HIDROGEOLOGIJA IN KRAŠKI IZVIRI V RAKOVEM ŠKOCJANU PRI POSTOJNI (z 8 SLIKAMI) HYDROGEOLOGY AND KARST SPRINGS IN RAKOV šKOCJAN NEAR POSTOJNA (WITH 8 FIGURES) RADO GOSPODARIC JANJA KOGOVšEK MARJAN LUZAR ' ' SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 25. NOVEMBRA 1982 VSEBINA Izvleček - Abstract . . . . . . . . . . . . . . . UVOD .................... . HIDROGEOLOŠKE RAZMERE RAKOVEGA ŠKOCJANA HIDROLOGIJA KRAšKIH IZVIROV Prunkovec Izvir v Biserjevem lazu Izvir v Biserjevi ločici . Izviri v Burjevki . Kotliči . . . . . Studenec pod ž:ago Izviri v Farovki . Izvir Raka FIZIKALNO-KEMIČNE LASTNOSTI IZVIROV PRI NIZKI VODI. . FIZIKALNO-KEMIČNE LASTNOSTI POPLAVNE VODE . SKLEPI ............. . LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . HYDROGEOLOGY AND KARST SPRINGS IN RAKOV šKOCJAN NEAR POSTOJNA (Summary) . 22 ( 4) 23 ( 5) 24 ( 6) 27 ( 9) 27 ( 9) 29 (11) 29 (11) 29 {11) 30 (12) 31 (13) 31 (13) 34 (16) 35 (17) 36 (18) 37 (19) 39 (21) 40 (22) Izvleček UDK 551.49(497.12-14) Gospodarič Rado, Janja Kogovšek, Marjan Luzar: Hidrogeologija in kraški izviri v Rakovem Škocjanu pri Postojni. Acta carsologica 11 (1982), 19-40, Ljubljana, 1983, lit. 21 Razprava obravnava geološko zgradbo, kraške i'zvire in ponore v kraški depresiji med Cerkniškim in Planinskim poljem. Podrobno preučena struktura terena in siste- matske fizikalnokemične meritve izvirne vode kažejo, da so hidrogeološko prevodne cone v zahodnem in vzhodnem obrobju depresije. Tu se pretakajo tokovi, ki ob sred- njem in visokem vodostaju napajajo izvire v depresiji, sicer pa tečejo ob njej proti Planinskem11 polju. Prevodnost in trdote izvirne vode se med letom spreminjajo sklad- no s pretoki in padavinami ter niso odvisne od temperature. Dobljeni rezultati dopol- njujejo dosedanje znanje o hidrogeologiji krasa med kraškimi polji Slovenije. Abstract UDC 551.49(497.12-14) Gospodarič Rado, Janja Kogovšek, Marjan Luzar: Bydrogeology and karst springs in Rakov Škocjan near Postojna. Acta carsologica 11 (1932), 19-40, Ljubljana, 1983, Lit. 21 The study deals with geo1ogic structure, karst springs and ponors in the karst depression between Cerknica and Plainina poljes. Terrain structure, studied in detail and systematical physico-chemical water measurements show that hydrogeologically transmissive zones are situated in the western and eastern depression border. There flow the streams feeding the springs in depression at medium and high water level, otherwise they flow along it towards Planinsko polje. Spring water conductivity and hardness change during the year corresponding to discharges and precipitations but they are not dependent on temperature. The received results complete the previous knowledge on the hydrogeology of karst among karst poljes in Slovenia. Naslov - Address Dr. Rado Gospodarič, znanstveni svetnik Mgr. Janja Kogovšek, raziskovalni sodelavec Marjan Luzar, tehnični sodelavec Inštitut za r.niskovanje krasa ZRC SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija UVOD Povojne m,dJrogeoroške inrtJerprietacije ozemlj:a Rakovega Škocjaina so se sprva opirale še na geološko J.rarto F. K o S' s mata (1905), kasneje (M. Brez - ni k, 1963) pa že na izsiledke kartiranja v zvezi z načrti o a:kumulacijah na sosednjih ~aških poljih (M. P 1 eni čar, 1953; M. P 1 eni čar in D. Kerč - mar, 1959). Po geoiloški karti list Postojna (1967) in njenem tolmaču (M. P 1 e - niča r, 1970) je območje Ra!kovega Škocjana zgmajeno v fooilno revnih apnen- cih spodnje krede. Pri speleološkem delu v Zelških jamah (R. G o s p o d a r i č , 1970) so bile med apnenci najdene plasti pešečnega dolomita in apnene breče. Ker so ti manj vodopropusimi vključki vplivali na oblike dostopnih podzie- meljskih rovov, se je odprlo vpmašanje ali so nanje vezane tudi hi:drogoološI~e bolj ali maITTj prepustne bariere v obrobju kotline in številni izviri v klDtlini sami. Fri speleološkem delu so biil!i kartira:ni tudi strukturni elementi, razpo!ke in prelomi ter raz1Lčno usmerjene in nagnjene plasti. Analizii:ran je biJ njih pomen pri usmerjenosti in oblikah podzemeljskih lranalov, ne pa tudi pri hi- drogeoloških r:azmffi"ah Rakovega Škocjana v celoti. Vodne 'I'azmere Raik'()IVega Škocjana so raziskovali speleologi v izvirnih Zelških jamah in ponormi Tkalci jami ter diI"Ugih tu:kajišnjih jamah. Njrihove ugotovitve so delno obja~ljene (I. Gam s, 1961; R. Go spod ari č, 1970; P. Habič, R. Go:spodau:"ič, I. Kenda, A. Kranjc, 1975), delno pa še shranjene v zapii.s:nikih j,amai:rskih klub'()IV na Rakeku, v Pootojni in Ljublja- ni. Pri teh raziskavah so biilti. uspešni tudi jamarji-potapljači, saj so v Tkalci jami preplavali sifone in za njimi odkrili skoraj 2 km dolg vodni rov, v Kot- ličih in Zelških jamah pa op:ravfili več potapljaških poskusov, žaJ, brez pričako­ vanega uspeha, da bi se občutno prilbl:iž.ali sklepnim kanalom Velike in Marle Kalt'lovice, ponornima jamama Certkni1škega j,amskega sistema. Pri d'001edanjih preučevanj~h podZJemeljskih voda med Cerkniškim in Pla- ninskim poljem so bili vedno upoštevani tudi nekateri kraški izvi.ril in ponori Raka v Rakovem Škocjanu. Medtem ko so pri sledenjih pred letom 1941 Rak le občasno opazovali, ker je bil ons1tran meje (A. še r k o, 1946), oo ga po osvoboditvi in v šestdesetih l,etih ~e vključili v h.idrolooko mrežo in temeljiteje opazovali (F. Jen k o, 1959). Izvir Raka in Kotliče so posebej merili tudi pr:i raziskavah za 3. medrna:rodni s:iJmpazij o sledenju podzemeljskih vooa, o čemer pričajo števi1ne obj,ave (H. Moser in sodelavci, 1976; J.J. Miserez, 1976; M. Zupan, M. K o 1 b e zen, 1976; K. Ž i b :r i k, F. Le w i c ki, A. Piči - nin (1976). V zvezi z načrti o zajezitvah na sosednjih kr:a,ških poljih so bile podrobneje študirane podzemeljske zve2le med poiž1ralniki na Ce;r,kniškem jezeru in izvir:ri v Ralwvem Škocj.anu (I. Ga ms, 1966, 1970). Na podlagi sledenja in občasnih hid['l()}oških ter hidirokemi,čnih a1I1aliz je I. G a m s sklepal na manj propustni 23 Acta carsologioa XI, 1982 (1983) coni v vzhodnem in zahodnem delu kotline ter na bolj propustno ooruo v osrednjem delu kotline. Ker bi naj bilo na te cone vezano tudi različno mešanje cerkniških in javorniških voda v odvisnosti od vodostajev, se je pokazala po- treba tudi geološko dokazati njihov obstoj. Po delni umetni zajezitvi Cerkniškega jezera l. 1969 so bili leta 1970 in 1971 izvedeni sled.ii1ni in hidrološki poskusi, ki so pokazali delno uspešno zajezitev, poleg tega pa posredovali tudi dosti hidroloških in hidrokemičnih podatkov o vodah ter hfdrogeoloških lastnostih krasa v obrobju Rakovega Škocjana (R. G o - spoda:rič, P. Habič, 1979). Ugotovljeno je bilo, da se voda med Jamskim zalivom in Kotliči pootaika niže (med 540 in 510 m) kot med Veliiko Karlovico in Zelškimi jamami (med 550 in 520 m) ter da se vpliv toplejše in hladnejše vode, ki iz jezera odteka, izrazito odraža tudi v izvirih Rakovega Škocjana. Prva ugotovitev je speloološlw in hidrogeološko zanimiva, ker govori za 11azlično globoko zakrasevanje, ki zna biti tudi geološko pogojeno, druga ugobovitev pa odpira vprašanje, kakšne so fizikaJno-kemične lastnosti izvirne vode v Ra- kovem Š~janu med letam, ko je dotok iz j,ezem večkr-ait m,1,ks:imaJ.en, a tudi minimalen, ko tudi domnevni dotoki javorniških voda lahko vplivajo na kva- liteto izvirne vode. Poleg vzdolžnih hidroloških situacij za karakteristične vodostaje, kakiO!r so uspeŠino pokaooni v navedenih študij,ah, bi bilo ko,ristno spoznati, kako se v tem pogledu med seboj :razlikujejo ali ujemajo kraški izviri Rakovega Škocjana v daljšem časovnem obdobju, dEnimo enem letu pri :različnih vodostajih ne glede na i1zvor vode. Poznavanje let:nih karakteristik kraških izvirov bi koristilo pri :moirebitnem ponovnem študiju hidroJ.oških raz- mer v krasu med Cerkniškim in Planinskim poljem sedaj, ko jezero že več kot deset let del uje kot delno zajezeno. Nekaj odgovorov na zgornja vprašainja smo poskušali dobiti s ponovno preučitvijo geoloških razmer nepoorednega obrobja Rakovega Škocjana in iz- delavo ustre~e hidrogeološke karte v merilu 1 :5.000 ter s kontrolo tukajšnjih štirinajstih kraških izvirov, ki smo jih med avgustom 1981 in julijem 1982, razen decembra 1981, približno vsakih 14 dni vzorčevali.. Na terenu smo merili temperature in cenili pretoke, v laboratoriju pa analizirali prevodnost in trdote. Ugqtovljene rezultate in poo,bleme podajamo v tej ~azpravi. HIDROGEOLOŠKE RAZMERE RAKOVEGA ŠKOCJANA Tako kot predel med Cerkni:škim in Planinskim poljem, je tudi Ra:kova dolina izoblikovana v apnencih spodnje krede. Kamnino sestavljajo drobno- zrnati pretežno temno.sivi apnenci., ki jih vidimo v cestnih usekih, v strmih skalnih stenah ob Raku, nadalje v udornicah in kraških jamah ter na zakra- selem, z vrtačami posejanem površju. Med skladi apnenca se pojavljajo sedi- mentacijske apnene breče s peskastim dolomitnim ali apnenim vezivom. Obojne breče nastopajo v obliki skladov in podolgovatih leč, ki so do 10 m debele, z izjemo v osamelcu Farovke in zahodno od Velikega naravnega mostu, kjer znaša njih debelina tudi do 50 m. V primerjavi s stratigrafsko debelino apnenca je teh breč o območju Rakovega Škocjana komaj 5 % pa jim ne moremo pri- pisa,ti večjega pomena pri oblikovanju doline ali pri razporeditvi izvirov v njej. 24 R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Hidrogeologija m kraški izviri v Rakovem S~ocjanu 7 Skladi vpadajo za največ 30° proti zahodu, jugozahodu in sevooozahodu. Zato imamo na vzhodni strani doline razgaljene stratigrafsko starejše ikiaimnine kot na zahodni strani (slika 1). Skladi so na gosto prepreženi z vzdolžnimi !i:n prečnimi razpokami, pa tudi z razpokami, ki potekajo od severa proti jugu ne glede na usmerjenost plasti (R. Go spod ari č, 1970, 113). Te razpoke sestavljajo iako imenovane razpo- klinske oone (J. Car, 1982), ki na površju izstopajo kot skalni zidovi s šte~ vHnimi škrapljami in jarki med nizi vrtač. To so kamnite oone brez prsti, kjer padavine hrez zadrževanja hitro odtekajo v podremlje in šele tam bolj učinko­ vito korodirajo. Najbolj markantni takšni ooni smo ugotovili med Rakovskim gričem na severu in Cerkniškim lazom na jugu terena ter v območju Velikega naravnega mostu. Obe coni se prepletata s prelomi tako, da obojne rupture ni moč uspešno razlikovati. Območje Rakovega Škocjana je prepreženo tudi s številnimi prelomi, ki jih označujejo različno vpadajoči skladi in tektonske breče. Najbolj izstopajo prelomi NNW-SSE smeri v tektonski coni med Farovškim lazom in Cerkniškim lazom, kjer je osrednji, najširši del doline. Morfološko dvojnost Rakove do- line, ki jo je opazil že A. še r k o (1949), ko je vzhodni del imenoval Gor- njo, zahodni del pa Spodnjo uvalo, ima zasnovo v tej strukturi, ki je tudi hidrogeološko pomembna, saj dosežejo izviri v Burjevki (5) in Kotliči (6) površje zahodno, izviri Biserjevega laza (3) in Biserjeve ločice (4) pa vzhodno od te cone. Vzporedno z navedeno cono potekajo prelomi v višjem obodu doline tako, da je zgradba sestavljena iz podolgovatih paketov apnenca. Ti paketi so nadalje presekani s prelomi NNE-SSW in N-S smeri, ki imajo zmične drsine in tudi leče tektoinske breče. Takšni prelomi oo bolj izraziti ob udornici Globoščak, med Rakovim gričem in Cerkniškim lazom ter v območju obeh naravnih mostov. Cez Cerk.ni,ški laz in Zelške jame se v1eče ilislokacija NE-SW smeri. V navedeni množici ruptur ni mogoče izdvojiti posebej voc!Hnih, ki bi se ob njih pojavljali izviri. Prej bi lahko rekli, da kraška voda priteka v dolino skozi bloke neporušene kamnine med prelomi, kjer so prevodniki tudi pogostne lezike. Prevodne cone, dotočne in odtočne kanale v -območju Rakovega Škocjana domnevamo tam, kjer so skladi usmerjeni od jugovzhoda proti sevooozahodu, &e pravi tako, kot je s sledenjem ugotovljena splošna smer podzemeljskih tokov iz Cerkniškega jezera v Rakov Škocjan. Takšno hidrogeološko prevodno oono imamo južno od Cerkn:i,škega laza, kjer se verietno pretakajo itokovi ki napajajo Kotliče. ' Hidrogeološko situacijo dovlOdnih kanalOIV Raka pa lahko pobliže spozna- mo v dostopnih Zelških jamah. Pri speleološkem opisu in na objavljenem na- črtu te jame (R. Gospodarič, 1970) so že pokazani nekateri litološk;i podatki, ki jih tokrat lahko dopolnimo še z novejšimi najdbami na površju nad jamo. Sifon Vodnega riova je ob dislokaciji NW-SE smeri, rov sam pa sprva rahlo vijuga proti severu ob razpoki N-S smeri tudi skozi plast dolomita, nato pa prečka prelom NE-SW smeri, da bi sledil proti zahodu usmerjenim lezikam. Nadalje prečka več prelomov NNW-SSE smeri in skozi neporušene bloke de- beloskladna tega apnenca s strmcem 3 % doseže vhodni del jame oziroma vzhod- ni začetek Rakove doJine. 25 : i A sw NE RAKOV ŠKOCJAN o VELIKI NARAVNI 537 MOST ' ' KOTLIČI ZELŠKE 1km' B l;q: 519m l"~""I ~ - - -F;~Q;)A 544 o ,,-- -~;.;;~DO >lL. •---- Sl. 2. Fig. 2. 2km IZRK ZR~ SAZU R. Gospodarič 1982 K1 1 ~ 2 v:·::,~',:I 3 -;:::,::::. 4 '"-~" 5-;:::::? 6 - SIFON - SUMP 7 ,,, 8 ~64,/1 .:i.,.,. 9 479 .... Rakov Škocjan. A - prečni profil pri izvirih Kotliči, B - shematski vzdolžni profil kotline, 1 - skalno dno, 2 - na- plavine, 3 - prelomi in tekstonska cona, 4 - višina poplave 04.01. 1982, 5 - kraški izvir, 6 - smeri vodnih tokov, 7 - terase, 8 - podorne skale, 9 - nadmorske višine Rakov Škocjan Depresion. A - cross section at Kotliči springs, B - shematic longitudinal section of the depression, 1 - rockv bottom. 2 -- alluvions, 3 - taults n.n·1 sixudur•~ z in~, 4 - flood height on January 4, 1982, 5 - karst spring, 6 - water f1ow directions, 7 - terraces, 8 - boulder rocks, 9 - altitudes I"" > 'l II> g ;;i ~ o 1 p .... "' 00 .. .... lll ~ .,. E. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzai:-, Hidrogeologija ilil kraški izvliri v Rakovem Skocjanu 9 Reoomo lahko, da se .podzemeljski Rak v Zelšld!h jamah pretežno !irogiba prelomom in ima najbolj široko strugo ohranjeno v neporušeni kamnini. Za suhe rove Zelških jam, ki so do zgOII"llje polovice zasuti s sedimenti,, in za nedooeže- .ne rove 010kr:aj pritočnega sifona pa bo zanesljivejšo hidrogeološko sli.:t:uacijo možno povedati tedaj, ko bo v t.em ,pogledu upoštevan itudi kras tja dio Cerk- niškega polja. V ob:mwiavanem delu Rakovega Škocjana vsekak•orr- iilii. geolookih ovi:r, ki bi bolj zadrževale pr,etoik podziemeldskih voda kot denimo v osrednjem ali zahodnem de[w doline. Odvodni ali ponorni kanali Raka so na zahodni strani doline. Veliki na- ravni most je neporušeni del nekdanjega OOVia v antikliinalno izbooonih skladih med prelomoma NNE-SSW smeri. Skooi moot in v ponore pred njim teče Rak v Tkalco jamo ob 5 % swmcu. Onkraj ud()II'iD.ega kanjona ima TkaJ.ca jama .sprva širok in viook pcmo:rml 'l'OV, ki pa se :mzaleni in zniža brž ko se usmeri proti vzhodu v sklade sedimentacijske breče. Kakor je po načrtu,' ki so ga izde- lali potapljači, sklepati, pa je nadaljnji kanal onkraj sifona izdelan v soraz- merno manj porušenih blokih drobnoskladniatega apnenca. K.ainal je usmerjen pl'Oti zahodu, verjeuno vzpo!I'edno s pogootnimi prečnimi razpokami v skladih, ki so do 20° nagnjeni pl'Oti zahodu. Kjer se kanal približa pobočju vzpet:ime Korenine pa naenk1m,t ostro zavije proti seveTU v smer sk:ladov tja do dooeže- nega koinčnega siflOIIla, ki je od Jamskega vhoda oddaljen v zračni črti okrog 1200 m in .znitž,an za 30 m do kote 470 m. S hidrogeološkega stališča je za:nimi- vo, da sta strmca pod:ziemeljs1kega Raka na pritočni strani (v območju udornic Malega naravneg,a mositu) in odtočni stmani (med Vel'iikim 1I11acr:-avnim mostom in prvim s:itfl(Jll1IOllU v Tikialci jami) za 10 do 20-krat večja kot strmec površin- skega Raka v dolillli (slika 2). To lahkio pomeni, da ima površinski Raik svojo .strugo v pleistocenskih naplavinah, ki še več metrov na debelo pokriva skaJ.no osm3s·1 qsm\·1 4 13· 2 II 23 6 XII JANUAR 11 1981 1982 IZRK ZRC SAZU 1982 Sl. 3. Kraški izvir Prunkovec. Diagrami nekaterih fizikalno-kemičnih lastnosti izvirne vode v opazovalnem obdobju med avgustom 1981 in julijem 1982, pojasnilo v tekstu Fig. 3. Prurukovec kaes,t spring. Diagrams of some physioochemical characteri,stics of spring water in the observation period between August 1981 and July 1982, explanations in the text kjer so debelosrkladnati apnenci iin apnene breče prepleteni s prelomi NW-SE in N-S smeri. Voda stalno izvira iz skalne luknje, občasno pa tudi iz podornega pobočja in se zbira v strugi, ki se po 100 m steka k Raku. Po podatkih sledenJa (I. Gam s, 1966, 24; 1970, 197) se v izviru pojavlja voda iz bližnjega zaledja in le ob visoki vodi tudi iz Cerkniškega jezera. V opazovalnem obdobju so tempera.ture izvirne vode enakomerno padale od 15 °C poleti na 2 °c pozimi in obratno, pretoki pa se spreminjali med 21/s pri nizkih in 500 1/s pri visokih vodostajih (slika 3). Pri poplavi v začetku janu- arja 1982 je bila izdatnost cenjena na okrog 3 m3/s. Prevodnost vode (v enoti µS cm - 1) je bila v prvi polovici leta nižja kot v drugi polovici. Trdote (1 mval 1-1 = 2,8 °N = 50 mg CaC03 1-1) so se le malo spreminjale pri usta- ljenem majhnem pretoku jeseni, mnogo boJj pa pri spremenljivem pretoku večji del leta. Videti je tendenoo, da so trdote višje pri manjšem in nižje pri večjem pretoku. Dne 18. 8. in 4. 7. 1982 smo merili zanimiv pojav, da je v stalnem niže ležečem izviru pri pretoku 20 lis bila voda za pol stopinje hladnejša kot voda, 28 R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Hidrogeologija m :kraški izviri v Rakovem S~ocjanu 11 k; je s 100 lis pretlotka izvirala više iz pobočja, pri čemer pa se trdote in pre- 'OO"DiSt niso razlikovale. Tudi I. Gams poroča o iLstočasno različni temperaturi I1-.. ~·cvca, vendar obratno, da je voda stalnega izvira toplejša za pol stopinje„ če .:ci z,i.:nenjal meritev, potem gre v tem primeru za hidrološke razmere, ki se 1,: ~·o spreminjajo v odvisno.srti od pretokov, na kar j,e opozoril tudi I. Gam s (1962-. ;:, 7). 3 - Izvir v Biserjevem lazu (= pod hotelom, = za zajetje, = za vodo- vod) priteb stalno izpod skalnega roba pa tudi iz sosednjih špranj v robu c.,amem, kadar je dosti vode. V opazovalnem obdobju smo cenili najmanj 0,5 1/s in največ nad 1000 1/s pretoka. Ob visoki vodi j,anl.18Tja 1982 je bil izvir po- plavljen. Pozimi je imela voda najmanj 3 °C, poiletii največ 14 °C. Pri zelo spremen- ljivem pretoku sta prevodnost in celotna 1Jroota nekoliko bolj variirrali kot pri .sosednjem Prunkovcu. Najnižji (0,14 mval 1-1) in najvišji (1,06 mval 1-1) Mg trdoti sta bili merjeni poleti in sta med najnižjimi v primerjavi z drugimi izvirnimi vodami na južni strani Rakovega Škocjana, v nasprotju s Ca trdotami, ki so med najvišjimi. Po tem kemizmu je voda tega izviria bolj podobna Prun- kovcu kot Kotličem, ki g'.l bomo obravnavali kasneje. ffri pretoku 51/s dne 21. 10. 1981 smo ugotovili, da je izvirna voda bila še primerna za pitje (BPK5 = 1 mg 0 2 i-1). Ker pa zajetje ni zavarovano, obstaja nevarnost onesnaževanja. 4 - Izvir v Biserjevi Iočici (= pod bll!Il:galovi) je nastavljen pod sk.alndm robom ob razpoki NE-SW smeri, ki se pod hotelom najbolj približa strugi Raka. Nizka voda priteka iz 8 m dolgega :nizkega rova, ki se sifonsko zaključi, viisoka voda pa tudi iz grape, ki se zajeda pod cesto v teraso 515 m in ovaln!i rob na višini 525 m. V opazodatke je ljubeznivo pooredoval Hidrometeorološki zavod SRS, za kar se direktorju hidrološkega oddelka M. Kolbeznu iskreno zahvaljujemo! 30 R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Iliclrogeologija illl kraški izviri v Rakovem Skocjanu 13 Kotliči c• 25] TEMPERATURE: 201 ~ 151 ~ 1: ~----- -~--- · --....-------,... - :-----~---, - -• r- -- · r,----- ~- -T-~ , , ' ,-1' )JScm·1 501); PREVODNOST-CONDUCTIVITY 4i:;0 ._ ~,ni opazovano. y , no observot1ons 400~ '...._ ' ' 350j 300j------ - , ~ ~ , -- T~ r - 12--~,l 2s s te , 1a 30 IV v V1 vn IZRK ZRC SAZU 1982 Sl. 4. Kraški izviri Kotliči. Diagrami nekaterih fizikalno-kemičnih lastnosti izvir- ne vode v opazovalnem obdobju med avgustom 1981 in julijem 1982, pojas- nilo v tekstu Fig. 4 Kotliči Karst Springs. Diagrams of some physicochemical characteristic of spring water in the observation period between Avgust 1981 and July 1982, explanations in the text 7 - Studenec pod žago priteka izpod zahodne stene doline na stiku trav- nika in gozda. Po 50 m dolgi strugi se steka njegova voda v strugo Raka. Izvir je bil poplavljen januarja, sicer pa vedno aktiven s cenjeno izdatnostjo med 0,51/s in 1001/s. Temperature so nihale med 3,3 °C in 14,8 °C. Tako kot pri drugih manjših izvirih smo analizirali manjšo prevodnost in celotno trdoto pomladi in začetku poletja, večjo. pa konec poletja, jeseni in pozimi. Pri večjem pretoku smo ugotovili nižje Ca trdote in obratno ter relativno nizke in stalne Mg trdote ne glede na pretok in letni čas. 8 - Izviri v Farovki, travnatem lazu pred severozahodnim sklepom doline so edini izviri na desnem bregu Raka, če odštejemo občasni izvir v Bonačevi ogradi nasproti Burjevke. O izvirih v Farovki doslej ni objavljenih hidrolo- ških ali hidrokemičnih podatkov. Prvi izvir Farovke je z Rakom povezan po 80 m dolgi, z grmičevjem zarastli strugi. Voda priteka izpod položnega brega iz dveh lukenj v skladnatem apnencu, ki je relativno malo porušen, čeprav je v neposredni bližini tektonske cone. 31 14 1 µS cm-1 500 450 400 350 mval 1-1 5 4 ·3 2 o ' 1 š 1 , 100 so suho dry o II ;31 Acta carsologiea XI, 1982 (1983) TEMPERATURE 1 1 ! PREVODNOST - CONDUCTIVITY ;;~, TRDOTE - HARDNESSES Mg suho dry •-- 6 21 12 2 1 71 II 25 5 18 1 ~ 18 30 III IV 1 v Vl Vll IZRK ZRC- SAZU 1982 Sl. 5. Kraški izvir Farovke l. Diagram nekaterih fizikalno-kemičnih lastnosti iz- virne vode med marcem in julijem 1982, pojasnilo v tekstu Fig. 5. Karst spring Farovka l. Diagrams of some physicochemical characteristics of spring water between March and July 1982, explanation in the text V opazovalnem obdobju 1981/82 je bil izvir enkrat poplavljen (4. januarja 1982), sedemkrat (pozimi in poleti) pa suh, zato ga štejemo k občasnim. Ko je bil aktiven, je dajal po cenitvah 1 do 100 1/s vode in le enkrat (11. maja 1982) je bruhal okrog 1000 1/s motne vode (slika 5). Tedaj smo izmerili tudi najnižjo Ca trdoto (2,32 mval 1-1) in najvišjo Mg trdoto (1,7 mval i-1). Ostaja odprto, odkod je omenjenega dne priteklo toliko vode? Visoka Mg trdota in nizka Ca 32 R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Hidrogeologija in kraški izviri v Rakovem Skocjanu 15 ------------------- Rak iz Zelških jam TEMPERATURE co 25; 201 1sJ 1:: ~----- , ,us ,m· 1 PREVODNOST- CONDUCTIVITY ni opazovano 500 ] ~', no observations .:.so~ , ' ' i.OO! , al , 1 r i 300~-· 1 ,-i ---------- ' - ' r~~~~~~ m'sl PRETOK - DISCHARGE 41 (cenjen) (estimated) '.l ! 2j ~16 14 26 1 7 17 11 21 1 4" 15 :!o 4 13 2S 11 23 6 AVGUST IX X XI XII JANUAR II 1981 1982 21 31 12 27' 11 UI IV v 25 5 18 Vi 18 30 V!'. lZRK ZRC SAZU ES.2 Sl. 6. Rak pri Velikem naravnem mostu. Diagrami nekaterih fizikalno-kemičnih lastnosti ponorne vode v opazovalnem obdobju med avgustom 1981 in juli- jem 1982, pojasnilo v tekstu Fig. 6. River Rak at the Big Natural Bridge. Diagrams of some physicochemical characteristics of the ponor water in the observati.cn period between Avgust 1981 in July 1982, explanation in the text trdota kažeta, da je mogla priteči po samostojnih, vise ležečih kanalih iz do- lomitnega sveta onkraj Rakovega griča, morebiti celo iz območja Zelš ali Pod- skrajnika. Na to možnost opozarja tudi relativno onesnažena voda (BPK5-1,6 mg 0 2 1-1), kakršno smo tod enkrat prej ugotovili. Zveza z Rakom iz Zelških jam skoraj ni možna, saj je imel Rak istega dne znatno nižjo Mg trdoto (1,02 mval i-1), v neposrednem zaledju izvira pa med apnencem ni skladov dolomita, ki bi morebiti lahko prispevali k visoki magnezijevi trdoti, kakršno smo namerili. Podobne značilnosti imata tudi druga dva izvira Farovke, ki ju najdemo pod skalnim robom osamelca prav ob Raku. Izvira sta stalna, čeprav dostikrat zalita ob višjem vodostaju Raka. Med njima pa občasno delujeta še dva izvira, tako da lahko sklepamo na precejšnjo prepustnost tukajšnje tektonske cone ter na zakraselost skalne podlage in obrobja Farovškega laza. Kljub konstantni temperaturi izvirne vode čez leto (okrog 8 °C), nihajo trdote mnogo bolj kot pri drugih izvirih v Rakovem Škocjanu, ki imajo zelo spremenljivo temperaturo. To kaže, da temperatura ne vpliva bistveno na kemizem te izvirne vode. 33 16 Rak pri V. mostu TEMPERATURE ;,Sem ·1 PREVODNOST-CONDUCTIVlTY Acta camologica XI, 1982 (1983) 500 ] ~' n, opazovano r 4501 '-, no o~bservat1ons 1 40~ ',, - ) = ~ 300~ 1 -1 1 y1 ---+ rn,al 1· 1 TRDOTE - HARDl,ESSES j 51 --=--, 1 c5lotna- lota[ 4 ---~~ ~ K' 3 ...___y----------------------- 2 1 --------------- - - -- ....._ ______ ' 1 Q-t----,---~-~--~-----------~--~-----~--~-- l . 1 ' 6 ll, 26 7 17 11 21 4 15 10 1 ' 13 2~ 11 23 ' 6 21 31 12 27 11 25 1 5 18 1 4 18 30 AVGUST IX X XI XII UANUAR ll lil 19s1 l ,9s2 IV V VI VU IZRK ZRC SAZU 1382 Sl. 7. Izviri Raka iz Zelških jam. Diagrami nekaterih fizikalno-kemičnih lastnosti izvirne vode v opazovalnem obdobju med avgustom 1981 in julijem 1982, pojasnilo v tekstu Fig, 7. River Rak Spring from the Zelške jame. Diagrams of some physicochemical characteristics of spring river in the observation period between Avgust 1981 and July 1982, explanation in the text 1 - Izvir Raka iz Zelških jam je poleg Kotličev najbolj markatni hidro- loški pojav Rakovega Škocjana, ki ~e bil tudi najbolj pogosto vključen v do- sedanja hidrološka opazovanja. Sledenja so pokazala, da se v izviru pojavlja voda iz Velike Karlovice in Cerkniškega jezera ter posebej iz Cerkniščice. Vpliv teh površinskih voda se odraža v izdatnosti, temperaturah in kemizmu izvirne vode (slika 6). Iz Zelških jam priteče večkrat mogočna reka z nad 10 m3/s pretoka, manj- krat le skromen potok z nekaj 1/s pretoka. Celoletna temperaturna krivulja kaže na zimski minimum (0,6 °C) in poletni maksimum (19,3 °C), pri čemer pa je treba povedati, da so dejanske minimalne temperature za nekaj stopinj višje, saj se Rak ob minimalnem pretoku pod Malim naravnim mostom v stiku s hladnim zrakom pod udornicami hitro ohlaja. Bolj kot pri drugih izvirih se v obravnavanem izviru odraža odvisnost kemizma od pretokov. V opazovalnem obdobju je imela voda visoko prevodnost in trdote pri manjšem pretoku in obratno. Ca trdota se je med letom spreminjala le za 1 mvaltl, Mg trdota pa nasprotno za dva. Po teh lastnostih se izvir Raka razlikuje od drugih izvirov 34 - -----------·------ R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Hid:vogeologija illl kraški izviri v Rakovem Sklocjanu 17 v Rakovem Škocjanu. Maksimalno Mg trdoto (2,7 mval/1) smo namerili pozimi pri nizkem, minimalno (0,86 mval/1) prav tako pozimi pri zelo visokem vodo- staju. Rak ohranja kemično sestavo vzdolž toka tja do Sotočja z vodo Kotličev kot smo lahko ugotovili z ustreznimi analizami. Ko pa se k njemu stečejo Kotliči, pridobi reka kemične lastnosti, ki so mnogo bližje vodam Kotličev, To so pokazale analize Raka pred Velikim naravnim mostom, preden je po- niknil (slika 7). FIZIKALNO-KEMIČNE LASTNOSTI IZVIROV PRI NIZKI VODI Po hidrogramu Raka na vodomerni postaji Slivnice vidimo, da i:;mo imeli v cpazovalnem obdobju avgusta in v začetku septembra ter v začetku marca nizki, v začetku januarja zelo visoki, vmes pa srednji vodostaj (sl. 7). Pri obeh nizkih vodostajih 7. septembra 1981 in 6. marca 1982 (glej tabelo 1), ko je računati le na minimalen dotok cerkniških voda, so imele poletne nizke vode manjše nekarbonatne in Mg trdote, ter višje Ca trdote in prevodnost kot zim- ske nizke vode. To pomeni, da gre v obeh primerih za kraško vodo iz zakra- selega obrobja, katere večja Ca trdota poleti je posledica večje biogene aktiv- nosti. Nizke vode Raka in Kotličev, ki izkazujejo pozimi večjo Ca trdoto kot poleti, pa se iztekajo iz podzemeljskih rovov, kier so bile jeseni in poleti aku- mulirane. Primerjava seveda tudi pokaže, da je kemizem pri nizkih vodostajih med letom ali v različnih letih kvečjemu podoben, nikoli pa enak. Tako si tudi tolmačimo občutne razlike, vsaj kar zadeva Mg trdote, med našimi podatki in podatki ki jih je o kemizmu nizke vode objavil I. Gam s (1961). Tabela 1 Fizikalno-kemične lastnosti izvirne vode pri nizkih vodostajih v Rakovem Škocjanu Izviri temp. pre- prevod- CaT MgT KT CT NK tok nost 7. sept. 1981 1 - Izvir Raka 11,8 20 460 2,88 1,62 4,30 4,50 0.20 2 - 1-'runkovec 9,3 10 417 3,76 0,40 4,05 4,18 0,12 3 - Biserjev laz 8,5 5 426 4,04 0,38 4,30 4,42 0,12 4 - Biserjeva ločica 11,0 1 408 3,32 0.78 4,06 4,10 0,04 5 - Burjevka 12,3 5 417 3,88 0,40 4,24 4,28 0,04 6 - Kotliči 15,4 ? 360 3,06 0,54 3,56 3,60 0,04 7 - Studenec pod žago 9,5 1 444 4,56 0,20 4,66 4,76 0,10 8 - Farovka 8,6 5 516 4,24 0,92 4,90 5,16 0,26 9 - Rak pri ponoru 14,5 ? 408 3,26 0,96 4,06 4,22 0,16 6. marca 1982 1 - Izvir Raka 3,8 1000 507 3,10 2,68 5,40 5,78 0,46 2 - Prunkovec 5,1 10 400 3,28 1,10 4,08 4,38 0,30 3 - Biserjev laz 6,3 8 397 3.82 0.40 4,10 4,22 0.12 4 - Biserjeva ločica 8,2 1 374 3,16 0,92 3,76 4,08 0,32 5 - Bu:-jevka 4,6 5 385 3,36 0,88 3,76 4,24 0,38 6 - Kotliči 3,7 ? 385 3,52 0,66 3.90 4,18 0.28 7 - Studenec pod žago 6.2 1 385 3,46 0.58 3,76 4.04 0.28 8 - Farovka 8,1 5 450 3.86 1.30 4,52 5,16 0,64 9 - Rak pri ponoru 3,7 1000+ 455 3,16 1,90 4,66 5,06 0,4.0 enote: temperatura O °C, trdote mval 1 -1, pretok l/s- 1, prevodnost µScm- 1 35 18 G) Kraški izvir Korst spring .,.. stolni permonent 11 o-' občasni \\ periodical \\ ✓ smer vodnega toka® woter flow cfirection KOTLIČI Acta carsologica XI, 1982 (1983) RAKOV ŠKOCJAN Obseg poplave 4.1.1982 Flood extension O 100 200 300 ZELŠE Sl. 8. Rakov Škocjan. Obseg poplave 04.01. 1982 in položaj kraških izvirov, 1 - izvir Raka, 2 - Prunkovec, 3 - Izvir v Biserjevem Jazu, 4 - Izviri v Bi- serjevi ločici, 5 - izviri v Burjevki, 6 - izviri pri Kotličih, 7 - Studenec pod žago, 8 - Izviri v Farovld, 9 - ponori Raka Fig. 8. Rakov Škocjan. Flood extension on Jan. 4, 1982 and situation of karst spring 1-8 and ponors - 9 FIZIKALNO-KEMICNE LASTNOSTI POPLAVNE VODE Pri otoplitvi in ugodnih hidroloških razmerah čez novo leto 1982 je gladina poplave segala do nadmorske višine 510 m, vodomer je pokazal višino 11,73 m že dva dni poprej, tako da je gladina opazovanega dne že upadala. Dolina je bila spremenjena v jezero, ki je obsegalo približno 220 ha površine (slika 8). Voda je poplavila večino travnikov in segala do ceste, ki pelje k hotelu. Iz skalnih zajed nad cesto in pod njo so se k jezeru stekali številni izviri. Večina sicer opazovanih izvirov je bila poplavljena. Delovali so njihovi više ležeči iztoki nad višino 510 m. Rak je pritekal iz Zelških jam kot hudournik, da bi se ob toku navzdol kmalu umiril in razlil v jezero. Iz Kotla je tekla reka po strugi pod mostom, Kotliči pa so bruhali vodo tako, da so se na jezerski gladini gradili krožni valovi. Fizikalno-kemične lastnosti izvirne vode in Raka so bile skoraj enake (glej tabelo 2). Z izjemo Mg in NK trdot tudi blizu najnižjih letnih vrednosti. 36 R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Hidrogeologija irn kraški izviri v Rakovem Škaocjanu 19 Tabela 2 Fizikalno-kemične lastnosti vode pri poplavi 4. januarja 1982 Izviri temp. prevodnost CaT MgT KT CT 1- Izvir Raka 4,1 348 2,72 0,96 3,70 3,68 2 - Prunkovec 4,5 351 2,72 0,96 3,56 3,68 4 - Biserjeva ločica 4,8 345 2,62 0,98 3,50 3.60 5 - Burjevka 4,8 345 2,72 0,96 3,56 3,68 6 - Kotliči 4,5 348 2,78 1,00 3,60 3,78 9 - Rak pri ponoru 4,2 348 2,54 1,02 3,50 3,56 Drugi izviri poplavljeni enote: temperatura O °C, trdote mval 1-1, pretok 1/s-1, prevodnost µScm- 1 Podatki opazovane poplave kažejo, da so zakraselo podzemlje v južnem in vzhodnem obdobju kotline napolnile vode iz Javornikov, Cerkniškega jezera in Cerkniščice ter pomešane dosegli izvire v kotlini. Tokovi so se skozi fosilne rove frontalno izlivali v kotlino ne glede na različen izvor vode. Kemične last- nosti izvirne vode so postajale vedno bolj različne po poplavi, ko je gladina v zaledju upadla in ko so se tokovi ločili ter umaknili iz zgornjih fosilnih v spodnje aktivne kanale. Ti podatki opazovane visoke vode ne potrjujejo misel I. G a m s a (1966, 36), da bi ob visoki vodi »dobivali zahodnejši izviri večje dotoke iz apniških Javornikov kot pa vzhodni« in da bi javorniške vode tedaj odrivale jezersko vodo iz Rakovega Škocjana. SKLEPI V okviru krasoslovnega preučevanja ozemlja med Planinskim in Cerkni- škim poljem smo posebej preučili območje Rakovega Škocjana. Hoteli smo predvsem spoznati povezavo med geološko zgradbo in kraškimi izviri, ki se v tej depresiji pojavljajo, ter izpopolniti dosedanje znanje o tukajšnji hidrologiji. Podrobno kartiranje površja in podzemlja je pokazalo, da je depresija Rakovega Škocjana nastala v skladnatem in debeloskladnatem apnencu spodnje krede, ki vključuje tudi podolgovate leče sedimentacijske breče in peščenega dolomita. Teh slabše topnih kamnin je med apnenci komaj okrog 5 %, pa jim ne pripisujemo posebnega pomena niti za oblikovanje doline ali za razpore- ditev izvirov v njej, niti za kemično sestavo izvirne vode. Ugotovljena kam- ninska podlaga ne potrjuje mišljenja I. Gam s (1970, 176), da so v vzhodnem in zahodnem delu Rakovega Škocjana hidrološko manj, v osrednjem delu pa bolj propustni skladi, ki odrejajo razporeditev in maksimiranost izvirov ter usmerjenost njihovih dotočnih kanalov. Vzroke za domnevano maksimiranost je treba poiskati drugje. Iz podrobne geološke strukture je sklepati, da so prevodne cone, dotočni in odtočni kanali razporejeni v blokih neporušene kamnine, kjer so prevodniki tudi številne, od jugovzhoda proti severozahodu usmerjene lezike. Takšni ne- porušeni pasovi med prelomi so v območju Zelških jam ter v zaledju Kotličev v Jagničerevem in Cerkniškem lazu, kjer je verjetno iskati podzemeljske vodne rove. Za hidrološko analizo se zdi pomembno upoštevati tektonsko cono med Farovko na severozahodni in Cerkniškim lazom na jugovzhodni strani doline. 37 J 20 Acta carsologica XI, 1982 (1983) Ta cona deli dolino na vijugav in ožji vzhodni ter bolj premi in širši zahodni del. Izviri okrog Kotličev in Burjevke dosežejo dolino zahodno, izviri Biser- jevega laza pa vzhodno od nje. Prav zaradi te manj prepustne cone imamo verjetno med Cerkniškim jezerom in Rakovim Škocjanom dve skupini pod- zemeljskih zvez, severovzhodno Velika Karlovica (Cerkniščica) - Zelške jame (izvir Raka) in jugozahodno Cerkniško jezero (Jamski zaliv) - Kotliči, kakršni sta ugotovljeni z dosedanjimi preučevanji (I. Gam s, 1970; R. Go spod ari č in P. Ha b i č , 1979). Pri hidrološki obravnavi smo posvetili večjo pozornost kraškim izvirom, manjšo pa širši hidrološki problematiki Rakovega Škocjana, ki je sicer že dosti- krat obravnavana skupaj s sosednjimi kraškimi polji. Izviri dosežejo dolino na vzhodni in južni strani, na severni strani pa po- znamo le stalne in občasne izvire v Farovki. Temperature, prevodnosti in pre- toki ter trdote, merjene v 27 serijah med avgustom 1981 in julijem 1982, so pokazale nekatere skupne, a tudi različne lastnosti opazovane izvirne vode. Iz diagramov na slikah 3, 4, 6 in 7 je razvidno, da so se med letom temperature izvirne vode, razen pri Farovkah zelo spreminjale. Prevodnost in trdote so bile najvišje jeseni, najnižje pomladi, višje pri manjšem, nižje pri večjem pretoku. To smo posebej spoznali pri nizkih vodah marca in septem- bra ter pri poplavi januarja. Vsekakor se izvir Raka po kemizmu bistveno raz- likuje od Kotličev in vseh drugih izvirov, razen pri visoki vodi, ko smo povsod namerili podobno mineralizacijo. Po teh ugotovitvah sklepamo, da niti temperatura, niti geološka zgradba ne vplivata bistveno na kemizem izvirne vode. Ta je odvisen od pretokov ozi- roma vodostajev in od biološke aktivnosti med letom, nadalje od kemizma po- norne vode na Cerkniškem jezeru ter od stopnje mešanja teh voda s pada- vinami ali kraško vodo ter že prej akumulirano vodo v območju njenega pod- zemeljskega pretakanja. Pri visoki vodi se gladina vodotokov v dotočnem ob- robju Rakovega Škocjana enakomerno dvigne in napne v više ležeče starejše kanale in iz njih pomešana frontalno odteka skozi izvire v dolino. Pri srednji, posebej pri nizki vodi pa se gladina zniža in razčleni, vode pa usmerijo v spodnje, stalno aktivne kanale, kjer ob različno dolgem toku pridobe tudi svojo, medseboj različno kemično sestavo, ki ni več primerljiva s sestavo po- norne vode. Naše preučevanje izvirne vode je nadalje pokazalo, da se v Rakov Škocjan posebej ne iztekajo večje količine kraške javorniške vode, kajti takšne kraške vode z enakomerno letno temperaturo, visoko Ca in nizko Mg trdoto v opazo- valnem obdobju nismo namerili. Pač pa smo ugotovili takšno vodo v izvirih Farovke na severni strani doline, ki pa iz podzemlja Javornikov ne more pri- teči. Njene občasno visoke Mg trdote in občutna onesnaženost govorijo za ob- časne dotoke iz naseljenega dolomitnega sveta Zelš ali Podskrajnika, kar bi seveda lahko zatrdno dokazali le z ustreznim barvanjem. Javorniški tokovi se torej Rakovega Škocjana izogibajo. Proti severozahodu k Planinski jami in na Planinsko polje se verjetno gibljejo zahodno od doline skozi tamkajšnje hi- drogeološke prepustne cone. Natančnejša preučitev teh con in poti pa sodi med naloge nadaljnjega podrobnega preučevanja širšega območja Rakovega Škoc- jana. 38 R. Gospodarič, J. Kogovšek, M. Luzar, Hid:rogeologija in kraški izviri v Rakovem škJocjanu 21 LITERATURA Car, J., 1982: Geološka zgradba požiralnega obrobja Planinskega polja. Acta carso- logica SAZU, 10 (1981), 75-105, Ljubljana. Gam s, I., 1961: Dvatisoča jama. Naše jame, 2 (1960), 24-30, Ljubljana. Gam s, I., 1965: H kvartarni ge'omorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Geografski vestnik, 37, 61-101, Ljubljana. Gam s, I., 1966: K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Acta carsologica SAZU, 4, 5-50, Ljubljana. Gam s, I., 1970: Maksimiranost kraških podzemeljskih pretokov na primeru ozemlja med Cerkniškim in Planinskim poljem. Acta carsologica SAZU, 5, 171-187, Ljub- ljana. Go s po dar i č, R., 1970: Speleološke raziskave Cerkniškega jamskega sistema. Acta carsologica SAZU, 5, 111-169, Ljubljana. Go spod ari č, R., P. Habič, 1976: Underground Water Tracing. Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute for Karst Research SAZU, p. 312, Ljubljana. Go s po d ari č, R., P. Habič, 1973: Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta carsolo- gica SAZU, 8 (1978), 7-162, Ljubljana. II a bič, P., R. Gospodarič, I. Kenda, A. Kranjc, 1975: Osnovna speleološka karta Slo- venije, 2. nadaljevanje. Naše 'jame, 17, 151-171, Ljubljana. Hribar, F., 1976: Realization and Results of Combined Water Tracing Test in 1975. In: Underground Water Tracing, 132-138, Ljubljana. K o s s mat F., 1305: Erlauterungen zur Geologischen Karte Haidenschat und Adels- berg und Planina. Verh. Geol. R. A., 78-84, Wien. Jen k o, F., 1959: Hidrogeologija in vodno gospodarstvo. 1-237, Državna založba Slo- venije, Ljubljana. Mi sere s, J. J., 1976: Completements to the Water Chemisitry of the Karstic System of the Ljubljanica River. In: Underground Water Tracing, 82-91, Ljubljana. M o ser, H. m drugi, 1976: Results of Measurements of the Content of Deuterium, Oxvgen - 18 and Tritium in Water Samples from Test Area taken during 1972- 1975. Underground Water Tracing, 93-117, Ljubljana. P 1 eni čar, M., 1957: Prispevek h geologiji Cerkniškega jezera Geologija, 1, Ul-117, Ljubljana. P 1 en i čar, M. in D. Kerčmar, 1959: Osnovna geološka karta SFRJ Cerknica, Laze. Arhiv Geol. zavoda, Ljubljana. P 1 eni čar, M., 1970: Tolmač h geološki karti list Postojna, 1-62, Zvezni geološki zavod, Beograd. Ser k o A., 1946: Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik, 18/1-4, 125-139, Ljubljana. Ser k o, A., 1949: Kotlina Rakov Škocjan. Geografski vestnik, 20/21, 195-202, Ljub- ljana. Zupan, M., M. Kolbezen, 1976: Hydrochemical Investigations. Underground Water Tracing_ 67-82, Ljubljana. Zib r i k, K., F. Lewicki, A. Pičinin, 1976: Hydrologic Investigations. Underground Wa- ter Tracing, 43-55, 128-132, Ljubljana. 39 22 Acta carsologica XI, 1982 (1983) HYDROGEOLOGY AND KARST SPRINGS IN RAKOV SKOCJAN NEAR POSTOJNA Summary The previou.s karstological works about Ra:kov Škocjan, karst depression between Cerkniško and Planinsko polje, are dealing with speleological (I. Gams, 1961; R. Go- spod~rič, 1970), morphological (A. Serko, 1949; I. Gams, 1965) and hydrological condi- tions (A. Serko, 1946; I. Gams, 1966, 1970; R. Gospodarič & P. Habič, 1979), but less was written about geological structure and hydrogeology (M. Pleničar, 1957, 1967; M. Brez- nik, 1962). By the method of detail hydrogeological mapping on the surface and in the underground was stated, that the Rakov Škocjan depression developed in bedded and thick-bedded limestones of Lower Cretaceous, including oblong lenses of sedimen- tation breccia and sand dolomite. Among limestones there is only about 5 % of these, worse soluble rocks, hence we do not attribute them any special importance to hy- drogeological conditions in the depression. From this point of view more important are the blocks of tectonically uncrushed rocks between faults of NW-SE direction, as there are inflow and outflow channels of Rak river (Zelške jame and Tkalca jama) and transmissive zones, feeding 14 karst springs in the depression. In the period 1981 and 1982 the physico-chemical analyses of spring water showed, that the geological structure do not influence to their chemical composition. It is directly dependent on discharges and water levels and on precipitations during the year. At low water level the springs were chemically very different, while at high water level almost identical. It proves again that the waters from Cerknica Lake flow towards Rakov Škocjan. On contrary to previous statements (I. Gams, 1970; R. Gospo- darič & P. Habič, 1979) we did not find any proof for the existence of karst water from Javorniki Mts to the springs of Rakov Škocjan. 40