo ter osla-Fellerjeve krogljicc pa so popolnoma neškodljive. Vsak naših (jev naj bi jih zaupljivo rabil. Naroči noj se 6 škatljic za trone franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz II (Hrvatsko), da se jih ima v slučaju potrebe takoj pri roki. zanimiv je novi glavni katalog z nad 4000 podobami pri-izborne svetovne firme, c, in kr. dvorni liferant Itanns Ad, razpošiljalna hiša, Brtlx, št. 5322 (Češko), kajti i.ti vse-leliko izbiro ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenesa, ma-iurnega, usnjatega, jeklenega blaga, predmetov za donučijo, Ih rekvizit, toaletnih artiklov, igrač, orožja itd. Nobeden na-' mjenih čitateljev naj bi ne zamudil, zahtevati ta katalog trM 1 dopisnice, ki ga imenovana tvrdka radovoljno vsakomur tem BJ in poštnine prosto pošlje. (Več glej v inseratnem delu T Žete Drot-3gler po rele m rt atev ti, je;;.; loči m. obja elj i vn sla Loterijske številke. pec, dne 1. oktobra: 2, 8, 33, 69, 89. 3, 33, 89. 54, 62. vsi« lepo lo c m , dne 24. sept.: i zna sti p Po Božiču se mi je iz vinograda v Vareji poleg di p ih stvari veliki daljnogled (perspektiv, rešpeklin) j Ugc dlo. Skupaj stisnjen je čez 30 centimetrov dolg, ■ g Itčen z naturnim usnjem z istotakimi usnjatimi var-uutf ™' kapami in dolgim jermenom. Notranje cevi iz » tu« 'S3- Tat je rekel, da je daljnogled nekemu hlapcu v ju| ilencah pri Trojici za malo svoto prodal. Kdor mi . 1 a i >ga, da zamorem daljnogled nazaj kupiti, bo dobro Alois Kasimir, sedaj v bivšem šparkasinem vinogradu Maiberg. pra' veliki meso. Gozdar ozir, boljši gozdni paznik (Waldheger) 970 jo p}6 razume na vso gozdarstvo, ki je energičen, zdrav, Zpti dn°m* zanesljiv, ki se razume na mero ter na službo vežem "'*' varstva. Ponudbe in prepise spričeval je vpo k, na_ slati direktno na naslov: nijenjaf ..Marburger Dampfmiihlen Carl jridejAerbatim & Soline" v Mariboru. *^B 500 kron Vam plačam, ako moj uničevalec korenin ,Rla-balzam" Vaše kurja ooesa, bradavice, rogato kožo v treh dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 lončka skupaj z garancijskim pismom 1 krono. Kemeny, Kaschau (Kassa) i., postni predal 12/234, Ogrsko. lOOtero zahvalnih in priznanjevalnih pisem I 969 Vprašajte enkrat svojega hišnega zdravnika, ta Vam bode tudi potrdil, da dobrega, zanesljivega desinfekcijskčga sredstva v nobeni domačiji ne sme manjkati. Za umivanje ran in poškodb, za desinfekcijo na bolniški postelji, za intimno toaleto dam (irgacijo) je najboljše LTSOFORM v ',',—l%'n' raztopini rab:ti. — I.ysoform je preiskušeno že eno desetletje priznano in znanstveno pregledano desnfekcijsko sredstvo. Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji. originalna steklenica 80 vinarjev. — Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" pošlje Vam zastonj na zahtevo A. HUBMANN, referent >Lysoform- tvornic«, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. 880 Gospodinje ! Ne kupite putra ali nadomestila za puler, dokler niste glasovite, splošno preiskusene svetovne marke BLAimSCHEIN Previdnost!! e marke §4 MARGARINE preiskusili. S-i7 „UNIKUM" ni rastlinska margarina. ,lUNiKUfn se izdeluje iz najčistejše goveje raasti (Kernfett) z velepasteurizirano smetano in ima vsed tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. ni umetniški .2delelek, temveC najeistnejH naturni proflnkt. MPjjiKi'3 KI™ j* P^(*^"| '"Pnejša n*go navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. S A M V J OL^iMSCHEf M UUNIKUM je s sialno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se v»lcd tega z drug'mi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete -------- kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIFs „UNIKUM"-MARGARIN0 Se dobi povsod. PcsikuŠnje gratis in franko. Združene fabrike za margarino in puter, DUNAJ XIV. St. Ne I 163/13 Edikt. 946 Od c. k. okrajne sodnije Velikovec (Volker-markt) se razglaša, da se je vsled naprošbe Marie Trinkl omož. Ratter prostovoljna razprodaja z najvišjo ponudbo Parte-po-8estva v Dobrovi, e. št. 91 k. o. Haimburg v skupni meri 1 ba 73 ar 11 ms skupaj z nekaterimi prostimi premičninami za izklicno ceno posestva samega per K 5 000'— dovolilo in za njeno izvršitev določilo dan 6. oktobra 1913 ob "fi9. uri dopoldne na lici mesta. Vsakdo, ki hoče kupiti, mora pred začetkom licitiranja kot vadij 10% kupne cene, torej svoto K 500'— v gotovem denarju ali pa v javnib, za nalaganje sirotišnih denarjev primernih vrednostnih papirjih ali pa v vložnih knjižicah ene domače hranilne ali posojilne blagajne v roko razprodajalnega komisarja položiti. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na razproda-jalno ceno ohranjene. Najvišja ponudba je tekom 30 dni v roko sodn. kom. plačati. Razprodajalni pogoji, posestniške pole in izvleček iz zemljiške knjige se zamorejo tekom navadnih uradnih ur v c. k. notariatski pisarni v Velikovcu vpogledati. C. k. okrajna sodnija v Velikovcu odd. L, dne 15. septembra 1913. (Pečat.) (Podpis.) Cene, dobre srebrne ure! ia zadetke! Št. 4129 prava srebrna remontoar-ara, od c. k. oblasti puncirana, z emajlsko cifernico, sekundnim kazalcem, natanko regulirana, ohišje se dobro zapre K 8-40-Št. 4130. Ista s šarnirjem v boljši izpeljavi K »•50. Št. 4131 z dvojnim mmitoljnom 12 50. Št. 4101 z anker-k. sistem Roskopf, odprt« K 1280. Št. 4005 z orig. „Adler Roskopf kolesjem K 14-50. Št. 4181. Prava »rebrna anker-remontoar-ura z dvojnim mantelj-mm (3 srebrni mantelji). emajlna cifernica, Ia kolesje s io rubin-kar.ienji.sckundni kazalec, natanko regulirana K 16'50. Vse ure so natanko regulirane in repasirane-Za vsako aro se da strogo reel no Sletno pismeno garancijo. Pošlje po povzetju prva labrika ur HHIHS KONRAD, i in kr. dvorni liferant, BR0X št. 5323 (Češko.) Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Zajamčeni uspeli drugače denar nazal! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša ^> dobite pri rabi 946 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uipeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—. KosmefiscbGs Dr. A. Rix LaDoratoriDOi Dunaj IX., Berooaue 17JK. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge T Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,,Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlaten» jelenu", v diaavi A. Kauč, in „Adria Drogerie." 52 14 2 -T 6 Zaloga pohištva ll. 3 Obrtna zadruga mizarski h mojstrov iski hi it. 3 Maribor Ptuj r. z. z o. z. izdeluje in prodaja PIP** poilištVO najboljše kakovosti po primerno nizkih conah. 8«- Postrežba solidna in točna. "9% 873 Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Blcichsuht) itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti fcailju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam ta gtht, ude in iivce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od' ftr&ni bolečine. — BleiburSki živinski prašek a 1'20 K. Pralek proti odvajenju kr»i » iiialski vodi k 1'60. — Izvrstni strup za podgane, miši. Ščurke i K 1"—. Razpošiljate* L. tiGfbSt, apotek«, Bleiburg na KoroSkem ki poseti Spodnjo Štajersko in sosedno Kranjsko, razume oba deželna jezika in je vpeljan v vseh manjših krajih, dobi za razpečavanje nekega konzumnega predmeta, znana znamka neke dunajske svetovne hiše, 10°|o provizije. Ponudbe pod IE, DIMI, L, lile 2. Kdor hoče uro zastonj! Da naše izborne žepne ure povsod znane ^napravimo, lazdelimo 5000 ur gratis. Pošljite Vaš natančni naslov le na dopisnici na fabriko ur Jakob Kbnig, Dunaj III 2, Po.-tamt 45, Facb. Nr. 372. 94s Otročji vozički za 12,14,16,18,20 R la tMi finejše sorte ? velikem izbira se dobiva v veliki trgovrai CELJE h» kolodrwifcaia prosters Le enkrat v življenju 50.000 spalnih odej a K 1* dokler traja zaloga določenih za eksport na Balksn, ali zanib zaradi bivše vojr.e nevan prislnc brnake himalaja-volnc. tskij izredno teple in za zimo neobhcdn^i trebne, cirka 200 * bo Ravnateljstvo. Giro-konto prij podružnici avst ogerske banke t Gradcu. Uradne ure za poslovanje s[ strankami ob delavnikih od 8—12 ure. je« h 1 h f«t!WWoSlWBK»4»* JJfcHlfcW se Sirolin Roche a in odravi prsne bolezni, kašelj, katar, influenco. astma. Originalni zavoj u K 4"— sa dobi v vseh apotekah, soo MK je epi veliko trgovino Johann Koss, Celje i zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi,] kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otr čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, grobne vence In trakove, z eno besedo vse. = h 1-91 leriko od 346 ali arnos! vslid icdno n l."i !le-'dc se rail Te dne, .K . K .K iln 19.000 tnnii piparniki z dvojnimi iravbami I Star Line Hrclnl parnikl. [Zierni cene. oskrba. Odpoto-; teden v soboto pVork, vsakih 14 dni lek v Boston, aizredbe pri: r Line, Antwerpen, Wiedenergflrtel Popper, lnns-fSodbjliiistrasae 2, [Boleic, Ljubljana, da ulica 41, Leo-[Frankl. Gradec, ineunring 16. -5S i, © + debelost E mamciiti pristni dr. jtTraj za zajntrk. Edi-kodl,ivo sredstvo priokusi in garantirano I Tega vpiiia. En zav. 2..JS. 8:av- K 7'~> doP°' =* poflnine prosta od in-femta', lliinclien 154, Ir. S. — Spričevala: [j(l.: tonatatira 6-6 , kg zniiar.e t' že v Kb. Ur. W. K. v K.: iom Vcsega čaja za iiko zadovoljen . . . 11 v. B Sem Jako 1 s Čajem za zajutrk, Kija teza se znižala. L r D. Na moje naj-Imelje sem izgubila 10 Intov težo 816 912 je ekstra- ploSča amerik. 1$ I Kii' zlato 'ddublc 86 urna ank. remont. __, mnogo* prem. i,SirenaH Le ta ura Hrprlma Svic. kolesje n razločiti od zlate ) K. Za natanč- tntiiam 5 let. J 85, 2 k. 9 K 60 Šofer, Gloria-srebrno hm za S K 70. Vsaki ■ doda zastonj eleg. i3 verižico. Brez menjava dovoljena j naza;. Pošlje po « S. Kuhane, eksp. ■.Sebastians, št. ^45. Maf Orožje in kolesa 410 ; deli najcenejši. 111. (tmj. t. Dnfek, tvor- koles in šivalnih ■no n. drž. želez- I (Češko). JIČAR 1-3 delavskimi i (ev. vžitkar za lesko hišo) se »Immenhof »staje Pesnica. 941 frirana udeležen-pajerske šole Ha, isčc službo kot l enemu gospodu. iielbana v domačem na polju in pri i. Ponudbe na opravo [le;« lista. 913 (malo posestvo Meri šest oralov 'enem kosu, z lepim, I ,ki »k. m l pri cerkvi in I line pri Antonu Lo-\p Sv. Marjeti na ftJP, p. Račje. 924 peneč, lanskega in aloven- Uh, sprejme se takoj . mešanim blagom r, Ekerndorf. 953 Denar na posojilo vsake velikosti preskrbi hitro in t~čno in pod najlahkejšimi pogoji tudi brez porokov in pod najnižjimi obrestmi. Zahtevajte pojasnila s prilogo 10 vin. znamke za odgovor. Fi-lial-Espedition, Hiria-Nenstift ________bei Peltau. 929 Zaslužek. povsod na lastn. domu. Lahka itrikarija. Prosp. bree troškov. Karl Wolf. Dnnsj, VII, Maria- hilfcistrasse 82. 961 Zemljišče na prodaj, travnik in en kos gozda, vse skupaj blizu dva orala, prodajalec se najde pri kamnoseški družbi v Celjn. (I.cnpnlil Kikor). 966 Oženjeni postilfon (Posl'ulschcr), ki govori nemško in slovensko, ki ima že kakšno penzijo ali drugi dohodek, se takoj sprejme pri postnem nradu v Zgornji Pot-»kavi Qf>i POSESTVO se proda prostovoljno, ki obstoji iz novega hrama in ena njiva, rodovitna, «0 2 hiši, klet. pivnica zadi, šparhet, kotelj za svinje, vse v dobrem stanu: se proda tudi 3 svinje; prodaja je 12. oktobra ob B. uri na Spodnji Hajdini 109; cena 4000 kron; nstunc 1000 K ležečih. JAKOB BRAČIg. 974 Posestvo, je grunta 4'/. johov, 20 minut do šmarji, hi&i, 2 sobi in brajdi pri hiži, Stala za krave (3;, svinjska stala posebej, klet, voda pri hiši, stanovitna, ki ne zmanjka, sadonosnika zadosti, lepa ho*ta, — je na prodaj prav po nizki ceni. Kdor želi kuptli, naj pride kmeni ali piže: Johan Cve-tre*n.k. S«i«vife St. 25, Šmarje pri Jelšah, Spodnje Šta-m__________jersko.________967 Divjačino 14! I Zajce, jerebice, fazane, srnjake in d?ugo vsakovrstno novo ustreljeno kupi v vsaki množini po najvišji ceni. Vpra-šsnje in pismene ponudbe naj se obrnejo na trgovino divjačine A'ois EkarI, Pragerako, Pridni, zanesljivi oženjeni konjski hlapec se takoj sprejme. Plača SCO kron na leto, krma za 1 kravo, 1 oral polja za koiuzo in krompir, prostor za svmje in perutnino ter drva za kurjavo prosta. Kje? pove uprava leg* lista. 9dl Učenec iz dobre niže, nemSkega in slovenskega jezika zmožen, z dobrimi šolskimi spričevali najde službo pri: Brata Sla-wiisrii, trgovina v Ptuju. Takoj se »prejme v trgovino ..različnih predmetov" „Wirtschaftarco" s kavcijom 600 kron; zahteva se prijazno obnašanje in dobro računanje, slovenski in nemški, ne pa gizdavega stanu. Naslov se izve v upravi tega Usti do 15. oktobra. 956 Takoj se sprejme lončarskega pomočnika in enega 957 učenca pri Kelca Vid, lončarski mojster v Ptuju. Malo lepo 9C2 posestvo se proda na prijaznem prostoru v Rušah, pripravno za rokodelca aH penzijonista. Več se izve pri gospodu Franen Repolaskn, gostilničarju v Rušah. Safer oženjen z enim ali večimi odrašenimi sinovi se sprejme pri graščinskem oskrbništvu Kbensfelil pri Ptuju. 964 Brivski učenec iz dostojne hiše se takoj sprejme pri Leopold Rosenfeld, brivec, Ptnj. 963 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t a j er čeve" už i g al ice. V velikem se jih naroči naravnost pri „L an dar ban k", Dunaj L. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAVVITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. G eno \posteljnoperje\ in putt 1 kila sivo, Slišano K 2—, boljše K 2-40, napol belo prima K 280, belo K 4—, prim« mehke kot daiine K 6 -, vele-pnma K 7—, 8— in 960. Daone sive K 6 —, 7 — bele prima K 10—, prsni puh K 12— od 6 kil naprej franko. Gotove, napolnjene postelje iz gosto-nitnega rdečega, plavega, rumenega ali belega in-leta (nankingi, 1 tnhna, cirka 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima blazinama, vsaka cirka 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena s sivim, puhastim in trajnim posteljnim perjem K 16—, napol puh K ŽO—, puh K 24. Posamezne tulme K10'—, 12—, 14—, 16—. Posamezne glavne blazine K 3—, 3-50, i—. Tuhnc 200 : 140 cm velike K 13—, 16—, 18—, 20—-. Glavne blatine 90 : 70 cm velike K 460, 5—, 5 50, spodnje tubne it najboljšega posteljnega gradla 180 : 116 cm velike K 13— in 16-— ra»-po'ilja od K 10*— naprej franko proti povzetju ali naprej-plačilu Max Berger, Deschenitz štev. 215|4 (Boh-merwald. 795 Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Ilogali ilustriram cenk vsega posteljnega blaga zastonj, BBflflBBBBBafiBI ?rgu zraven apotek« priporoča »voj* <«!<•£•»; Otročji" igrač, aunit wst usnatoga stag« kakor kafra, taske za tele se nakupovanja in r.z slanar. toaletna reči, ja-■Mine in kadilne ared^et« flazn« atvari iz jekla štfr. bestek, {lic, naže ti Žep in prave Soliager •sntve itd. Blaga iz celuloida di raga, kako tod: f^letarsko blaga apr. karta za potovanje vnet -•-rat. Razne blage Iz stasia (n porcelana, talarje, -giskre, sklede, flaie, glaža bi drage t t« stroki. ??»dajo6e r»«i. Bazami addatelt Se otJ 20 vin a&proj. Po«eb»e l«pe reči pa za S9 da K l"23 Ta premog stane K 120 — CWaggon) od postaje Ormož (Friedau). Auftriige nehmeu entgegen 854 BruderSlawitsch,Pettau Naročila sprejmeta brata Slawitsch v Ptuju ali Richard Tolazzi v Ormožu (Friedau.) Premog po nizki ceni. Hochwertige Lignit-Stiickkohle aus dem - Kohlenwerke in Ladanje (Kroatien) - mit 3847 Kalorien und einer Zasammensetzong von 4587% Kohlenstcff, 3 38% Wasseretoff, 17-05% Saner- und Stiokstoff, 0 02% Schwefel, 25-20% Wasser nnd nur 8'50% A3che, nach vorgenommener Analyse bei der k. k. geologischen Reichsanstalt in Wien. Preis Kronen 120*— franko verladen Waggon ab Station Friedan. Namesto K 12-— samo K 5*- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma iz dobrega usnja in močnim, žcblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo 5*— K — Se dobijo za gospode in dame in v vsaki velikosti. Posije po povKelJu Ekspertna ia, Jerfekt", Dunaj, VIL, Hif Brata Slawitsch v Ptuju Floriaiiiplatz in Dogirlorgasst !riporocata izvrstne šivalne stroje Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 50 — Singer A .... K 60— 70-— DUrkopp-Singer . K 70— 90-— DOrkopp-Ringschiff za Si-! viljo.......K130 — DOrkopp-Zentralbobbin za šivilje.....K140 — Dllrkopp-Ringschiff »a krojače......K160 — DOrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K 160-—180'— Durkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K 160—180 — Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howo C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bcstandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nilj« kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od las. Cenik brezplačno. 5 Opomin : DUrkopp-madine so izborno primerne za vsa šivalna dela in slikanje. Navodilo za štikanje dobi vsak kupec zastonj. Na novem lentnem trgu (Lcndplatz) v Ptuju zraven klal nice in phnarsk« bi še postavljena je parna iaga vsakomur :i,:"'"S ▼ porabo. ... Vsakomur se le« hlodi itd., ter po Bahtevi tukoj ntv.žags. Vsakdo pa srn« tudi mm oblati, vrtati, apahati i. t. i. Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. Ledični -$■ 459 973 se sprejme proti 20 kron mesečne plače in oskrbi pri F.O.Schwab v PTUJU, Hauptplatz f3. Pridni S s skupaj 4 delavskimi močmi se proti dobri plači agrejme pri g. Marie Lininger v-Mariboru. Ljudska kopelj mestnega j^ kopališča v Ptuju. |Ču ca kopanje i ob delavnikih od 1 iure do i. ure popoldne (blagajna je od IS. lie 1. ure zaprta); ob nedeljah in M, praznikih od 11. do 18. ure dopoldnt. H 1 kopel! » «iučiuj zrak(,m, paro „Brau»eiad" z rjuho K —-70 se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu Wesiak, Maribor, Freibaosgasje-flagystraBe do novega Hauptplatz« proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni .Warcnhalle." 343 73 3 čisto ob novem državnem mostu otvoril sem mojo novo • • skupno z nakupom ter prodajo deželnih produktov in prosim p. n. občinstvo ter moje cenjene kupce, da svoj nakup tam oskrbijo. 958 Z vtjlespoštovanjem $lois Schnideritsdi. Ysled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosov iult, srebrnih ur z dvojnim man-teljnom z izbornim anker-rem. -kolesjem, teče v rubinskih kamenjih (3 pokrovi). ki so bile za Turčijo določene, po smešni ceni K 6'— za en kos pr. -dati; nikdo naj bi ne zamudil le ugodne prilike, nabavili si to ii-borno, v resnici napol šcnkano uro. NaroČite takoj, ker bodejo v kratkem času razprodane. 3 leta pismene garanrije. Posije po povzetju ekspertna hiša ur MAX BOHNEL Dunaj, II'., Margaretenstrasse Štev. 27/3. Katalogi zastonj. o 17 (irand prix svetovna razstava Paris 1900. 315 Kwizda restitucijski fluid Umivalna voda za konje. Cena: 1 »ifklenka K 2-80. Se rabi fez 60 let v dvornih hlevih >• hlevih za dime za »ferep-fanje pred in zipetuo okrepfanje po velikih štrapacah. pri trdih kitah itd., napravi konja izredno zmožnega v trainingu Kwizda restitucijski fluid se dol i pristen le 8 to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan poštna razpošiljatev po glavni zalogi: Franz Joh. Kwizda, in kralj, bule. dvorni liferant okrožni apotckar Korneubiire pri Dnnajn. _ _r. avstr. ogr., kralj. rum. MB Čevlji, katerih podplate se poleti in pozimi z „Kora" sredstvom za poiplate (Sohlenhartcr) in katerih gornje usnje se z od 18c6 sem krasno priznanim „Seehund" gum':lranom mazilom za usnje ali z „Lora" krčmo za čevlje neguje, ostajajo dvojno trajni. — Se dobi v primernih trgovinah. Kdini izdelovalec: J. I,umu & Co.. z. z o. z. E^er na Č>8kem. Delna fabrika z. Nemčijo: Bohm t Lorenz, Chemnitz i. Sa. Brošuro St. Iti o strokovnjaškem negovanju čevelj zastonj iu franko. 850 Najbistvenejša v gj3podinstfu je puler. Šredilna in pametna gospodinja rabi na mesto rjefra edino resnično, preiskuSeno nadomestilo putra. — BlaimseheiiVova , Unikuni"-margariBa ki stane pri ednaki kakovosti le polovico. — Vire nakupa v vsakem mestu ali vsaki vasi Avstrije naznanijo na vprašanja edini izdelovalci svetovne znamke Blaimscheinove <,Unikum"-margariue in fubrike putra, Duuaj, XIV. 577 Čevljarska trgovii ilohann MartSChltSCh, Maribor, Draugasse št 8, nahaja se od 1. oktobra 1913 v Uik- tringhofgaSSB Št. 10 nasproti gostilne „zum Sandwirt." 934 Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, precizno pristreljene v zistemih „Brow-ning"4, „Stcyeru, „Mauseru in BBayardu. Revolvri v najbogatejši izbiri te od K 650 naprej. Flobert-puSke in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-pužke od 38 K naprej. Patrone, ovitke ;;______patronov itd Cenik zastonj in franko. 34 Pozor! 80.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 9—. Zaradi vstavljenja plačil raznih večjih tovaren se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštaio samo K 9'—. Pošlje po povzetju. S, A. Leser, Krakova (Avstr.) Joaefsgasse 10 L. 2334. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 952 Najbsljša pemska razprodaja! Ceno per j R za postel 1 kg sivih slišanih 2 K; 2 K 40 h; na pol belih 2KJ belih 4 K; belih mehkih 6 1 1 kg najfinejših sneženo bel jj^h*m^2> ^nlh 6 nk *°h- \V i ks -----------------—-"-^SS** (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame o K, potem i Gotove postelje;' iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankina tuhent, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazin: vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sjf trajnim in llamnastim perjem za postelje 18 K; ool-daune» daune 21 K; posamezni tnhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K;iU blazine 3 K, 3 K 60 h, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 Ki prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Sli ne dopada denar nazaj. S. BeiliSClt, Deschonitz Nr.J Češko (Bohmen) Cenik gratis in franko. Ta krasna imit. zlat. remont.-m s pravim švicarskim 36 ur is i nim kolesjem, 3 Jepo graji I mantelji, sreb. cilernica, sekra | kazalec, prodam v namenf^ klame po čudežno nizki a K 6#— za en I z zlato-duble-verižico KII Triletna reelna garancija. lan java dovoljena ali denar n Pošlje po povzetju samo i tovna eksportna hiša Heinrich LANGER, Dunaj V^ Schfinbrunnerstrasse 85/25. Ceniki zastonj in franko. = . aj V trgovino z mešanim blagom v Celju, s špecerijo, sprejme se ki dobi poleg polne obskrbe v prvem letu drugem 4, v tretjem ft kron na mesec I VsIoj s 15. oklobrom. Zmožna mora bitifl deželnih jezikov in biti ne pod 15 let stani šole prosta. Več pove uprava „Štajerca."l tt V „Theresienhofu", Maribor, Hauptplatz, čisto ob novem državnem mostu, bode dne 1. oktobra staroznana tvrdka il.-i!) otvorila novo trgovino s suknjom, mannfakturo in belim blagom. . Ti.WI- w Rlank. T 45 00