•1 PROBANKA PE Kranj - tel.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska y Banka Banka .»posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Delavska 4, Strazišče pri Kranju AHJĆH m Emaikavtohisa.vrtac@av1ohisavrtac.si fk f* M j 9 f fia A9 fl http://www.avtohisavrtac.si IrPf / J ■ P wi¥ WHFAN Menjalnice Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič GLAS Kranj, torek, 9. februarja 1999 Geniju sicer za življenja sreča niti malo ni cvetela, zdaj ga slavimo čez vse, v njegovi poeziji 'scemo kot posamezniki in kot družba navdihe za bodoča ravnanja. Tudi zato so včeraj, na an kulturnega praznika, pa tudi že prej, Slovenci na proslavah prisluhnili pesnikovim .^rzlom> Po naj so jih recitirali na vaških odrih ali v osrednjih kulturnih hramih. V Ski Jem> v Cankarjevem domu, je javnost zaploskala Prešernovim nagrajencem: Madatelju Alojzu Srebotnjaku in pesniku Tomažu Šalamunu ter nagrajencem sklada -p.tmatorjema in ilustratorjema Zvonku Čohu in Milanu Eriču, basbaritonistu Marku 'nku in pianistki Nataši Valant, pisatelju Juniju Virku, slikarju Živku Iri Marušiču, /°Jnot?lemu godalnemu orkestru Slovenske filharmonije in video umetniku Andreju ^Javiču. Včeraj so na Prešernovem grobu prižigali lučke, v Prešernovo Vrbo na njegov PoT PiaJe v ten dnen poromala marsikatera skupina, od pevskih zborov do žirovniških Lvr °dnikov; oskrbnik Prešernove rojstne hiše Silvester Mirtič je včeraj gostoljubno odpiral 9 P^nikovega doma tudi družinam, ki že po tradiciji na 8. februarja prihajajo v Vrbo. • L.M., foto: Tina Doki STRAN 1 1 in 1 2 Nebo nad Bohinjem so polepšali baloni Da bi ustregli gostom, je nastal balonarski festival Ko so pred sedmimi leti v hotelu Zlatorog skupino italijanskih gostov presenetili I. SLOVENSKI SHEM, LOVA, RIBOLOVA, TURIZMA IH PROSTEGA ČASA !?«U -jmtosi, nihanji, Ijvbiteljstn, lov* . ugodne cene in pestra ponudba lovske in Sgjjjce opreme, lovnega in ribiškega turizma RP, TD i okaintco 20% popust pri nakupu vrtopnke JS*ANJ, 13. - 21. februar 1999 MBROŽ aaaa POOBLAŠČEN! TRGOVEC IN SERVISER LAHOVČE prodaja vozil, TEL:064/42t t4t SERVIS VOZIL, TEU064/421 193 studentski servis U,.h {ImUIm kruni Gk»ri tm 20.4000 Kforj tojtcat: 064 224 354 ■SOBI Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne _ tfs* i.— 1 ^GOSTIŠČE TAVERNA ,o ni M HUD J (ta| Cll p »»ekftTOttmttoadJs« Inženiring, trženje In servis SKICSSO i trenutku po mtčtšm SLOVENICA zavarovalniška hiša d,d . Žerjavka 12, Kranj, Tel.: 064/491-068 OBIŠČITE NAS! Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in vegetarijanska hrana) Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah! Pekarna Kranf - Naklo| KROFI PO Konkurenčna in drugačna pri vseh zavare Celovška 206. [000 Ljubljana telefon: 061 159 73 86. Telefaks: 061 159 72 0 Elektronska pošla: info@slovenica.si Internet: hup u'\\\\^lo\cniea.si VEČ O TEM PRIHODNJIČ! aniih! regija Dobrač in Tromeja! Smučarsko karte s popustom pri; Globtour Kranjska Gora info tel: 064/87 90 20.. Z veljavno smučarsko karto dobite 50 % popusta v toplicah „Urlebnistherine Wa nabaci" Beljak in ..Kristallbatl" v Bad Bleibertiu. '^k^km/r mh* * I a I' o r ni a c i j e <> s n e j» u : Danes v Gorenjskem glasu: PHMŠUHUH NAGRAJUJE Nagradna igra od 15 jamarja do 16. marca 9770352666018 PO SLOVENIJI _ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Delegacija skupščine Črne gore v Sloveniji Podgorica uhaja iz beograjskega oklepa Črna gora bo ne glede na stališče Beograda začela normalno sodelovanje s Slovenijo Ljubljana, 9. februarja - Po obisku delegacije odbora za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora pod vodstvom predsednika Jelka Kacina v Podgorici in premiera ter zunanjega ministra Črne gore v Ljubljani je bila pretekli teden na obisku v Sloveniji delegacija črnogorske skupščine, v kateri so bili podpredsednik skupščine in predsednik odbora za mednarodne odnose Predrag Popovič, drugi podpredsednik Rifat Rastoder, poslanec Stanko Zlokovič, generalni sekretar skupščine Duško Mrdovič in sekretarka odbora Mira Djurovič. Njihov gostitelj je bil Jelko Kacin, predsednik državnozborskega odbora za mednarodne odnose, goste pa so sprejeli še predsednik državnega zbora Janez Podobnik, zunanji in gospodarski minister dr. Boris Frlec in Metod Dragonja ter podpredsednik Gospodarske zbornice Cveto Stantič. Črnogorska delegacija je slovenski politiki in javnosti predstavila zanimiva stališča. Črnogorci izjemno cenijo razumevanje Slovenije za njihove želje in namere, da se kljub blokadi zvezne države, katere lepša polovica so, kot je dejal Popovič, odprejo svetu in začnejo razvijati po evropskih standardih gospodarske in politične demokracije ter spoštovanja človekovih pravic. Na naklonjenost Ljubljane računajo še naprej. Podgorica bo ne glede na stališče Beograda (poslanci Črne gore ne sodelujejo v skupščini zvezne države) vzpostavila diplomatske odnose in normalno sodelovanje s Slovenijo ter odprla v Ljubljani predstavništvo oziroma Poslovni in informativni center. Črna gora po besedah Rifata Rastoderja ne more čakati, kdaj se bo za demokratično in k Evropi usmerjeno politiko odločil Beograd, ampak sama začenja to pot. Če se bodo pritiski Beograda nadaljevali, se bo delež državljanov Črne gore, ki so za življenje v okviru Zvezne republike Jugoslavije, zmanjševal. Sedaj še dosega 40 odstotkov, vendar kaže znake zniževanja. Za samostojno Črno goro pa je že blizu 30 odstotkov ljudi. Bodo pa jih budno spremljali. Če se bodo razmerja v zvezni državi spremenila in bi Kosovo postalo samostojna republika, potem bo Črna gora krenila na samostojno pot po predhodnem referendumu. Na sliki (od leve) Predrag Popovič, Jelko Kacin in Rifat Rastoder na konferenci v Ljubljani.* J.Košnjek "oJMSIGLAS Naročniška akcija v letu 1999 Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali en Glasov celodnevni izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januar/a 2001. leta; ali tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO najmanj do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo - natančneje: do 30. junija letos. Novemu naročniku, ki se naroči do vključno 31. marca 1999, pripada tudi izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99. kije izšla decembra lani. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:_____ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ Glasov izlet po izbiri do 6. januarja 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali- B/ naročnino za_____trimesečje 1999 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri Glasove reklamne artikle Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM m mmmmmi, glas za najmanj eno leto Ime in priimek: Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Po številnih zapletih sprejet zakon o ugotavljanju vzajemnosti Kar je dovoljeno pri nas tujcu, mora biti na tujem tudi Slovencu Prvega februarja je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in z njim tudi delna pravica tujcev do lastništva nepremičnin v Sloveniji. Cez štiri leta bo ta pravica veljala za državljene vseh držav, članic Unije. Načelo vzajemnosti je pomemben element varovanja slovenskega imetja. Ljubljana, 9. februarja - Njegovo uporabo določa zakon o ugotavljanju vzajemnosti, ki ga je pretekli teden, po številnih zapletih sprejel državni zbor in tako zapolnil nevarno pravno vrzel, ki je nastala 1. februarja, ko je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo. Zakon o vzajemnosti je eden najpomembnejših zaščitnih zakonov. Ustava je v 68. členu še dve leti nazaj prepovedovala lastništvo tujcev na nepremičninah v Sloveniji z redkimi izjemami, zlasti v primerih dedovanja. Potem je državni zbor 68. člen ustave spremenil in se glasi: "Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, kijih določa zakon ali, če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogoju vzajemnosti. Zakon in mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev." V pridružitvenem sporazumu med Slovenijo in državami, članicami Evropske unije, pa je določeno, da imajo štiri leta po začetku veljavnosti sporazuma pravico do lastništva nepremičnin v Sloveniji vsi državljani držav, članic Unije, tisti, ki pa so neprekinjeno stalno prebivali pri nas najmanj tri leta, pa imajo to pravico takoj po uveljavitvi sporazuma, to je od letošnjega 1. februarja dalje, kot dodatno določa najbolj sporna priloga 13 ali "španski kompromis" v pridružitvenem sporazumu. Slovenija uvaja kot "varovalko" in zaščito pred množičnim nakupom slovenskega imetja načelo vzajemnosti, ki ga bo uresničevala na osnovi zakona o ugotavljanju vzajemnosti. V primeru tega zakona gre po vsebini za materialno vzajemnost, ki pomeni, da priznava neka država tujcu določene pravice samo, če jih njenemu državljanu priznava tudi tujčeva država. Tujcu se priznajo pravice samo, če domačin uživa v njegovi državi iste pravice (pravico dam za pravico). Slovenija je izbrala najstrožjo obliko vzajemnosti, saj je ocenila, da gre pri odtujevanju slovenskih nepremičnin v last tujcem Po telefonu do predsednika parlamenta Vodstvo državnega zbora se je odloči^ da bodo poslej vsak prvi teden v mef . redne časnikarske konference, uvajajo r odprti telefon. Odprt bo dve url «r marca bo mogoče v enem od ponedelj* popoldne poklicati v državni zbor neposredno vprašati ali kaj pove do predsedniku državnega zbora ^an%X\ Podobniku in podpredsednikom ™ Okret ič - Salmič, Miroslavu Luciji' Ivanu Gerenčarju. Povečuje se zanimat javnosti za ogled parlamenta. Vs , mesec organizirajo "dan odprtih vro A Leta 1993, ko so ga prvič organizirahu parlament obiskalo 3900 ljudi, lani pa že 5200. Med obiskov** \ je največ dijakov, študentov in zamejcev. za nacionalni interes, ki zasluži najvišjo stopnjo varovanja. Za ugotavljanje vzajemnosti zakon pooblašča ministrstvo za pravosodje. Ugotavlja se za vsako nepremičnino posebej in le za tiste, ki so vpisane v zemljiško knjigo. Tudi vsako spremembo je treba vpisati v zemljiško knjigo. V zapuščinskem postopku in dedovanju se vzajemnost kot pogoj za pridobitev lastninske pravice domneva do dokaz3 nasprotnem. Kadar pa je treh , zapuščinskem postopku zar dedovanja nepremičnine v jemnost ugotoviti, sodišče P kine postopek. Zakon dol°; uvedbo posebne evidence obstoju vzajemnosti po P | meznih državah in o lastni*1 ■ pravici tujcev na nepre nah v Republiki Sloveniji-• J. Koš mić" Vlada o turizmu, policijskem direktorju in carini Za turistični pospešek 900 milijonov Vlada je razrešila direktorja policije Boruta Likarja in za vršilca dolžnosti imenovala Stanislava Venigefl® Ljubljana, 9. februarja - Vlada je imela pretekli četrtek in petek redno in še dodatno korespondenčno sejo. Na njen je zaradi afere Holmec razrešila direktorja policije Boruta Likarja, ki je pred tem že sam napisal odstopno izjavo, in za vršilca te dolžnosti imenovali Stanislava Venigerja, ki naj bi bil eden od najresnejših kandidatov za to funkcijo. Afera Holmec in očitki, da naj bi v spopadu na tem mejnem prehodu slovenski teritorialci in policisti streljali na jugoslovanske vojake, čeprav so se ti že predali (tako trdi tudi Helsinški monitor za Slovenijo, kar v notranjem ministrstvu ogorčeni zavračajo), postaja vse bolj resna in je bila na vladi ustanovljena ustrezna komisija za razjasnitev zadeve, obravnaval pa jo se tudi svet za nacionalno varnost. Vlada je sprejela uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture, ki je osnova za javni razpis ministrstva za malo gospodarstvo in turizem za razdelitev 900 milijonov tolarjev posojil. Denar je zagotovljen v letošnjem proračunu, z njim pa želi država zlasti spodbujati razvoj turistične infra- strukture. Načinov bo več: dokapital^ ja, ki naj bi prišla v poštev v žičničars in zdraviliškem turizmu; kreditira} naložb, kar bo temeljna oblika spodbU)^ nja, subvencioniranje obrestnih mer sofinanciranje projektne dokumentacij Državni zbor bo odločal o direktor'. sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za P hodnja štiri leta. Vlada seje odločila za funkcijo predlagati Marjo Majer - ~ ^ diplomirano inženirko kmetijstva. Za funkcijo se je prijavilo 19 kandidatk kandidatov. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE MJSIHI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Demokrati: Elita hoče ostati pri kori* Ljubljana, 9. februarja - Demokratska stranka Slovenije v ^Jl za javnost, ki jo je podpisal predsednik Tone Peršak zavrača j bo večinskega volilnega sistema za volitve poslancev drža j zbora, ker je ta sistem nasproten sodobnemu razumevanju &j kracije. Večinski volilni sistem temelji na anarhičnem razu .p nju demokracije, ki izpostavlja matematično večino, P; $i manjšin do soodločanja pa ne upošteva. Ustavno sodisc^^; ponovno preveri svojo sporno odločbo o izidu referentu■ * volilnih sistemih, saj je odločba sporna tako s postopk0.^] vidika kot s stališča zakona o referendumu in ljudski imc J Večinski volilni sistem ni sprejemljiv, ker sicer vedno zmag ^ močnejša leva ali najmočnejša desna stranka, za katero pa ? J ne glasuje absolutna večina v volilni enoti. Zato v takem sl dobi lahko absolutno oblast stranka, ki jo podpira v najb° ^jj primeru le 40 odstotkov volivcev. Mnogi se zato, ker ne M nobenih možnosti za izvolitev svojih kandidatov, volitev 0 J ležijo, zato resnično zmaga večina tistih, ki so se volitev u LI li. Za Demokrate je tudi sprevržena trditev, da bi tista stran ^ bi zmagala na volitvah, lažje vladala. To potrjuje odtujenosti tične elite v Sloveniji, ki si ne prizadeva za kakovost fcffl Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-inlbrmativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopotdina "°f in uredniki: Igor Kavčič, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, I.ea Mencinger, Urša Peternel. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavri-Žlebu"- jI Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: DELO • TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnic' ^ nje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/22.1-111, telefax: 064/222-917 / K-mail: info g-glas-si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem ^f^utfM vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 X popusta. Za tuji"0 nina 150 DKM: Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 X v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SJT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). ^/ Različna mnenja o novem volilnem sistemu Socialdemokrati proti reviziji odločbe Ljubljana, 9. februarja - Socialdemokratska stranka Slovenije obsoja politične pritiske na Ustavno sodišče in zahteve, da bi revidiralo svojo odločitev glede volilnega sistema. Možnosti revizije odločbe Ustavnega sodišča v našem pravnem sistemu ni predvidene, je povedal na časnikarski konferenci predsednik stranke Janez Janša. Po njegovem mnenju je zbiranje podpisov poslancev državnega zbora za ponovno presojo referendumskih izidov o volilnem sistemu pritisk na sodno oblast. Odločitev Ustavnega sodišča je treba spoštovati. Razprava jo volilnem sistemu je možna, vendar se mora sklep sodišča upoštevati. Janša je dejal, daje minister Mirko Bandelj odgovoren za razmere v notranjem ministrstvu in za afero Holmec, zato mora interpelacija uspeti. Povedal je, da poslanci njegove stranke zaradi Kacinovega predsedovanja ne bodo sodelovali v odboru za mednarodne odnose državnega zbora. • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si odločanja, ampak le za to, da bi ta elita še naprej ostala Pfl tu. J.K. Državni svet zahteva soglasje socialnih partnerjev Pokojninska reforma je nujna, toda kakšna Doslej je dozorelo le spoznanje, da je pokojninska reforma nujna, do soglasja o njeni vsebini pa je kot vse kaže še daleč. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kranj, 8. febr. - Posveta o pokojninski reformi v državnem svetu in državnem zboru konec januarja oziroma v začetku februarja nista Prinesla nič novega, kvečjemu dodatno spoznanje, kako težko jo bo izpeljati. Minister za delo Ione Rop je sicer spravljivo ponudil možnost predčasnega upokojevanja, če bodo izpraznjena delovna mesta zasedli mladi. Toda sindikati se zanjo ne zmenijo, trmasto vztrajajo pri svojem in ne dovolijo niti koraka naprej, naj si ga minister še tako želi. Brez njihova soglasja je vlada sredi lanskega leta predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poslala v parlament, kjer prvega branja še ni doživel. Vprašanje je, kdaj ga bo, kajti državni svet je zdaj sklenil, da je soglasje socialnih partnerjev nujno, slišali smo celo mnenje, da mora ponj nazaj v ekonomsko-socialni svet. Potemtakem je potegnjena nova zavora in voz, naložen s Pokojninsko reformo, bo zategadelj verjetno še dolgo tičal v parlamentu. Pričakujemo lahko, da ga bodo razkladali in nakladali ne le sedanji, temveč tudi bodoči poslanci, saj je že prihodnje leto volilno. Sedanji imajo namreč toliko opravkov sami s sabo (interpelacije se kar vrstijo, obeta se vroča razprava o volilnem sistemu), da je težko Pričakovati, da bi meče prekrižali pri stvari, ki bo prizadela vsakega izmed nas. Bistvo pokojninske reforme je Postopno dvigovanje upokojit-ve-ne starosti, ki jo je moč najožje utemeljiti, vendar so odpo-ri prav pri tem največji in prav na tej točki je moč zlomiti Pokojninsko reformo. Druga ^jučna točka je odmera pokoj-n'ne, ki naj bi se postopoma Zn'ževala. Naj se sliši še tako §rdo, toda če ne bomo dosegli soglasja o teh dveh ključnih toč-kan pokojninske reforme, P°tem je bolje, da stvari pusti-m° Pri miru, saj bo sicer sistem jaradi kopice novih pobud le še b°ij nestabilen, je ob koncu razprave v državnem zboru dejal •one Rop minister za delo, dru-*ln° in socialne zadeve, potem J? Je prisluhnil staršem fužinske pobude. Predlagali 0 namreč "starševske točke" za sakega vn za več Qtrok oziroma ne^Je uP°števanje vzgoje in J8ei otroka, kar naj bi povečalo leVllo rojstev ter tako ublažilo "emografski pritisk na pokoj-lT1sko reformo. Sindikati se zavzemajo Za upoštevanje delovne dobe, ne starosti povsod dvigujejo upokojitveno starost, Slovenija ostaja po J0Povih besedah pri tem svoje-J"stna oaza. Precej že zaostaja- 0 za zahodnimi državami, Pokojninska reforma nujna, SaJ v pokojninski blagajni Uradi pomanjkanja denarja & nekaj časa bijejo plat zvona. Pokojninski sistem je n daje najhujše mimo. Finančni minister Mitja Gaspari pravi, da bo brez pokojninske reforme Slovenija v prihodnjih dvajsetih do tridesetih letih doživela javnojinančni bankrot. Za ovinkom pa nas že čakajo težave zdravstvene blagajne. upokojitveno starost vse bo_ povečujejo tudi v tranzicijskih. Tako sojo na Češkem že dvignili na 61 let, na Madžarskem na 62 let, na Hrvaškem na 60 oziroma 65 let, v Makedoniji na 60 oziroma 63 let. Tudi naša pokojninska reforma temelji na povečevanju upo-kojitvene starosti, zdaj je predlaganih 63 let za ženske in 65 let za moške. Dva izmed sindikatov sta že pristala na pogovor, da bi znašala 61 za ženske in 63 let za moške, vendar se preostali, bolje rečeno največji sindikat, o tem noče niti pogovarjati. Po sedanjem predlogu naj bi se torej upokojitvena starost za ženske s sedanjih 53 do leta 2019 povečala na 63 let, pri čemer bi denimo leta 2011 znašala 58 let in pol. Pri moških pa naj bila upokojitvena starost 65 let dosežena leta 2013. Predvsem Svobodni sindikati odločno nasprotujejo poviševanju upokojitvene starosti in se zavzemajo, da bi bi bila pokojninska doba vsaj nekaj časa edino merilo pri odhodu v pokoj, šele kasneje je lahko to tudi starost. Sedanje razmere namreč ne dopuščajo podaljševanja upokojitvene starosti, je dejal Gregor Miklič in to utemeljil s podatkom, da kar dve tretjini sedanjih upokojencev nima polne pokojninske dobe, na zavodih za zaposlovanje pa po sistemu dva plus tri na upokojitev čaka še 15 tisoč ljudi. Precej je tudi starejših od štiridesetih let, ki iščejo delo in imajo zelo malo upanja, da ga dobijo. Navsezadnje tudi država zdaj Pred vprašanjem smo, kako si predstavljamo socialno državo, saj svobodni trg zahteva solidarnost, nova morala pa je usmerjena v bogatenje posameznika. Upoštevati bi morali tudi nova lastninska razmerja in pokazati, kakšno moralo imamo do premoženja. Vsekakor pa so napovedane spremembe premajhen, je dejal dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije. svoje uslužbence pošilja v pokoj s štiridesetimi leti starosti. Ne nasprotujemo predčasnemu upokojevanju, je dejal Miklič, toda le pod pogojem dodatnega zavarovanja. Pokojninska reforma je zdaj naravnana na petnajst let Pri precej višji upokojitveni starosti je predvidenih nekaj izjem oziroma olajšav. Tako naj bi bi se delovna leta upoštevala tistim, ki so začeli delati pred osemnajstim letom. Posebno olajšave naj bi bilo deležno materinstvo in sicer osem mesecev za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa po štiri mesece več, kar pomeni, da bo pri treh otrocih lahko šla mati tri leta prej v pokoj. Brez odbitkov bi se lahko upokojil tisti, bi bi delo izgubil zaradi stečaja, postal presežek ali izgubil delovno zmožnost. Za Najboljša socialna politika je dober, stabilen denar, saj tisti, ki imajo malo, nimajo drugega premoženja kot denar, zato je zelo pomembno, kakšen je. Prispevki v pokojninsko blagajno se zmanjšujejo, izdatki pa se povečujejo in leta 1997 so imeli že 14,6-odstotni delež v BDP. Primanjkljaj pokriva država iz proračuna in leta 1997 je pretok predstavljal že 3,9 odstotka BDP. Vendar to še ni vse, saj obstajata prikriti obliki pretoka iz javnofinanč-nega v pokojninski sistem. Pokojnine imajo namreč pri plačevanju dohodnine poseben položaj, saj so obdavčene samo nad določeno mejo. Druga stvar so prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev, ki so precej nižji in stroškov njihovega zdravstvenega varstva. Prikriti pretoki v pokojninsko blagajno so tako leta 1997 znašali 4,5 odstotka BDP in njeni skupni izdatki so potemtakem znašali 19,1 odstotka BDP. Ker se bodo zaradi učin kov staranja prebivalstva v pri hodnje povečali tudi prenosi v zdravstveno blagajno je pri pokojninski reformi čakanje na leto 2005 nevarno, je dejal Velimir Bole z Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti. Dete yu8*>, ženske bi bilo to možno pri 56 letih, za moške pri 58 letih, seveda pa naj bi se tudi ta meja postopoma poviševala in tako starost 56 let dosegla leta 2005. Zaradi zahtev sindikatov so popustili tudi pri odbitkih, ki so postali "gibki", saj so z naraščajočo pokojninsko dobo vse manjši. Pri povečevanju števila let za odmero pokojnine ni več nesoglasij. Prav tako ne pri razponu med najnižjo in najvišjo pokojnino ena proti štiri, le da nekateri sindikalisti predlagajo ena proti tri. V prihodnje ne bo več izjemnih pokojnin, sedanje se bodo "ustavile" in počakale na pravo razmerje. Druga najbolj "vroča" točka, ki jih sindikati najbolj nasprotujejo, je odmerna stopnja. Zdaj je največ 85-odstotna, po novem naj bi bila za 15 let dela 32,5-odstotna, nato pa naj bi se povečevala vsako leto za 1,5 odstotka, kar pomeni, da bi bila za 40 let dela 70-odstotna. Res bi to uveljavili postopoma, saj za vsa delovna leta pred uveljavitvijo pokojninske reforme velja stara odmerna stopnja. Kombinacija stare in nove odmerne stopnje bi torej veljala še precej časa oziroma bi se postopoma zniževala. Za razliko od Bele knjige, kije luč sveta ugledala novembra 1997, je sedaj predlagan zakon naravnan na precej krajši rok. Minister Rop pravi, da bo v prihodnjih petnajstih letih zagotovil sorazmerno stabilen pokojninski sistem, če seveda ne bodo sprejete dodatne ugodnosti. Po približno petnajstih letih pa bo potrebna nova pokojninska reforma. Dodatno pokojninsko zavarovanje Pomembno sestavino pokojninske reforme pomeni dodatno pokojninsko zavarovanje. Obvezno naj bi billo za tiste z beneficirano delovno dobo, ki bodo šli prej v pokoj in v vmesnem času prejemali "poklicno" pokojnino. Možno naj bi bilo dodatno prostovoljno zavarovanje, če se bo zanj odločilo vsaj 70 odstotkov zaposlenih, ki bodo seveda plačevali višje prispevke, pri njih pa oproščeni dohodnine. Podjetja, zavarovalnice in banke bodo lahko ustanovile vzajemne pokojninske sklade in družbe, v katerih bodo ljudje varčevali za starost. Minister Rop je dejal, da se bodo pogajanja nadaljevala do prvega branja zakona, vlada bo nato obravnavala poročilo in skušala sprejeti dodatne določbe, ki naj bi jih v zakon vključili v drugem branju. Pogajalska vrata so potemtakem še široko odprta, saj je zakon prišel v parlament brez soglasja socialnih partnerjev. Tako sta dva sindikata že pristala na pogovor o upokojitveni starosti 61 let za ženske in 63 let za moške, medtem ko največji zavrača starost kot merilo za upokojitev. Minister Rop pravi, da njegova zahteva unikatna, saj imata takšen model le Turčija in Makedonija, vendar ga slednja že spreminja. Glede vdovskih pokojnin pa je dejal, da so smiselne v pogledu solidarnosti. Z njimi naj bi odpravljali revščino, saj je največja med upokojenci, ki ostanejo sami. AMZS Kot so nam povedali v kranjski bazi, so imeli delavci AMZS tokrat intervencije le v obliki vlek zaletenih avtomobilov, tokrat so morali poškodovovana vozila odpeljati 20 gorenjskim voznikom. GASILCI Kranjski gasilci so izvekli vozilo, ki je s ceste zapeljalo na Šempetrski ulici, do prometne nesreče pa je prišlo na Brniški cesti pri odcepu za Hrastje, kjer je "stoenka" pristala na strehi, v njej pa je obtičal poškodovanec. Kranjski gasilci so ga pomagali rešiti iz vozila ter nato sanirali cestišče in seveda odklopili akumulator. Do delovne nesreče pa je prišlo v Aquasavi, kjer je delavko stisnilo med dva stroja. Do prihoda kranjskih gasilcev so delavci nesrečno žensko z razmaknitvijo strojev rešili že sami. Jeseniški gasilci so pogasili požar nadstrešnika in trama, do katerega je prišlo zaradi nepravilno speljanega dimnika v hiši, k|0r se nahaja Mizarstvo Telban. Odstranjevali so razbita stekla v Acroniju, ki so še posledica nedavne eksplozije. Pohiteli so tudi nad Plavški Rovt, ker je bilo javljeno, da se nekaj kadi. Po ogledu so ugotovili, da ni nevarnosti, ker je le občan kuril veje na snegu. Iz ReCO Kranj pa so jeseniškim gasilcem tudi sporočili, da gori pri sporni dvorani Podmežakla, vendar pri iskarnju in ogledu kraja ognja niso našli. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo v dneh od petka do danes dobili 19 novih Gorenjčkov. V Kranju se je rodilo 8 dečkov in 8 deklic. Deček in deklica sta tehtala 2.820, kar je bilo najmanj, največjo težo pa je tehtnica pokazala dečku s 4.450 grami. Na Jesenicah so prvič zajokali 3 otročički, 2 sla bili deklici in 1 deček. Najtežja deklica je tehtala 3.620 gramov, tudi najlažja je bila deklica, tehtala je 2.900 gramov. Dodatna Ropova ponudba Kaj bo v pogajanjih še moč iztržiti? Minister Rop pravi, da bi pri dodatnem zavarovanju še lahko razšili seznam poklicev, pri katerim bi bila možna poklicna pokojnina. Kot novo~ sestavino naj bi vključili v dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, s katerim bi omogočili predčasno upokojevanje starejših, za štiri do šest let. Podobno kot ponekod drugod v Evropi naj bi povezali sistema upokojevanja in zaposlovanja in sicer tako, da bi se staej-ši lahko zaposlili, če bi na njihova delovna mesta zaposlili mlade. Gre torej za zelo podobno stvar kot je sistem presežko dva plus tri, vendar s pomembno razlika, da se morajo hkrati zaposliti mladi. V Franciji so na tak način že upokojili oziroma zaposlili 220 tisoč ljudi. Pri ženskah naj bi bilo to možno z 48. letom starosti, pri moških pa s 53. letom. • Marija Volčjak SMUČIŠČA Včeraj je po smučiščih še nekoliko snežilo, tako da se je do danes po snežnih poljanah verjetno nabralo še nekaj novega snega. Stanje pa je bilo včeraj naslednje: Krvavec: do 5 cm pršiča na do 60 podlage, tekaška na Kriški je urejena; Stari vrh: 5 cm novega na do 50 cm naravnega in umetnega snega, urejeno je tudi sankališče, otroška vlečnica je brezplačna; Kobla: do 90 cm snega, vse naprave vozijo; Vogel: 5 cm novega na 60 cm podlage, vozi vse razen Šije; Velika planina: 10 cm novega na 40 cm podlage, vse naprave vozijo; Crni vrh nad Cerknim: 5 cm novega na 80 cm podlage, smuka je odlična: Straža: do 60 cm snega, proga urejena; Zatrnik: 30 cm snega, otroška vozi vsak dan. Hotunski vrh ob koncih tedna;; Pokljuka: do 60 cm snega, vlečnica obratuje, tekaške proge so urejene; Kranjska Gora, Podkoren, Planica, Gozd Martuljek, Mojstrana: do 80 cm snega, vse naprave vozijo, urejena je sankaška proga, tekaške proge Kranjska Gora -Tamar - Gozd Martuljek so urejene. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Volitve v krajevnih skupnostih Medvode, februarja - Po precej burni drugi seji občinskega sveta občine Medvode, ko so izvolili in imenovali člane odborov in komisij občinskega sveta (o čemer bomo še pisali) je občinski svet sprejel tudi predlog odloka o določitvi volivnih enot za redne volitve članov svetov krajevnih skupnosti v občini Medvode. Volivni postopek se bo začel sredi tega meseca, volitve v krajevnih skupnostih v občini Medvode pa bodo 18. aprila letos. Po najdaljšem, kar dvojnem dosedanjem mandatu v krajevnih skupnostih bodo tako v občini po večinskem sistemu izvolili nova vodstva krajevnih skupnosti. Pomembno pa je tudi, da občina Medvode tudi v prihodnje ne bo med tistimi, ki so nekdanje krajevne skupnosti ukinile. • A. Ž. Občina pomaga delavkam Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na januarski seji podprl predlog, da bi nekdaj zaposlenim v zdaj že propadlem podjetju Karba & Arko dodelili enkratno socialno pomoč v znesku dvajset tisoč tolarjev. Kot je znano, so podjetje za izdelavo tekstilnih izdelkov (delovnih oblek) ustanovile tri nemške državljanke, najele prostore v bohinjskem obratu radovljiške Almire in z obljubami o rednih plačah in socialni varnosti zvabile iz Almire 21 delavk, ki pa se jim je pravljica o lepši prihodnosti kmalu sesula kot hiša iz kock. Podjetje je začelo zamujati s plačami in po stavki ob koncu lanskega oktobra je deseterica zaposlenih pri okrožnem sodišču v Kranju predlagala uvedbo stečajnega postopka. Postopek je bil hitro končan, ker premoženje podjetja ni zadoščalo niti za kritje postopka, kaj šele za poplačilo upnikov, med katerimi so bih največji delavci z zahtevkom 6,5 milijona tolarjev. • C.Z. Kranjska Gora na turistični borzi Kranjska Gora, februarja - Na najbolj pomembni in najbolj odmevni turistični borzi, ki bo v začetku marca v Berlinu, se bo predstavila tudi Slovenija, ki je letos prvič dobila sejemsko mesto med Švico in Avstrijo. Center za promocijo turizma je posebno predstavitev letos ponudil Kranjski Gori zaradi promocije zimskih olimpijskih iger leta 2006. Na posebno predstavitev se Kranjska Gora skrbno pripravlja. Borze se bodo udeležili predstavniki hotelov in gostinci, Zavod za promocijo turizma bo poskrbel za dobro počutje vseh, ki jih bo zanimala predstavitev Slovenije. • D.S. Skupina za preprečevanje drog Kranjska Gora, februarja - V Kranjski Gori je bil minulo sredo prvi sestanek lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti od drog. Skupino je imenoval župan, sestavlja jo 14 članov, vanjo pa so se vključili predstavniki strokovnih institucij in različnih ustanov. Skupina bo analizirala razširjenost zlorabe drog in nudila strokovno in moralno podporo tistim mladinskim, športnim in kulturnim programom, ki krepijo zdravje. Pripravili bodo tudi program za preprečevanje zlorabe drog v okviru nacionalnega programa in državne strategije preprečevanja jemanja drog. Sestanka se je udeležil tudi dr. Milan Krek, direktor republiškega Urada za droge. • D.S. Občina ne kupuje prostorov Žirovnica, februarja - Nova žirovniška občina nima najnujnejših prostorov za svoje delo, zato tudi pet novih uslužbencev ne more zaposliti. Razširile so se govorice, da naj bi občina našla nove prostore v obratu Planike, ki je naprodaj, kar pa je brez vsake osnove. Občina mora z jeseniško občino najprej sprejeti premoženjsko delitveno bilanco. Šele tedaj bo razvidno, s koliko poslovnimi prostori razpolaga in koliko denarja lahko nameni obnovi stavbe, kjer je sedanja krajevna skupnost. Planika pa bo šla po običajni poti prodaje premoženja in novonastala občina, ki se zdaj šele začasno financira, nima nobene možnosti, da se prijavi na razpis za nakup. Mladi navdušeni za folklorne plese Tržič, februarja - Folklorno društvo Karavanke ima več kot 30-letno tradicijo. Glede na to, da je med približno sto plesalci največ mladih, se ni bati za ohranjanje plesnega izročila. Edina ovira je, da se za ples odloča več deklet kot fantov. V predšolski skupini pleše 10 otrok, za mlajše šolarje imajo dve skupini s skupno 40 plesalci, mladinsko skupino obiskuje 30 plesalcev, trenutno pa je precej šibka članska skupina. V njej redno sodeluje le osem parov, ki jih spremlja instrumentalni trio. Mladinska skupina seje lani dvakrat uspešno predstavila v Bratislavi. Letos bo gostila slovaške plesalce v Tržiču, kjer bo junija tudi skupni nastop folkloristov. Članska skupina je lansko poletje obiskala Poljsko, za letos pa je v načrtu sodelovanje na mednarodnem festivalu folkloristov v Grčiji. Mladi plesalci pripravljajo povsem nov program, ki ga bodo prvič prikazali na občinski reviji folklornih skupin v marcu. Največji problem za društvo, ki ima toliko mladih, je pomanjkanje otroških narodnih noš. Ker otroci hitro rastejo, bi potrebovali več oblačil zanje, žal pa nimajo dovolj denarja, za te potrebe. • S. Saje Kranjskogorci ostro protestirajo Kar je preveč, je preveč! Turistična zveza Slovenije sploh ne ve za gostinsko Kranjska Gora, februarja - Med raznorazni-mi bolj ali manj strokovno usposobljenimi komisijami, ki se same sebe zdijo poklicane, da v turističnih sezonah ocenjujejo izgled in prijaznost turističnih krajev in nato svoje umetniške vtise celo objavljajo, je tudi Turistična ekološka patrulja Turistične zveze Slovenije. Kranjsko Goro so imeli za "balkansko" in napačno ocenili, da v gostilnah ni domačih jedi. Z njeno oceno se gostinci v kranjskogorski občini v nobenem primeru ne strinjajo in jo sami ocenjujejo kot izredno površno, nepoznavalsko in ne nazadnje tudi škodljivo. Ko se je patrulja mudila v Kranjski Gori, je najprej opazila polne koše odpadkov in komunalnih nadzornikov le za vzorec. Na osnovi presunljivega dejstva, da so koši za odpadke namenjeni odpadkom in da se komunalnih nadzornikov ne tare - le čemu? -je ugotovila, da Kranjska Gora dobiva prizvok balkansko turistično središče. V redu, če so že taki kriteriji, da se na osnovi košev, ki so polni - kakšni pa, če se tare turistov! -in manjka nadzornikov sklepa, da je neki kraj balkanskega videza. Kakšna ocena bal-kanskosti bi šele bila, če bi ta patrulja videla kakšnih 350 Turkov, ki so napolnili Kranjsko Goro! Groza je spreletavala patruljo, ko je videla samo dve zastavi za kandidaturo Kranjske Gore za olimpiado 2006. Kakšna groza bi jo šele spreletavala, če bi vedela, da ti dve zastavi še slovenski nista bili! Najbolj pa je kranjskogorske gostince prizadelo, da je Andrej Babic iz patrulje Turistične zveze Slovenije izjavil, daje pregledal jedilne liste in ugotovil, da so oštirji pozabili - razen redkih izjem - na kuhinjo naših babic ali pa zanjo sploh ne vedo. Čista zmota in čisto posploševanje. Kar je preveč, je preveč! Gorenjski turistični delavec torej ne ve, da so bili prav kranjskogorski gostinci med pobudniki Slovenske kašarije (Kotnik, Žerjav, Šerc) in so skupaj z gostilnami Ančka Šenčur, Tripič Bohinjska Bistrica, turistični zbor Slovenije v Rogaški Slatini. Lectar Radovljica, Starman Loka, Žiri Sora pripravili gorenjsko omizje kašastih jedi na 45. gostinskem in turističnem zboru Slovenije, kamor seveda predstavnik*^ Turistične zveze sploh ni bilo. Mar TZS ne ve, kaj pripravlja sekcija za gostinstvo m turizem pri Obrtni zbornici Slovenije ' Letu kulinarike? Začeli so s štruklji, ji" predstavili kar 95 vrst - Turistična zveza Pa to enostavno spregleda? Te kritike gostinci kranjskogorske občin* v nobenem primeru ne zaslužijo, saj vvseH domačih gostilnah ponujajo, kar hočeš' tudi iz črne kuhinje naših babic. Če bi le jedel kdo... Ne le, da so take posplošene ocene škod' ljive, nadvse čudno je, da si jih privošči^ predstavniki Turistične zveze Slovenije. Ce že nič ne vedo, naj bodo vsaj tiho, kajti pre-> ali slej se bo našel nekdo, ki bo takim in podobnim letečim patruljam stopil na reP in jih upravičeno tožil zaradi blatenja dobrega imena in ugleda. . D. Sedej Nadaljevanje druge seje tržiškega občinskega sveta Novi časi za šolstvo, šport in kulturo Sedaj je odločeno, da bodo gradili novo osnovno šolo in športno dvorano na nogometnem igrišču. Tržič, februarja - Z dopolnitvijo odloka o ureditvenem načrtu kulturnega centra v mestnem jedru so prižgali zeleno luč za največjo naložbo v prihodnjih štirih letih. Tržiški muzej, knjižnica in ljudska univerza bodo poslej samostojni zavodi, kar naj bi pospešilo njihov razvoj. V kolikšno pomoč bosta nova podžupana Ignac Primožič in Vinko Perne, pa bo tudi pokazal čas. Izgradnja nove osnovne šole in dvorane v Tržiču je burila duhove že v prejšnjem občinskem svetu. Nove svetnike je vodja urada za urejanje prostora Ignac Primožič seznanil, da je najboljša in edina možna lokacija tržiško nogometno igrišče. Popravilo sedanje šole na Zalem Rovtu bi bilo namreč predrago in praktično neizvedljivo zaradi motenja pouka, gradnjo športne dvorane kje drugje pa bi morala plačati občina sama. Arhitekt Alojz Pungarčič je podrobno predstavil značilnosti novih stavb. Kot je povedala vodja urada za družbene dejavnosti Vesna Paljk, bo v šoli prostora za približno 620 učencev. Prihodnji mesec pričakujejo sklep vlade o sofinanciranju te investicije. Svetniki so v razpravi postavili vrsto vprašanj o tej naložbi in razvoju šolstva nasploh. O tem se bodo po obljubi župana več pogovorili na eni prihodnjih sej, tokrat pa so se morali odločiti o izboru lokacije in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu kulturnega centra. Ta odlok so sprejeli z večino glasov, potrdili pa so tudi spre- membo odloka o javnih vzgoj-noizobraževalnih zavodih, s katero so določeni šolski okoliši podružničnih šol. Več dvomov so svetniki izrazili glede ekonomske upravičenosti razdružitve Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič v tri samostojne zavode. Kot je ugotovila Vesna Paljk, delovanje zavodov ne bo cenejše, vendar bi Tržič plačal veliko višjo ceno, če ne bi šel naprej z razvojem. Sedanja organiziranost, kakršno imajo le še štirje zavodi po Sloveniji, je ovirala napredek v tržiškem muzeju, knjižnici in delavski univerzi. Te trditve niso prepričale vseh, zato je odloke o treh zavodih potrdilo le nekaj več kot pol prisotnih svetnikov. Odločili so se tudi, da se bodo zavodi ime- novali Tržiški muzej. Ljudska univerza Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. V nadaljevanju seje so svetniki med drugim potrdili program letošnjih javnih del. se seznanili s podelitvijo koncesije družbi Petrol za izgradnjo plinovoda, sprejeli poročilo o lanski podelitvi sredstev za razvoj gospodarstva in opravili več imenovanj. Večina se )er strinjala, da bosta podžupafla ' občine Tržič Ignac Primožič & Tržiča in Vinko Perne iz Loma pod Storžičem. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve ifl imenovanja ter nadzorni odbpf so izvolili tajno. V obeh telesih bo po pet članov z največ g'3/ sovi, kar pa ni po volji svetnikov iz vseh političnih strank. • S. Saje Poplava v šoli na Jezerskem Voda je v slapovih lila v učilnice V starem delu šole sploh ni mogoč pouk, saj so zaradi poplave odpadli stropi, poškodovane so inštalacije in oprema... ARK MAJA SALON PREDOSUE-Kranjt TEL.:064 341 110 Del.čas:12.-19., Sobota 9.-13 SALON LJUBLJANA-Črnuče} Por k sejmišču 32 (megamarket Z/V/LAj TEL061 18 00 280 Del. čas:9-19., Sobota 9.-13. Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma •KONKURENČNE CENE 'KREDITI T+0 ♦ORGANIZIRANA MONTAŽA 'BREZPLAČEN PREVOZ ^ Salon v Ljubljani vas na 1300 m2 pričakuje z največjo izbiro pohištva vseh cenovnih razredov na enem mestu. Jezersko, februarja - V 110 let starem šolskem poslopju so popokale cevi, voda pa je napravila ogromno škode, nam je povedal Marjan Peneš, ravnatelj osnovne šole Matija Valjavec Preddvor, kamor sodi tudi podružnična šola na Jezerskem. Kaže, da leseni podi in konstrukcije niso uspeli zadržati mraza in vetra in cevi, čeprav izolirane, so popustile. Voda je curkoma lila v učilnice in vrtec, ki so v starem delu šole, škoda je ogromna, pravijo na Jezerskem. Učence so preselili v novi del šole, kjer se trije razredi stiskajo v eni učilnici pri kombiniranem pouku, vrtec pa so preselili v prostor za prireditve. Že tako je stavba potrebna obnove, stropi se povešajo, zato so jih jeseni podprli, je povedal ravnatelj Marjan Peneš, po poplavi v tem tednu pa je jasno, da bo treba z obnovo pohiteti. Zgolj iz povračila zavarovalnice tega zalogaja ne bodo zmogli, župan nove občine Jezersko se je že obrnil na ministrstvo za šolstvo in šport in druge državne ustanove, naj pri sanaciji pomagajo. V starem delu šolskega poslopja bo treba zgraditi betonske strope in obnoviti inštalacije, to pa bodo najlažje storili med šolski- mi počitnicami. Poletnimi seveda, saj je sedaj za kakršnekoli gradbene posege premrzlo. • D.Z.Žlebir Stanovanjske cene gredo v nebo" Železniki, 4. februarja - u cene stanovanj niso visoke v večjih mestih, dokazuje sredo sprejet Sklep o povpfe' čni ceni stanovanj in p°vPr čnih stroških komunalne*? opremljanja zemljišč v občin Železniki: povprečna cC stanovanj brez stroškov kom nalnega opremljanja na da 31. decembra 1998 128.234 tolarjev na kvadrati" meter, stroški komunalni opremljanja zemljišč Pa ,. 9.483 tolarjev za naprave ind vidualne rabe ter 8.082 tojf jev na kvadratni meter kofls ne površine stanovanjski objekta za naprave kolektivn rabe. Povprečna cena sta nega zemljišča - vse naveden je določeno za potrebe i'r'1 ; nih cenitev, je določena odstotki od cene stanovanj* | površine, in sicer: 5 d° odstotkov za obrrio^ Železnikov in Selc, ter 3 odstotkov za vsa ostala lja. Vse navedene cer sproti spreminjajo s po/as cen za stanovanjsko gr~ katerih indekse do\° ■ Združenje za gradbeništvo P GZS in IG M Ljubljana do nas^" e *e »t<$ radal "doloc Z druge seje sveta Mestne občine Kranj Imenovali odbore in komisije Svetniki iz strank, ki so se opredelile za opozicijo, nezadovoljni s številom svojih članov v nadzornem odboru občine ter v odborih in komisijah sveta. Preglasovani. Kranj, 9. februarja - Osrednja točka četrtkove delovne seje sveta Mestne občine Kranj je bila imenovanje nadzornega odbora občine ter odborov in komisij sveta. Predloge zanje je na podlagi evidentiranih kandidatov pri strankah in listah, ki imajo letnike, oblikovala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prvi je oporekal Vitomir Gros, Liberalna stranka, k'je dejal, daje stranka predlagala več kandidatov za odbore in komisije, upoštevan P,a je le en predlog, in to za začasno komisijo. Zato je vse predloge stranke umaknil, vztrajal le, naj bo dr. Ivan Kejžar njen predstavnik v nadzornem odboru Mestne občine Kranj. Branko Grims, SDS, je oporekal predlaganemu številčnemu neskladju in še posebej zastopstvu opozicijskih strank v odborih in k°rn:sijah, ki da je v primerjavi z volilnimi rezultati oziroma številom svetniških mest Premajhno. Zato je predlagal, naj komisija oblikuje nov predlog sestave odborov in k°rnisij na podlagi načela demokratičnosti ,n statuta Mestne občine Kranj, saj bo sicer 0Po/.icija potisnjena v vlogo statistov brez realnih možnosti vplivanja. To tudi pome-% da bo odgovornost za vsa dejanja mora-la nositi Kaj zanima svetnike Na drug Kranj, 9. februarja - Na drugi seji sveta Mestne občine Kranj je Jakob Piskernik, ZI.SD, na osnovi 1997. leta sprejetega zakona o stavbnih zemljiščih predlagal čimprejšnjo ustanovitev občinske javne službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ter izdelavo zazidalnega načrta za komunalno cono Primskovo. Štefan Kadoič, ZLSD, je dal pobudo za ureditev okolice Trga Rivoli, kjer parkira vse več tovornjakov, oziroma posebnega parkirišča za tovornjake ter za obnovo podhoda za pešce na Planini. Več kot pobud pa je bilo v četrtek vprašanj. Matevž Kleč, SKD, je župana vprašal, alt je LDS z Mestno občino Kranj sklenila pogodbo o najemu redarjev za koncert 22. januarja na Planini in kam bo sel ta denar, ali je funkcija župana profesionalna, ali bo Kranjčan izhaja/ še naprej, zakaj seje ne snema TELE-TV Kranj, kdaj bo uresničen sklep sveta po povrnitvi občinske črne gradnje na Likozarjevi (ograja) v prvotno stanje in zakaj občina ni ponudila lokacije za poslovno podporni center, ki ga financira Phare. Spraševal je tudi prejšnji župan, zdaj svetnik liberalne stranke Vitomir Gros: ali namerava župan Mohor Bogataj nadaljevati s kadrovskim in podjetniškim revanšizmom, ko namestb visokoizobraženih uslužbencev občinske uprave nastavlja nestrokovne ljudi in prekinja pogodbe s podjetji, do kdaj bodo svetniki dobivali nepodpisane predloge in ali se občina zaradi ravnanj'! svetnika Marjana Gantarja resnično namerava maščevati policiji. Aleš Holy. Zeleni, je vprašal, kdaj bo uresničena pobuda iz 1996. leta o nakupu avtomatske meteorološke postaje, Branko Grims, SDS, pa: kakšno je stanje treh najbolj perečih cestni/ točk v občini oziroma kdaj bodo dela končana, ali bo župan kot nezakonit zadržal sklep sveta v zvezi z imenovanji delovnih teles sveta, in ali je res, da je župan z odločbo ugotovil 'presežek"pri visokošolsko izobraženem uslužbencu uprave. ZRCALCE, ZRCALCE Prenosi trziških sej so krivi Odkar zasedanja občinskega sveta v Tržiču prenaša domača radijska postaja, je marsikaj drugače. Seje se začenjajo točno; le izjemoma morajo svetniki počakati, ker še ni vse nared za radijski prenos. Vsakdo se mora pred razpravo predstaviti z imenom, da poslušalci vedo, kdo trenutno govori. Zato je v dvorani precej več reda k<>t ga je bilo v preteklosti. Samo svetnik SLS Jožko Kuhelj je precej glasen, zato ima župan Pan'1 Rupar z njim veliko težav pri umirjanju. Ker sta sprta že od prej, tudi sedaj ne zdrži ta brez besednih dvobojev. Zaradi enega izmed "Kuhljevih izgredov" je župan celo prekinil nadaljevanje druge seje. Med dolgimi zasedanji je sploh več odmorov. V prvem delu seje so se odloči/i za tri, v drugem delu pa za dva "redna'' in enega "izrednega". Tako se lahko zbrani v dvorani vsaj malo razgibajo, poslušalcem radia pa se ohladijo ušesa. ga članka, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjan Gantar, LDS, pa je pojasnil, da je "pokriva" volilnih osemnajst odstotkov. Zupan Mohor Bogataj je na zahtevo Janeza Porente, SLS, obljubil, da bo svetni- ne prišteva v nobeno koalicijo in se čudil ekstremni enostranskosti predlaganim Postavam odborov in komisij, Jakob P'skernik, ZLSD, je kvaliteto predlaganih kandidatov postavil pred njihovo strankar-sko Pripadnost. Grims je posvaril pred raz-Pravo o ljudeh in dvignil kopijo časopisne- sveta precej težav, saj je bilo za nekatera predlaganih veliko, za druga malo kandidatov. V komisiji so strankarska razmerja poskušali uskladiti, ker pa morajo biti v vsakem odboru in komisiji po statutu najmanj trije člani občinskega sveta, razmerja povsod niso uspeli doseči. Za SDS je dejal, da kandidatov, ki ga tudi sicer v občinski upravi ne skrivajo. Končni rezultat pa je bil, da so svetniki imenovali predlagane odbore in komisije, razen komisije za pripravo slovesnosti ob Prešernovih jubilejih, iz katere je Vitomir Gros umaknil kandidaturo. • H. Jclovčan V Tržiču bodo gradili novo osnovno šolo in večnamensko dvorano Kjer so brcali žogo, bodo sodobne učilnice Sedanja šola na Zalem Rovtu skoraj poka po šivih, čeprav poteka pouk v dveh izmenan- Tr*ič, februarja - Stavba sedanje šole ni le vozil. Dostop do novih objektov bo mogoč Majhna, ampak je tudi neprimerna za prek novega mostu cez Trzisko Bistrico, ki Ponovo. Zato bodo v starem mestnem jedru bo stal med tržište.kino dvorano m stano- *' vanjsko hišo na Cankarjevi 7. Ze med gradili novo šolo in večjo telovadnico. V Jrvi bo dovolj prostora za 620 učencev, med •j^erimi bodo tudf otroci iz Doline in gondola, ki se sedaj vozijo v Križe. Igrana bo namenjena šolarjem, športni-k(>rn in udeležencem raznih prireditev. j-V bližini nekdanje mestne, Grajzerjeve ?°'e oziroma stare dekliške šole, glasbene Solc in ljudske univerze v Šolski ulici bo Zrastla nova tržiška osnovna šola z večjo [elovadnico. Tako se je v teh dneh odloči-10 občinsko vodstvo, saj je slabo izkoriščeno nogometno igrišče v starem mestnem Jedru edina možna lokacija za zidavo dveh v^Jih objektov. pozidali bodo celotno sedanje nogometno igrišče pod grajskim hribom. Na južnem delu bo stala šola, na severnem delu ,°do zgradili dvorano, za njo pa uredili Portna igrišča. Na vzhodnem delu je Predvideno parkirišče za približno 80 javno razpravo o načrtih so lastniki te hiše zahtevali večji odmik mostu, kar so pripravljala projekta upoštevali. Most bo odmaknjen od hiše približno 10 metrov, kar je približno še enkrat več kot v prej veljavnem ureditvenem načrtu Kulturni center. Na levi strani mostu bo na novem šolskem kompleksu tudi plinska postaja, saj bodo vse objekte ogrevali na plin. Prav izgradnja mostu in plinovoda na Cankarjevi cesti, kjer bodo razširili tudi ožino pri kino dvorani, bo med prvimi letošnjimi deli. Nova osnovna šola bo imela obliko črke L, njena skupna površina pa bo 3379 kvadratnih metrov. V pritličju in etaži bo poleg vseh potrebnih kabinetov 18 sodobnih učilnic. V njih bo prostora za približno 620 otrok, saj so predvideli več zmogljivosti tudi zaradi vpisa otrok iz Doline in Jelendola in postopnega prehoda na 9 letno šolanje. Šola bo povezana z vmesnim delom z večnamensko dvorano, ki bo dolga 47 in široka 38 metrov. Gre za večjo telovadnico, kjer bo možen pouk telesne vzgoje za pet oddelkov hkrati, ob potrebi pa jo bodo spremenili v rokometno oziro ma košarkarsko igrišče. V prvem primeru bo prostora za največ 400 gledalcev, v drugem pa za tisoč. Za dvorano bo tudi 2600 kvadratnih metrov zunanjih igrišč. Zakaj bodo gradili novo šolo, je večini prebivalcev že znano. Posebno starši otrok, ki obiskujejo šolo na Zalem Rovtu, dobro vedo za prostorske stiske v njej in težave pri vzdrževanju stavbe. Čeprav bi si mnogi želeli, da bi se to zgodilo že prej, bo gradnja šole in telovadnice verjetno stekla šele prihodnje leto. Takrat pričakujejo tudi večino državnega denarja za sofinanciranje obsežne naložbe. Učence za novo šolo pa naj bi vpisali v šolskem letu 2001/2002 ko je predvideno dokončanje investicije. • S. Saje Denar za nova delovna mesta Železniki, februarja - Tudi v novem mandatu občinskega sveta v Železnikih se bo nadaljevala podpora odpiranju novih delovnih l mest in zaposlovanju. To je mogoče reči po včerajšnjem sklepu, ki j je bil sprejet brez pripomb, da se dvema: Triis, d.o.o., in avtopre-| vozniku Jožetu Fraklju, s.p., dodeli po 150.000 tolarjev za zaposli-I tev novih delavcev. Oba omenjena sta na podlagi posebnega pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za odpiranje novih delovnih mest oddala popolni vlogi in edina zahteva je, da sta nanovo zaposlena delavca na delu najmanj eno leto, sicer morajo I dodeljeni denar vrniti. • S. Ž. Lastninjenje športnih objektov Železniki, februarja - Uresničevanje lani jeseni sprejetega nove-[ ga zakona o športu očitno ne bo enostavno. Ko so na sredini seji občinskega sveta v Železnikih obravnavali ugotavljanje občin-j skega pomena posameznih športnih objektov, ni bilo povsem I jasno, kaj to pomeni za lastništvo teh objektov, saj ta občinski pomen in občinska lastnina očitno dve različni kategoriji. Po obširni razpravi so se odločili, da za športne objekte občinskega pomena razglasijo športni park Dašnica, plavalni bazen v Železnikih, športni kompleks Rovn pri Selcih, nogometno igrišče v Železnikih in igrišče v Zalem Logu. Vsaj za plavalni bazen in kompleks Rovn jc že znano, da ne bosta v občinski lasti, svetnike pa je zanimalo, kaj to pomeni še za ostale objekte: planinsko postojanko na Ratitovcu, igrišče v Sorici, sankaško progo v Dolenji vasi, smučarsko vlečnico v Dražgošah, itd., da problematike nerazčiščenih zemljiškoknjižnih zadev, postopkov dena-;ionalizacije ali celo črnih gradenj niti ne omenjamo. • Š. Ž. Denar za volilno kampanjo le po zakonu Železniki, februarja - Na občinskem svetu občine Železniki so dosledni: ne samo to, da občinski svet potrjuje vse izdatke iz občinskega proračuna (v marsikateri drugi občini si to pravico j jemljejo kar župani), pač pa tega ne delajo tudi na pamet. Ko so j se v sredo na dnevnem redu znašle vloge političnih strank za f delno povrnitev stroškov predvolilne kampanje, so bili svetniki natančni: stroški se delno povrnejo le tistim strankam, ki so vložile poročila in zahtevke v zakonitem roku 60 dni po volitvah. Ugotovili so tudi, da nekatere stranke in županski kandidati z zakonom predpisanih poročil niso oddali, vendar so razčiščevanje te malomarnosti prepustili računskemu sodišču. • Š. Ž. Stranke se še usklajujejo Železniki, februarja - Čeprav na tretji - zelo delovni seji občinskega sveta v Železnikih politike ni bilo čutiti, pa je bila ta omenjena na koncu seje, koje župan poročal o pripravah na imenovanje podžupana in odborov občinskega sveta. Predlog za to še ni pripravljen, saj stranke po županovih besedah o kadrovskih rešitvah za to še niso dosegle soglasja, pri imenovanju komisij pa je župan ubral 'bližnjico". V občini Železnikih imajo iz preteklega mandatnega obdobja pri delu odborov in komisij zelo dobre izkušnje in nova določila, da morajo odbore voditi in biti nad polovično v njih udeleženi svetniki, je kar precejšnja ovira. V želji, da bi z delom po posameznih področjih nadaljevalo čim več dosedanjih članov komisij, jc župan izkoristil zakonsko in statutarno možnost, da komisije (kot posvetovalna telesa župana) imenuje sam in občinski svet o tem le seznani, kako pa bodo sestavljeni odbori (problem je tudi grozeča prezaposlenost svetnikov), pa se bodo morali še dogovoriti. • Š. Ž. Brezdomka Cirila Mulej prosi za socialno stanovanje Že štiri leta doma povsod in nikjer ... w J <»1 J.» ^Uninil nra7ll Razočarana tudi po pogovoru z novim kranjskim županom, ki ji je dejal, da občina praznih Kr< . socialnih stanovanj nima, da pa bo govorice o njih preveril. V*** A feDri>arja - Tako kot konec novembra 1994, se je Cirila Mulej Kot br^H SP6t °8'asi,a v nasem uredništvu. Z enakim problemom. jega s: omAa: kl J° Je Prcd dobrimi štirimi leti tašča po smrti svo-njo sred3' Cir',u,eSa moža, sodno vrgla iz stanovanja, je šla prejš-^rosit ° P°'"a upanJa na Pogovor k novemu kranjskemu županu, za socialno stanovanje. Njegov kratek odgovor jo je razoča- DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE SLOVEN I AN HEART FOUNDATION PREPREČITE SMRT SVOJEGA BLIŽNJEGA! I I I t—l ».......... . , - _i._j._l. „ J A-7 rir\ i Q !im ,n njena prva pot je bila k nam parila Mulej se je 1994. leta Obfr PrrJavila na razpis za nje "'nsko neprofitno stanova- oddajo občinskih neprofitnih stanovanj ni dosegla zahtevanega dohodka. Da bo z zamenjavo občinske oblasti morda vendarle prišla do skromnega stanovanja, je 2^,, .....~—. pvjiui« ...la upala, ko je šla prejšnji . ' nadomestilo pa je bilo pre- teden na pogovor k novemu Tedaj je bila odvisna od b-I°dskeša nadomestila za obljubil, da bo zadevo preveril. "Več kot štiri leta sem že brezdomka. Doma sem povsod in nikjer. Zjutraj ne vem, kje boni spala zvečer. Enkrat prenočim pri bratu, drugič pri prijatelju. Zasebnega stanovanja, za katerega bi morala odšteti 35 do 40 tisočakov, ne morem najeti. Po drugi strani pa vem, da občina ima prazna socialna stanovanja. Sama vem za štiri: na Gorenjskega odreda, na C. 1 drugem. Kljub trenutnemu razočaranju nad županom ga lahko pričakuje le v svoji občini. Ali pa morda pri kom od dobrih ljudi, ki so se na Cirilin problem, opisan v našem časopisu, ponudili že pred štirimi leti. Zupan Mohor Bogataj je na naše vprašanje, kako je z občinskimi socialnimi stanovanji, odgovoril podobno kot je prejšnji teden Cirili Mulej: "Ljudje jJeHP°Selne' sa-'iC v tovarni P" ^oesetih letih postala "prese- Cirila upala, ko je š sni" k10, da m za stanovanje županu Mohorju Bogataju. JHOh lahko kandidirala. Zdaj je Vendar jo je, kot pravi, tudi on z uP°kojenka, njena pokojnina razočaral, jo na hitro odpravil, nasa okrog 50 tisočakov, s tem češ da je podobnih prosilcev 2 narjem, pravi, bi najemnino več in da občina praznih social- td banovanje zmogla, čeprav nih stanovanj nima. Ko je deja- a' Po lanskem razpisu za la, da sama ve vsaj za štiri, je na iiorenjskuga uun.ua, na v. .. — maja, na Tončka Dcžmana in na prihajajo k meni z najrazličnejši-Gogalovi..." mi *«*««»mf. nekateri pričakuje- Cirila Mulej je odločena, da bo spet ubrala pot, kakršno je že pred štirimi leti, pot do varuha človekovih pravic in do komisije za peticije državnega zbora, kjer so ji obljubili pomoč, če je v Kranju ne bo dobila. Stanovanja pa gotovo ne bo dobila ne pri prvem, ne pri mi težavami, nekateri pričakujejo, da jih bom uredil v enem mesecu. To je, žal, nemogoče. Uslužbencem sem naročil, naj preverijo, ali ima občina res prazna stanovanja. Če so, bomo šli vsekakor v nov razpis. To sem povedal tudi gospe Mulejevi in velja tudi za vse druge." • H. Jelovčan Dveurni TEČAJ OŽIVLJANJA je vsak četrtek od 17. do 19. ure v predavalnici 4 Kliničnega centra, 1. nadstropje. Cena je 2.500 SIT, vključno s pisnim materialom. Prijave pol ure pred vsakim tečajem. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Dunajska 65, Ljubljana, tel.: 061/131-40-75 Klinični center Ljubljana Združenje za urgentno medicino Slovenije - Svet za reanimacijo Rdeči križ Slovenije, tel.: 126-12-00 PRVI TEČAJ BO POJUTRIŠNJEM, 11. FEBRUARJA 1999, UKC LJUBLJANA Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja obvešča, da je na razpolago še nekaj vstopnic za društveni občni zbor v ponedeljek, 1. marca, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z Gorenjskega bo organiziran avtobusni prevoz. Dodatne informacije: Gorenjski glas, mali oglasi, 064/223-444. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Druga seja občinskega sveta v Škofji Loki Občinski svet Vodice k šoli Vodice, 8. februarja - Občinski svet Vodice se je minuli teden sestal že na tretji seji po volitvah in se precej časa zadržal pri oblikovanju predloga osnutka proračuna. Čeprav je pri denarju vedno tako, da ga je premalo, je bila vseeno pomirjujoča in spodbudna ugotovitev župana, da občina Vodice spada med tiste, ki po novem ne bo bistveno Finančno prikrajšana. Vseeno pa vsega, kar bi želili in tudi, kar bi bilo prav in potrebno, letos ne bodo mogli začeti. Izstopa sicer preskrba z vodo. kjer pa se stvari s krvavškim vodovodom še vedno zapletajo. V občini zato nadaljujejo s svojimi razsikavami in imajo tudi vrtino, iz katere bi dobili dovolj vode, če bi bilo potrebno. Predlagali so, da je v letošnjem proračunu treba zagotoviti denar za nadaljevanje lani začetih investicijskih del. Letos pa bo treba opredeliti prednostno cesto Vodice - Bukovica ali pa gradnjo prizidka pri šoli v Vodicah za potrebe varstva. Cas naj bi pokazal, kako bo z možnostmi za uresničevanje ene ali druge oziroma obeh. Župan Anton Kokalj je namreč menil, da bi začeli lahko tudi obe investiciji hkrati, če bi se izkazalo, da bi ju finančno zmogli dokončati v dveh letih. Sprejeli so tudi predlog Toneta Kosca, da se med porabnike proračunskega denarja ob obeh društvih upokojencev v občini uvrsti tudi Zveza borcev. Na račun zmanjšanja denarja pri postavki politične stranke so vsem trem odobrili vsakemu po 100 tisoč tolarjev. Za podpžupana je bil na predlog župana imenovan Franic Stanovnik. Ob njegovem imenovanju pa je bilo slišati mnenje, da bi lahko imeli v občini dva podžupana, kar zakon dovoljuje, in da bi bil drugi, če že pri prvem predlogu ni bilo tako, iz vrst "opozicije". Zupan Anton Kokalj je poudaril, da načelno nima nič proti še enemu podžupanu, vendar seje za zdaj odločil samo za enega in za ime, ki ga "pozna" že prejšnjega mandata. • A. Žalar Prihodnje leto tudi športna dvorana Komenda, 8. februarja - Večnamenska športna dvorana v Komendi vse bolj dobiva svojo dokončno zunanjo podobo. Župan občine Komenda Tomaž Drolec pa trenutno še ne ve, kako bo potekala dograditev. Za zdaj je še najbolj gotovo le to, da bi dvorana morala sprejeti prve obiskovalce leta 2000. Svoj del denarja je nekdanja krajevna skupnost Komenda s krajani na podlagi krajevnega samoprispevka prispevala. Zdaj pa bosta morala svoj del poravnati tudi država in občina. Glede slednje pa to pomeni, da se bosta morali dogovarjati občina Kamnik in nova občina Komenda. • A. Ž. Enoizmenski pouk v Mostah Moste, 8. februarja - Lani so v Mostah, še v takratni krajevni skupnosti v občini Kamnik, začeli z gradnjo prizidka pri osnovni šoli Moste. Z dograditvijo prizidka naj bi v Mostah končno ukinili dvoizmenski pouk in z ustreznimi prostori zagotovili pogoje za normalen pouk v sedanji osemletni šoli. Za zdaj, ko je bila investitor občina Kamnik, je gradnja prizidka potekala po programu. Graditelj Kamnik kot izvajalec, kar zadeva dinamiko gradnje, ni zaskrbljen, da ne bi bil prizidek gotov do jeseni, ko se mora po napovedi začeti v njem pouk. Bolj zaskrbljuje ugotovitev, da trenutno manjka okrog 55 milijonov tolarjev za nadaljevanje oziroma izgradnjo. Župan nove občine Komenda Tomaž Drolec nam je povedal, da se vsi prizadevajo, da zaradi trenutnega nepokritja ne bi Graditelj ustavil gradnje. • A. Ž. Stavbno zemljišče po starem Medvode, 8. februarja - Občinski svet občine Medvode je na zadnji seji minuli teden sprejel sklep o začasnem financiranju proračunskih porabnikov do sprejetja proračuna. Sprejel pa je tudi sklep o vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča za letos. Posamezni člani sveta pa so pri sprejemanju oporekali županovi pripombi, da je letos zadnjikrat, da ostaja vrednost točke 0,036 tolarja na kvadratni meter nespremenjena. Slišati jc bilo mnenja, da bi lahko vrednost točke tudi zmanjšali, če bi jim uspelo izterjati vse dajatve. Vendar pa za izterjavo ni zadolžena občinska uprava. • A. Ž. Športna dvorana bo največji zalogaj Železniki, februarja - Ena zanimivejših informacij, ki jih je na sredini seji občinskega sveta v Železnikih podal župan Mihael Prevc je bila o pripravah na gradnjo športne dvorane, ki bo zagotovo največja občinska investicija v tem mandatu. Povedal je, da so priprave na gradnjo v polnem teku, in da naj bi bilo s projekti do poletja že vse nared tako, da bi dobili gradbeno dovoljenje. Investicijo, ki je ocenjena na 400 milijonov tolarjev, naj bi začeli graditi v jeseni, pri čemer naj bi občina za začetek zagotovila iz letošnjega proračuna 80 milijonov, koliko bo potrebno še v prihodnjih dveh letih, pa je odvisno od dogovora z državo. Osnovna šola namreč potrebuje za normalizacijo pouka telesne vzgoje še dve telovadnici in ker kot ena od treh šol na Gorenjskem že v prihodnjem šolskem letu prehaja na devetletni program, upajo, da bo jim šolsko ministrstvo prej in več priskočilo na pomoč. Poleg šolskega denarja od države prispevek tudi iz sektorja za šport, za vse skupaj pa bo potrebno veliko lobiranja, ki je po zagotovilih svetnika in poslanca državnega zbora dr. Jožeta Možgana že v polnem teku. Župan je občinski svet tudi obvestil o pogovorih s podjetji v Železnikih, ki da kažejo na precejšnje razumevanje za to investicijo, sicer pa bodo v naslednjih treh letih v občinskem proračunu potrebne precejšnje žrtve. Pri tem velikem zalogaju bo potrebna velika odgovornost vseh, poti nazaj pa ni več, je še dodal župan. • S. Ž. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D. O. O Zupan naj pripravi razvojni načrt Izglasovanje predloga, da naj župan pripravi razvojni načrt in strategije kljub njegovemu nasprotovanju, je pokazalo, da ne bo (več) užival slepe strankarske podpore. Škofja Loka, 8. februarja - Za četrtkovo prvo delovno sejo občinskega sveta v Škofji Loki bi lahko dejali, da je opozorila na dve precejšnji novosti glede na pretekli mandat: kako je lahko tudi zelo delovna seja ob učinkovitem vodenju jedrnata in učinkovita, ter na dejstvo, da župan v občinskem svetu ne more računati na vnaprejšnjo podporo za vsa svoja stališča in predloge. Kako velika je lahko razlika pri poteku seje, če je ta dobro vodena, je prav drastično pokazala druga seja škofjeloškega občinskega sveta, ki je bila kljub zahtevnemu dnevnemu redu z enajstimi točkami zaključena v manj kot dveh urah. Kaj pomeni dobro poznati tematiko, znati odločno, vendar korektno voditi sejo, znati iz razprav potegniti zaključke in predloge sklepov, je za veliko razliko od preteklosti s svojim vodenjem dokazal škofjeloški župan Igor Draksler, pa čeprav mu verjetno vsi sklepi ne bodo čisto po volji. Največ težav bo imel zagotovo s sklepom, da mora do prihodnje seje pripraviti razvojni načrt in strategije, kako ga uresničevati, saj je menil, da v ta namen zadostuje že predvolilni program. Predlagatelj tega sklepa Blaž Kavčič pa je menil, da občinski svet potrebuje bolj konkretne oporne točke za svoje štiriletno delo, posebej pa še tudi opredelitev načinov - strategij, kako jih uresničevati. To naj bi tudi pomagalo, da naj bi bili bolj učinkoviti, da bi bilo manj tavanja o tem, kaj naj ima prednost, poleg tega pa bi bilo v občinskem svetu za glavne naloge na tak način po Kavčičevem mnenju tudi lažje doseči konsenz. Če pred štirimi leti svetniki LDS s takim predlogom niso uspeli, pa je tokratno glasovanje (14 za, dva vzdržana in 8 proti) marsikoga presenetilo. Pomeni namreč, da župan za svoje predloge in mnenja nima avtomatične (politično strankarske) podpore in da so v SDS zvesti sklepu o projektnem povezovanju. Glavnina osrednjih točk dnevnega reda je bila vezana na prostorsko urejanje oz. dokumente s tega področja. Sprejeta sta bila kar dva odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih delov srednjeroč- nega in dolgoročnega plana, od katerih eden določa končni koridor za obvoznico v Poljansko dolino, drugi pa dovoljuje poseg na zemljišča ob Kidričevi cesti pri Starem Dvoru, kjer načrtuje trgovsko podjetje Loka gradnjo skladiščnega in distribucijskega centra. Poleg tega pa so sprejeli še dva programa priprav prostorskih dokumentov: priprave lokacijskega načrta Poljanske obvoznice, ki naj bi bil dokončno sprejet do konca letošnjega leta ter pr0" gram priprav sprememb in dopolnitev pros-torsko ureditvenih pogojev za mikrocelote Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše rn Grenc, pri čemer so ugodili prošnji svetnika iz Sv. Duha Janeza Jenka, da se b° dokumentacija, poleg na občini predstavna tudi v tej KS. Javna razprava pa bo le ena. Na koncu omenimo še pobudo svetnika Staneta Rupnika, da bi se veljalo potrudi11 za razumljivešjc naslove prostorskih dokumentov, iz razprave, ki je odkrila vrsto formalnih napak in nedoslednosti, pa bi lahko tudi zaključili, da bi lahko bili pripravljavci nekoliko bolj temeljitejši. • Š. Žargi Cesta na Vršič je vso zimo prevozna Za tri vikendaše 300 ton soli Ogromne denarje požira vzdrževanje vršiške ceste, na njej pa sploh ni prometa.Minulo nedeljo le dve vozili Kranjska Gora, 8. februarja - Minulo nedeljo dopoldne smo na vrši-ški cesti srečali le dve vozili s primorsko registracijo. Na Vršič se pripelješ brez vsake zimske opreme, saj so nanjo v tej zimi odložili že kakšnih 300 ton gramoza in soli. Vso letošnjo zimo Cestno podjetje Kranj - po direktivi iz Ljubljane oziroma po naročilu DDC (Družbe za državne ceste) - vestno pluži, posipa in vzdržuje vršiško cesto. Gorenjski del ceste na 1600 metrov visoki prelaz je vsak dan deležen najprej meteorološkega pregleda zaradi plazov (kar stane), nato pa oddide na cesto plug s posipalcem (kar spet drago stane). Dolžina ceste ni zanemarljiva, saj je dolga 13 kilometrov, še manj je zanemarljiva količina materiala, ki ga v primeru ledu ali snežnih padavin cestarji morajo odložiti na cesto. Če to pomnožimo z dve - tudi na primorski strani je identična slika - potem se ti zavrti v glavi od stroškov, ki jih zahteva vršiški prelaz. Res je, da ceste ni treba posipati vsak dan. večkrat pa. Na vršiško cesto je bilo po nekaterih izračunih oddloženo okoli 300 ton posipnega materiala, mešanice soli in gramoza, mesečno vzdrževanje pa stane najmanj 2 milijona tolarjev. Ta material bo potem treba tudi vestno pomesti s ceste... Kranjskogorska Komunala, recimo, ob prihodu pomladi kar mesec dni pometa s cest ves pesek. Pluženje in posipanje ceste na Vršič davkoplačevalce veliko stane, še posebej, ker na njej pozimi ni toliko prometa kot so tisti, ki so se odločili za zimsko vzdrževanje ceste pričakovali. Na tej cesti je tako zanemarljivo malo ali nič prometa, da je vzdrževanje ceste metanje denarja skozi okno, vršiški odsek pa je v tem smislu zanesljivo najdražji cestni odsek v Sloveniji. A to še ni vse: posledice takega metanja denarja skozi okno in zimskega posipanja ceste bodo tudi drugačne. Na cesti se v spodnjem delu začenja dvigovati asfalt, kar je razumljivo, saj je na njej na tone gramoza in soli. Ne bo stalo le pluženje in posipanje, ampak bo treba veliko denarja tudi za popravilo vršiške ceste, ki doslej, zasnežena do maja, ni bila nikdar tako poškodovana, kot bo letos. Zanimivo je, da nihče noče naravnost povedati, kdo se je odločil za pluženje ceste in s kakšnimi argumenti se je pojavil? Znano namreč je, da se s primorske strani na Gorenjsko da veliko lažje priti preko Predila, pot je enako dolga, le s td razliko, da dve tretjini poteka po italijanskem ozemlju. "Cesta se pluži zaradi treh vikendašev v Trenti," pravi ljudski glas v Kranjski Gori. Nihče pa noče povedati, kdo so ti trije vplivni vikendaši v Trenti, zaradi katerih gre z obeh strani na Vršič vsak dan popolna cestna mehanizacija. V upanju, da bomo morda pa vsaj enega izmed teh treh vikendašev srečali, smo nedeljsko dopoldne preživeli na Vršiču. Nič. Vse dopoldne smo opazili le dva avtomobila s primorsko registracije, ostali so bili običajni planinski obiskovalci Vršiča, ki bi na prelaz prišli tudi v zimskih razmerah. Prijazna oskrbnica Erjavčeve koče je seveda vesela, da je cesta popolnoma kopna vse do vrha in da prihajajo obiskovalci. Čudi se le - in z njo vred tudi mi - da se vztrajno poroča, da je cesta čez Vršič prevozna z verigami. S kakšnimi verigami, ko pa na njej ni niti milimetra snega in se na prelaz z obeh stra; ni lahko pripelješ z najslabši^1 letnimi gumami? Zdi se, kot daje Vršič na Luni' pluži in posipa se zato, da bi & enkrat peljal čez eden izmed tre"1 vplivnih vikendašev. Cesta f uničuje - v Jasni je obupna in jj polovico manjka. In ker je Vršič nekje na Luni, tudi nihče ne ve, da je cesta tako prevozna kot poleti. Se v času enoumja ni Lju počenjala takih neumnosti v primeru, ko se je Tito nap0*' na Vršič. Mar ima ta naš DA** res toliko (davkoplačevalke*^ denarja, da ga z veliko lopat lahko meče skozi okno? . D.SedeJ niti Upniki grozijo s stečajem Železniki, februarja - Precej zanimiva je bila na zadnji seji občinskega sveta v Železnikih tudi informacija župana o tem. da je žaga v kompleksu Aiplesa naprodaj, pri čemer se je lastnik Ti'1 obrnil na občino z zahtevkom, da se odreče predkupni pravic-Zupan je obvestil občinski svet o tem, da žaga dolguje občinskemu proračunu 7 in pol milijona tolarjev neplačanih nadomestil Zj* stavbna zemljišča in svojo odločitev o tem, da do poravnave ten obveznosti potrdila o odrekanju predkupni pravici ne misli izdati-Ker daje žaga precej zadolžena sedaj upniki vršijo pritisk na ob*** no in grozijo, da bodo sprožili stečaj. • Š. Ž. Soglasje ravnatelju gradbene šole Kranj - Svet Mestne občine Kranj je v četrtek, 4. februarja-soglašal z imenovanjem Ivana Šambarja, profesorja sociolog«*' za ravnatelja kranjske srednje gradbene šole. Svet šole je njeg^ vo kandidaturo sprejel že sredi lanskega oktobra, potrdil jo J6 tudi učiteljski zbor. • H. J. Občinski svet Medvode Umaknili vse člane iz organov Na seji, ko so izvolili in imenovali člane komisij in odborov, je stranka SDS umaknila vse svoje člane iz občinskih organov. D o D Logatec • Tržaška 146 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 Medvode, 8. februarja - Zapletanje, ki se je začelo na prvi seji decembra o potrditvi mandatov občinskega sveta in župana se je nadaljevalo tudi na drugi. Slišati je bilo oporekanja iz vrst SKD, da bi morali ponovno potrditi mandate svetnikom in županu, vendar so to v razpravi in ob sprejemanju zapisnika zavrnili. Po sklepu, da Vanji Debeljak v občinskem svetu preneha mandat, ker delo v upravi ni združljivo s funkcijo člana sveta, so sklenili, da bo občinska volivna komisija predložila novega člana v potrditev na prihodnji seji občinskega sveta. Zapletlo pa se je potem spet po izvolitvi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ko so za predsednico izvolili Marijo Kunstelj. Člani SKD in še posebej SDS so namreč protestirali, ker niso med predsedniki za posamezne odbore in komsije predlagani tudi njihovi člani. SDS je še posebej oporekala tudi postopku za izbor. Po predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki njihova stališča o sestavi nadzornega odbora in nekaterih organov ni upoštevala in sprejela, pa je SDS demonstrativno iz vseh organov umaknila svoje člane. Zaplet so potem rešili z imenovanjem članov drugih strank v organe občinskega sveta. Druga seja pa je tudi sicer izvenela v prikazu, da bo občinski svet v sedanji sestavi deloval (če bo in kadar bo potrebno) večinsko. Formalna "opozicijska" nestrinjanja, kadar bo šlo zgolj in samo za opozicijsko nestrinjanje in tovrstno poudarjanje demokracije, bodo že v naprej obsojena na neuspeh, pa čeprav bo zato "pozicija" morala poslušati očitke, ki so bili že tokrat, da deluje buldožersko. Na seji so za podžupanjo izvolili Marijo Kunstelj, višjo medicinsko sestro iz ZD Medvode. • A. Žalar Loški muzej postaja občinsb Škofja Loka, 8. februarja - Ker Pjj spremenjenem zakonu 0 1° ^ zavodi na podro«. samoupravi kulture poslej prehajajo v občins pristojnost in financiranje, so prvi delovni seji občinskega svet3jj Škofji Loki morali določiti tu« znesek rednih mesečnih dotacij jih sicer v proračunu iz pretekli leta ni bilo, zato tudi ni bilo Z&m nega financiranja. Na P°dl% podatkov o tem, da jc dobil L0$* muzej za plače, obratovalne str ške in amortizacijo v lanskem le. iz ministrstva za kulturo nekaj v*._ kot 39 milijonov tolarjev, so dol<* li, da mu pripada v času do SP( i ma občinskega proračuna do več dobrih 3 milijone mese*^ ' Svetniki pa ne želijo odločati pamet: ker je financiranje muzeja novost, želijo dobiti in , macijo o kadrovski zasedbi, kva"^ kacijski strukturi in glavnih IlUi^|0 alnih stroških, kar jim je & obljubljeno podrobneje ob Pre£ gu proračuna. • Š. Ž GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 25 marca bo začel svoje storitve tržiti Simobil Prihaja Simobil _ - - ___•___1 -_ nram Mobitel bo naposled dobil konkureneo, ki bo brez dvoma prinesla eenejšo prenosno telefonijo Kranj, 5. febr. - Omrežje drugega slovenskega operaterja mobilne telefonije Simobil že deluje, poleg Ljubljane je zelo dobro ze gokrit precejšen del Gorenjske, predvsem Kranja m**J° Skorja Loka. Ob začetku trženja bo s pomočjo 115 bjjrfhj£»tri s Simobilovim signalom pokritega 60 odstotkov prebva^ konca letošnjlga leta že 90 odstotkov. M konkurenčno ponudbo, ne samo cenovno, temveč tudi tehnološko. Mobitel kot doslej edini slovenski operater mobilne telefonije končno dobiva konkurenco, saj bo Simobil 25. marca začel tržiti svoje storitve. Po besedah direktorja Simobila Bojana Dremlja, bodo vsekakor konkurenčni, o cenah še ni želel govoriti, določili jih bodo namreč štiri dni pred začetkom trženja storitev. Vsekakor bodo 25 milijonov mark. Letošnje naložbe bodo do konca leta znašale 130 milijonov mark. Oprema je najsodobnejša, njen dobavitelj na ključ je kranjski Iskratel. Do začetka februarja je Simobil podpisal pogodbe že z devetnajstimi operaterji mobilne telefonije v šestnajstih evropskih državah. Do začetka trženja »helija storitev. Vsekakor boao Kin arzavan. __*»_■ ugodne, vendar ne gre zgolj za storitev naj bi jih podpisali še z ?ene, temveč tudi za tehnologijo najmanj tridesetimi najpomemb-lr» za način, kako kupcu nekaj nejšimi evropskimi operaterji Ponudiš. Mi hočemo biti drugač- mobilne telefonije GSM. Prak-n>. obrnjeni h kupcu prijazni do tično bodo imeli pogodbe o naročnika, vredni zaupanja, pra- sledenju sklenjene z vsemi ev-vi Dremelj. ropskimi operaterji, Simobilovi Cene prenosne telefonije bodo naročniki bodo lahko že na Potemtakem dodatno padle, za začetku gostovali tudi v turškem k°liko, zdaj lahko le ugibamo, in ruskem omrežju. S povezo-Počakati bo treba do 25. marca, SaJ se dotlej lahko še marsikaj zg°di. Zato je Simobilova previdnost razumljiva. Slišimo lahko Ugibanja, da se bodo cene razpolovile, vendar tega pri Simobilu n,s? potrdili. Vsekakor je to ežko pričakovati, saj so vlaga- nJa zlasti na začetku precejšnja. Simobil pa napoveduje novosti Pn samem trženju storitev prenosne telefonije. Ena od najpomembnejših na našem trgu bo n°v način obračunavanja storitev, al bodo pogovore obračunavali gicde na sekunde. To pomeni, da oo naročnik plačal toliko, kolikor 1L v ^govoril. Mpr Radnjo sistema mobilne lejerornje Je Simobil doslej vložil £ Vec kot 50 milijonov mark, v kuje izdobava drugega, že naročenega dela opreme v vredni 30 milijonov mark. Plačali 0 ze koncesijsko dajatev v višini Ker se je pred kratkim zastavljajo vprašanje Simobi-love klicne številke, velja povedati, da je Uprava RS za telekomunikacije določila številko 040. Ravnala je pravilno in nam podelila klicno številko, ki že naprej izključuje možne zaplete, pravi direktor Simobila Bojan Dremelj. Če bi jim bila dodeljena številka 042, bi se stvari namreč lahko zapletle v Kranju, ki ima pri običajni telefoniji klicno številko 064, iz nje pa nameravajo izpustiti šestico. Predvsem kranjska podjetja, katerih telefonske Številke se začenjajo s številko dve, bi imela zelo veliko težav, prav tako seveda Simobil. vanjem bodo nadaljevali tudi kasneje in tako svojim naročnikom zagotovili, da bodo lahko kmalu gostovali v vseh tujih omrežjih. Število naročnikov mobilne telefonije tudi pri nas hitro narašča, zategadelj je prostora za drugega operaterja še dovolj. Pri Simobilu si obetajo 40-od-stotni tržni delež v naslednjih desetih letih, računajo na 240 tisoč naročnikov. Za tretjega operaterja na GSM 900 pa prostora ni več, kar piše tudi v koncesijski pogodbi. Prostih frekvenc ni več, koncesijska pogodba je podpisana in veljavna, Simobil že deluje v skladu z njo. Kolesje se je zavrtelo in ni ga več moč ustaviti, naše omrežje že deluje, nekaj telefonov za testiranje že imajo, v naslednjem koraku bomo poskusno vključili nekaj naročnikov, 25. marca začnemo zares, pravi Bojan Dremelj. Simobil je delniška družba z 1.703 milijonov tolarjev osnovnega kapitala. Največji, 25-od-stotni delež ima švedska Telia, po 15-odstotnega imajo Iskratel Kranj, Tnterevropa, Istrabenz in pid Kmečka družba in po 5-odstotnega pid Medaljon, Pro-banka in Telmond. Simobil je na noge postavil Bojan Dremelj, ki je doma v Kranju, v svojem podjetju se je s tem projektom začel ukvarjati pred tremi leti. V Simobilu je zdaj zaposlenih že 60 redno zaposlenih, pri postavljanju sistema mobilne telefonije jim pomagajo strokovnjaki švedske družbe Telia. Število zaposlenih se bo že marca povečalo na približno sto, zaposlujejo predvsem mlade strokovnjake, saj jih želijo vzgojiti sami. • Marija Volčjak Posvetovanje o širitvi poslovanja z Avstrijo -deželo Koroško Koroška lahko pomeni vrata v Avstrijo in Evropsko unijo Blejski posvet "Kako poslovati z Avstrijo ... deželo Koroško44 je bil drugi v nizu 14 posvetov za širitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki jih letos pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. Veliko prijaznih nasvetov pa tudi izmenjava izkušenj. Bled, 8. februarja - V četrtek je bil v Hotelu Astoria na Bledu drugi posvet, ki ga organizira oddelek za mednarodno sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije, za pospeševanje poslovanja s tujino. Skoraj tridesetim predstavnikom slovenskih podjetij, ki so se udeležili posveta, so o možnostih in načinih spregovorili predstavniki avstrijskega veleposlaništva, Gospodarske zbornice Koroške, Slovenske gospodarske zveze ter GZS in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, o izkušnjah pa tudi predstavniki nekaterih podjetij ter Gorenjske banke. Drugo posvetovanje v vrsti štirinajstih posvetovanj pod skupnim naslovom "Kako poslovati z ki jih prireja oddelek za mednarodno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije za pospeševanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja, je bil v četrtek na Bledu posvečen možnostim poslovanja z Avstrijo oz. še posebej z deželo Koroško, s katero imajo sicer slovenska podjetja že kar nekaj izkušenj, še vedno pa velja, da gospodarski odnosi zaostajajo za dobrimi političnimi. To pa tudi ni nič čudnega, če vemo, da na Koroškem, za razliko od nekdanjih časov bivše države, Slovenija nima več svojega konzularnega predstavništva, niti GZS več svoje enote oz. predstavništva v Celovcu. Na res temeljito pripravljenem posvetovanju, ki ga je vodil mag. Matevž Bambič, vodja omenjenega oddelka GZS, smo lahko slišali podatke o tem, da se je vrednost izvoza v preteklih petih letih podvojila, še vedno pa ostaja precejšnja neuravnoteženost med izvozom in uvozom. Slovenija je med odjemalci avstrijskih proizvodov zasedla 11. mesto (če upoštevamo število prebivalcev Slovenije, pa je bilo iz Avstrije v letu 1997 na Slovenca uvoženega Posvet o problematiki zaposlovanja in brezposelnosti na Škofjeloškem Med nezaposlene bo potrebno šteti tudi kmete Čeprav seveda na kmetijah nikoli ne zmanjka dela, pa za kar tretjino sicer perspektivnih kmetij ^ gotavljajo, da so dohodkovno podzaposlene, kar pomeni, da je najmanj 500 ljudi le navidezno zaposlenih. D"i;"no J« t-inlip nagraditi. V tistih panogah, kjer to ne ^ofja Loka, 8. februarja - Konec preteklega meseca sta Območna obrtna zbornica Škofja Loka in Medobčinski Podjetniški center v Škofji Loki v sodelovanju z Upravno enoto v Škofji Loki organizirali precej dobro pripravljen Posvet o problematiki zaposlovanja in brezposelnosti na Škofjeloškem, na kate-re>n so izoblikovali oz. potrdili celo vrsto *aključkov in predlogov za to, kako Omilit: .____„ r . . °__•«_- v _---- različen: v občini Gorenja vas - Poljane je stopnja brezposelnosti 8,4 odstotka, v Škofji Loki 9 odstotkov, v Železnikih 11,2 in v Žireh 8,3 odstotka, pri čemer pa posebej opozarjajo na to, da se zaostruje problem starejših brezposelnih (delež 65 odstotkov), delež žensk (55 odstotkov) pa tudi problem zaposlovanja težje zaposljivih (invalidov, ljudi z motnjami). Na zavodu za ------ji :__„i,„ A„\n „0 bolje nagraditi. V tistih panogah, kjer to ne bo mogoče (ob vedno večji konkurenci iz celega sveta), preprosto ni perspektive. Opozorjeno je tudi bilo, da se daje prevelik poudarek trgovini in premajhen proizvodnji, pa čeprav je prav možnost ustvariti največjo dodano vrednost, prav tu. "Greh" je, jc bilo slišati na posvetu, iz dolin na Škofjeloškem odvažati neobdelan les, ali omiliti tovrstno problematiko. K temu je določen čas, iz stečajev in oresezkov ter Potrebno takoj pripomniti, da so prav skupaj z iskalci prve ob«ne na Škofjeloškem po številu brez- nanovo prijavljenih, « _____ Poselnih sicer boli na repu v Sloveniji, (tudi nespoštovanja javljanja na delo) pa tudi ta in presežkov ter iskalci prve zaposlitve 7800 «-.._„„„ iaKoi pripomnili, ua »u p-«- p "j " .*•"-"—.,r . u -„,1™™, ob«ne na Škofjeloškem po številu brez- nanovo prijavljenih, iz različnih razlogov Poselnih sicer bolj na repu v Sloveniji, (tudi nespoštovanja javljanja na delo) pa g. ^posveta o prob,en,ati_i zapos.o, ^JtLJ^SLP&JSSft t££^*ŽSG** P°V* pa je bita dana položaju v kmetijstvu. Ugotavljajo namreč da je od 2200 kmetij približno 1500 takih, ki imajo perspektivo in od teh najmanj 500 takih, kjer danes ne ustvarijo JSCUIIU ui ag-B" ----o- tč" - reševanja problema brezposelnosti" s n tem dfiio&a ^#^'§8?^ 13£^\S^1S^^^ Podlogi za spremembo stanja na lokalni padla na 5 do 6 odstotkov. To pa je ze tud! £fJ°^S?^S P-imeri, ko cela ^državni ravni, in v ta namen vsem po mednarodnih merilih naravna stopnja odffrie-^^J^S^S^ii pa so V Voljenim poslali tudi nekaj ••«-m--nli br^nnselnosti. Kmeuja živi 'c^p j ---_~,-m r,a gradiv: "Anali obm ourasic uuuk., __■ __"__— r....., ' kmetiia živi le od pokojnine, mladi pa so v zanimivih brezposelnosti. . . * me uj ZOrili na ) trga delovne sile na Sicer pa v Škofji Loki ugotavljajo, daje v bistvu hlapci. Pn tem so opo-------^ ncKatere uguui_-_-i, _ j»-_ *~ — _ Na Upravni enoti in Kmetijski pospeševal-i;P7močTačetnikom je bilo že kar ni službi je v teku program razvoja j,v*u m spolu", "Analizo anketnega vpra- ____- — — — .------ . . - cinika med delodajalci" ter "Oceno potreb zaposlitvena možnost je malo gospodam PP kadrih v Območni enoti Kranj Repu- vo. Za pomoč začetnikom je bilo ze kar "^'"^ bliškega zavoda za zaposlovanje" Edino, precej narejenega (svetovanje, ugodni d^ln_^.jdejavTiosa na ^ ^ ^ bHškep1"^ v Območni'enoti Kranj Repu- kar iimaiahlV,?da Za .zaP^lovanJe". Edino, precej narejenega (svetovanje, ugodni ti so bili■ nredT6"?0 k-mcdvablJene- krediti), potrebovali pa bi tudi tako upajo, da jim bo vsaj na 40 do 50 uspelo °brtne in taYmkJ obcin, predstavniki imenovani podjetniški inkubator - prostore ustvariti vsaj eno primerno plačano delov- univerze kmt- C ?rnice' .udske za določen čas, kjer bi dobili začetniki prve no mesto. Najpogostejše dejavnosti so: nekaterih vp?"i PosP.eš.cva,ne službe, možnosti za začetek dejavnosti. Sicer pa so turizem, predelava lesa, predelava mleka, Sarnostoinih r?!r .po,dJetlJ.ln uspešnejših uspehi pravzaprav zavidljivi: po dveh letih peka kruha in peciva, predelava sadja, kar mediifj °" llm^t™!° ^ključih tudi uspešno deluje kar 80 odstotkov začetni- nekaj pa si obetajo od obiska pohodniških -ar v nrimeriavi s poti po Škofjeloškem, o katerih so pripra- 2anirna širšo javnost Tako n?8£° koV ki so j,m pomagali, kar v primerjavi s poti po Škofjeloškem, o katerih so pripra Tak-^,PL:Lahko ^iom> kjer je ta delež manjši od 50 lili poseben ibornik, ki ga bodo v kratkem ucp Hs*« ki posebej predstavili. Ob koncu so sprejeli vrsto zaključkov za ravnanje tako na ravni upravne enote oz. občin, kot predlogov državi, saj bi lahko z nekaterimi spremembami v sistemu (pri davkih npr.) in boljšim usklajevanjem (na področju šolstva) še marsikaj popravili. • S. Žargi p0'"',u o-tsu javnusi. iai_u pa launu gvevuui, i.j_-i jv. _ t?Camo več ali manj le o zaključkih. odstotkov, postavlja na laž vse tiste, Škof'Ui80_'_-kar kaŽe P.oseDCi poudariti, da je trdijo, da so svetovanje in začetna vlaganja enot \ območje (območje upravne ter pomoč le zapravljanje denarja. Priprav- Posl C"° tislih 7 naJnižJ° stopnjo neza- lien je bil tudi pregled deficitarnih poklicev pQ lenosti v Sloveniji, saj znaša ta stopnja (čevljar, kamnosek, tekstilec, tesar, delavec ^ najnovejših podatkih (za oktober lani) v gradbeništvu, delavci v gostinstvu), ki e' °dst°lka in je med 63 območji upravnih kaže na to, katere poklice kaže posebej na 54. mestu. Položaj občin je seveda podpirati že s štipendijami, predvsem pa povprečno za 6500 avstrijskih šilingov, kar nas postavlja med kupci prepričljivo na 1. mesto, celo pred Nemčijo in Madžarsko), med dobavitelji pa na 18. mesto. Še slabši so podatki o ustanavljanju podjetij in predstavništev, saj v Avstriji deluje samo okrog 100 slovenskih podjetij z relativno nizkim investicijskim volumnom, medtem ko je v Sloveniji čez 700 avstrijskih podjetij. In to kljub temu, da se Avstrija ponuja kot idealna odskočna deska za celo Evropo, preverjanje na avstrijskem trgu pa pomeni tudi srečevanje s trgom Evropske unije. Vabilom za sodelovanje in povečanje poslovanja mag. Ray-inunda Gradta, trgovinskega svetnika Veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani in dr. Arnulfa Schatzmavrja, vodje oddelka za zunanjo trgovino Gospodarske zbornice Koroške, se je pridružil tudi dr. Matevž Grilc, predsednik Slovenske gospodarske zveze, ki je morda najkonkretneje ponudil pomoč slovenskim podjetnikom pri navezovanju stikov in uveljavljanju na avstrijskem tržišču. Po tem, ko je orisal nazadujoč gospodarski položaj nekoč pretežno kmetijsko orientirane Koroške (zlasti po vključitvi v EU), je bil kritičen tudi do slovenske države, saj ta ne izpolnjuje obljub, niti resolucij, ki jih je sprejel o podpori slovenski manjšini slovenski parlament. Povsem drugače pa je pri sodelovanju med Slovensko gospodarsko zvezo in GZS, saj da odlično sodelujeta in manjšinska gospodarska organizacija postaja vse pomembnejši most sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Žal ostajajo neizkoriščene številne možnosti: od večjega obiska zelo dobrih slovenskih gospodarskih šol na Koroškem do skupnega vključevanja v številne evropske projekte in projekte obmejnega sodelovanja. SGZ ponuja pomoč pri navezovanju poslovnih stikov, iskanju partnerjev, svetovanje pri tolmačenju davčne in druge avstrijske pravne regulative, prevodih in odnosih do države, imajo pa tudi svojo bančno mrežo. V drugem delu posveta o poslovanju z Avstrijo in posebej Koroško je o finančnem in medbančnem poslovanju spregovorila predstavnica Gorenjske banke, o izkušnjah pa predstavniki treh podjetij: Elkroja, d.d., Nazarje, Gašper, d.o.o., iz Radelj ob Dravi in Le-Tehnika, d.o.o., iz Kranja. V razpravi pa se niso mogli izogniti enemu najbolj perečih vprašanj v poslovnih odnosih s severno sosedo - vprašanju pridobivanja delovnih dovoljenj, pri čemer so avstrijski predstavniki, predstavniki GZS in ministrstva obljubili zainteresiranim vso pomoč. • Š. Žargi GORENJSKA ON LINE: www.media art.si 89, Iz središča Slovenije v Vaše srce .i^Radio GEOSS^1 F0X MllRfU-740. telefon 0611885-252, GSM 041-6X2-146 v_ ŽIROVNICA POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Le trije od desetih plačali varščino Priprava energetskih investicij Trem ponudnikom prodan del leske Verige v skupni vrednosti 402 milijona tolarjev. tolarjev skupno kupili servis, orodjarno in kamionsko tehtnico. Tudi obrat Žicovlek je za nekaj več kot 83 milijonov tolarjev kupila skupina šestih ponudnikov: Bako, s.p., iz Lesc, CMC, d.o.o., iz Lesc, Žane Benedičič, s.p., iz Lesc, Franc Novak, s.p., iz Lesc, Ivan Vrečko, s.p., z Bohinjske Bele in Stanislav Pogačar, s.p., z Bleda. Med ponudniki, ki niso uspeli (zmogli) plačati varščine, je tudi zasebno podjetje Orbi, ki sicer oživlja proizvodnjo težkih verig (proizvodnja sidrne verige in pristaniških naprav). Podjetje je v ponudbi med drugim zapisalo, da trenutno niso sposobni nakupa tega najdražjega objekta v Verigi, vendar pa se zanj zanimajo, za finančno pomoč pa se dogovarjajo z državnim skladom. Za objekt proizvodnje težkih verig so sicer pripravljeni plačati 2,2 milijona mark, njegova izklicna cena pa je bila 512 milijonov tolarjev. V tretjem poskusu so lesko Verigo prodajali v sedmih zaključenih celotah, skupna vrednost vseh prodajanih objektov pa je bila 1,3 milijarde tolarjev, tokratni delni nakup pa je bil vreden skoraj 402 milijona tolarjev. • S. Šubic Kranj - Na Okrožnem sodišču v Kranju so minuli četrtek odprli ponudbe za nakup leske Verige, njenih premičnin in nepremičnin. Po dveh neuspelih poskusih (septembra in novembra lani) tudi v tretje niso uspeli prodati celotnega premoženja, čeprav so bile po besedah stečajnega upravitelja Andreja Koželja premičnine naprodaj 20 odstotkov pod likvidacijsko ceno, nepremičnine pa 30 odstotkov pod realno tržno vrednostjo. Do razpisanega roka, 2. februarja, se je na razpis o prodaji verige odzvalo deset ponudnikov, kar je sicer dajalo vtis, da vlada za nakup Verige precejšnje zanimanje. Prvotna slika pa je nato zbledela ob podatku, da so varščino položili le trije in je bilo tako kar sedem ponudb izločenih kot neustreznih. Z nakupom so torej uspeli le trije ponudniki. Podjetje EKO RPM, d.o.o., iz Lesc je tako za 117,8 milijona tolarjev kupilo eno izmed dveh skladišč. Dosedanji najemniki Ažman, d.o.o, iz Lesc, Kovinoplastika Bled, Mony, d.o.o., z Bleda, Marbo, d.o.o., z Bleda, Orodjarstvo Hro-vat, s.p., iz Radovljice in Donna, d.o.o., z Bohinjske Bele so za nekaj več kot 200,5 milijona Prvič energetsko učinkovit manager Kranj, febr. - Agencija za učinkovito rabo energije in revija Gospodarski vestnik še do srede, 10. februarja, sprejemata predloge za energetsko učinkovito podjetje in energetskega managerja lanskega leta. Letos bodo že tretjič podelili naziv energetsko učinkovito podjetje oziroma ustanova leta, prvič pa bodo podelili naziv energetsko učinkovit manager leta. Zmagalo bo tisto podjetje, ki je po letu 1993 z organizacijskimi ali tehnološko investicijskimi ukrepi pripomoglo k varčnejši porabi energije in s tem tudi k manjšemu onesnaževanju okolja. Energetski manager leta bo prejel tudi denarno nagrado. Nagrajence bodo razglasili v začetku aprila na dnevih energetskih managerjev, ki bodo potekali na Otočcu. DOBER IZLET Super: v Benetke za 3.500 SIT V rubriki DOBER IZLET super predlog: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na beneški karneval po izjemno ugodni ceni 3.700 tolarjev. Alpetourjev izlet bo to soboto 13. februarja. Program celodnevnega izleta: prevoz z naju-dobnejšim avtobusom do Benetk do avtobusnega terminala; pustno presenečenje; vožnja z vaporettom po Velikem kanalu; ogled beneških znamenitosti in prosto popoldne za nepozabno pustno rajanje po beneških ulicah. Povratek na Gorenjsko bo v poznih večernih urah, z odhodom ob šestih zvečer iz Benetk. Ampak res ugodna Alpetourjeva cena za ogled karnevala v Benetkah še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega gl asa je cena Alpetourjevega izleta 13. februarja (to soboto!) samo 3.500 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na karneval se boste lahko podali po najugodnejši ceni. Vozovnica za vaporetto, kar stane 4.500 lir, ni v ceni izleta. Odhod 13. februarja že ob 4.45 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetour-jeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v prenovljenih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefoni: 064/223-444 ali 064/223-111. Izletniški nasvet: če se vam zdi cena 3.500 tolarjev za prevoz z Gorenjske do Benetk in nazaj še previsoka, Vam predlagamo, da se pozanimate, koliko stane plovba s katamaranom po morju od Portoroža do beneškega pristanišča. Ugotovili boste, da se za isti denar z Alpelourjevim avtobusom peljeta kar dva, pa še za dva velika pustna krofa ostane, in niti do Portoroža ter nazaj ni treba ... ALPETOUR -i2fSi potovalna iiguncija mtrJKtf" DOBER IZLET V soboto na beneški karneval V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za ta konec tedna, za pustno soboto: INTEGRAL, d(L, TRŽIČ Vas prisrčno vabi na karneval v Benetkah po izjemno ugodni ceni 3.800 tolarjev. Integralov izlet bo to soboto 13. februarja. Program celodnevnega izleta: prevoz z naju-dobnejšim avtobusom do Benetk, do Punte Sabbioni; pustno presenečenje; vožnja z ladjo do središča Benetk, do Trga Sv. Marka; ogled beneških znamenitosti; prosto popoldne in še cel večer za nepozabno pustno rajanje med tisočerimi maskami po beneških ulicah. Povratek na Gorenjsko bo proti nedeljskemu jutru, z odhodom iz Benetk šele ob desetih zvečer. Ampak res ugodna cena za ogled beneškega karnevala še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa jje cena Integra-lovega izleta na karneval v Benetke to soboto, 13. februarja, samo 3.600 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na karneval se boste lahko podali po naugodnejši ceni. Ladijska vozovnica je vključena v ceno izleta. V Benetke bosta peljala (najmanj) dva avtobusa Integrala Tržič in zato so v Turistični agenciji Integral svojo ponudbo še dopolnili: Odhoda sta v soboto ob 8. uri iz Tržiča in iz Radovljice, s postanki v Kranju, v Škofji Loki in Medvodah. Najudobnejši Integralov avtobus boste lahko počakali tudi pred halo Tivoli v Ljubljani. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avtobusni postaji, telefon 064/563-280, seveda pa izlet lahko vplačate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefon: 064/223-444 ali 064/223-111. Vendar: sobota se hitro bliža, avtobusa sta že skoraj zasedena in kdor bo s prijavo prepočasen, bo ostal doma. Kranj, febr. - Agencija za učinkovito rabo energije pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Štefan sta pripravila seminar o pripravi investicij za projekte učinkovite rabe energije. Seminar poteka danes v Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani, zaradi velikega zanimanja ga bodo marca ponovili. Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo z investicijami v učinkovito rabo energije, ki so pri nas tudi vse bolj aktualne. Seznanijo se s presojo rentabilnosti investicij, z viri financiranja in s spodbudami Agencije za učinkovito rabo energije. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi postopkov za pridobitev ugodnih posojil Sklada za učinkovito rabe energije. Sklad je bil ustanovljen v začetku lanskega leta, namenjen je financiranju energetsko učinkovitih projektov v industriji in gradbeništvu. Sredstva v višini 12 milijonov ekujev so zagotovili Evropska unija, slovenska vlada in Bank Austria, ki je upravitelj sklada. Za posojilojemalce je posebej privlačna obrestna mera, ki zdaj znaša 60 odstotkov tržne obrestne mere. Posojila so namenjena izključno slovenskim pravnim osebam, znašajo pa od 50 tisoč do 500 tisoč evro. Energetski prihranki, ki jih prinese projekt, morajo zagotoviti vsaj polovico denarnih srestev, ki so potrebna za odplačevanje posojila. Odlog odplačevanja posojil je do dveh let, odplačevanje pa traja največ osem let. V prvem letu delovana sklada je bilo podpisanih sedem posojilnih pogodb v skupni vrednosti 390 milijonov tolarjev. Prve investicije v lastno pridobivanje elektrike, nove kompresorje in podobno, že prinašajo prihranke energije. Poleg ugodnih skladovih posojila Agencija za učinkovito rabo energije subvencionira tudi energetske preglede podjetij in študije izvedljivosti posameznih ukrepov. Tako podpira tudi priprave na investicijske projekte. MEŠETAR Dragonja se vrača v Lek? Kranj, 8. febr. • Ljubljanski Lek je v zadnjih dneh nenehno v središču pozornosti, saj so se zdaj pojavila še ugibanja, da se gospodarski minister Metod Dragonja vrača v Lek. Nadzorni svet delniške družbe Lek jc 4. februarja za novega predsednika izvolil Petra Filipiča, ki je sicer pomočnik generalnega direktorja Autocommerce. Član Lekovega nadzornega sveta je od leta 1996 in v njem predstavlja interese kapitalske strani. V Ljubljani pa sta se 4. februarja sestali upravi farmacevtskih družb Lek in Plive iz Zagreba, pogovarjali so se možnostih sodelovanja na slovenskem in hrvaškem trgu. V sporočilu za javnost so zapisali, da niso obravnavali kapitalskih povezov, ki lahko sledijo le uspešnemu poslovnemu sodelovanju. Uprava Plive je zatrdila, da nimajo v lasti Lckovih delnic. V zadnjih dneh pa so se pojavila ugibanja, da se gospodarski minister Metod Dragonja vrača v Lek, na ministrstvu tega sicer niso potrdili, niti zanikali. Metod Dragonja je v Leku delal skoraj dvajset let, dokler ni leta 1996 postal minister za gospodarske dejavnosti. DOBER IZLET 16 dni Skandinavije = samo 140 tisočakov V rubriki GLASOV DOBER IZLET redno predstavljamo različne, večidel enodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Tokrat predlagamo daljši poletni 16-dnevni izlet v sodelovanju s podjetjem JEREB, d.o.o., na evropski sever v Skandinavijo, tja do Nordkapa po izjemno ugodni ceni: SAMO 143.000 tolarjev za avtobusni prevoz, prenočitve in ladijske prevoze. Podjetje JEREB in Gorenjski glas Vas vabita v Skandinavijo sredi letošnjega poletja, od 4. dol9. julija. Ob prijavi je potrebno predplačilo v znesku 60.000 SIT, sedeži v Jerebovem udobnem avtobusu se oštevilčijo po vrstnem redu vplačil. Ampak to še ni vse: podjetje JEREB, d.o.o. omogoča NAROČNICAM in NAROČNIKOM omenjeni 16-dnevni skandinavski paket za samo 140.000 tolarjev na osebo. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: JEREB, d. o. o., Škofja Loka, Spodnji trg 2; telefon (064) 621-773 ali 064/ 682-562; informacije pa dobite tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju (pritličje), telefon 064/223-444. DOBER IZLET Z Gorenjskim glasom in Kompas Holidays na Bavarsko 12. marca 99 Na tridnevnem izletu, od 12. do 14. marca 1999 bomo obiskali jezero Chimsee z otokom Herren, si ogledali sanjski dvorec bavarskega kralja Ludvika II. ter si ogledali Miinchen, kjer bomo tudi prespali. Večerjali bomo v eni od tipičnih pivnic (doplačilo) in naslednji dan po zajtrku in nakupih nadaljevali z ogledi dvorca Nvphenburg s parkom ter gradu v Schleissheimu in se zvečer ustavili v najlepši nemški pokrajini Berchtesga-den, kjer nas bo čakal udoben hotel z večerjo in prenočiščem. Naslednji dan bomo po zajtrku obiskali rudnik soli. Ustavili se bomo tudi v naselju Berchtesgaden in ob jezeru Kbnigsee. Cena izleta je 27.500 SIT na osebo, ob predložitvi spodaj objavljenega kupona pa je 2.500 SIT nižja, samo 25.000 SIT. Prijave sprejemajo v Kompas Holidays po tel. 061/2006 100, 2006 11 ali po faxu: 061/ 2006 129. Poslali vam bodo položnico, ali pa se boste lahko tudi dogovorili za plačilo na tri čeke (februar, marec, april). S prijavami pohitite, saj je število udeležencev omejeno na 1 avtobus. GORENJSKI GLAS KOMPAS HOLIDAYS KUPON ZA IZLET NA BAVARSKO POPUST 2.500 SIT (za vsakega udeleženca 1 kupon) Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodan sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): jabolka krompir kislo zelje čebula korenje peteršilj solata endivija špinača blitva brokoli šampinjoni 60 - 220 45 - 70 100-110 60 - 80 100 - 160 230 - 300 170 - 220 230 130 -180 300 - 350 450 * hruške * zelje, glave * repa * česen * kumare * rdeča pesa * mehka solata * cvetača * radič * bučke * ohrovt 160 - 260 60-80 40-80 180 - 250 350 - 380 80-100 230 - 280 200 - 270 220 - 250 300 - 400 140 - 220 Cena koruze iz rezerv po 21 tolarjev Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je izdal odredbo, po kateri bo republiški zavod za blagovne rezerve prodajal rumeno koruzo iz državnih blagovnih rezerv po ceni 21 tolarjev za kilogram. Največ kupujejo Zetorje in Universale V Sloveniji je bilo lani na novo registriranih 1.242 traktorjev, ki pri registraciji niso bili starejši od enega leta. Več kot polovica vseh je bila znamke Zetor (343) in Universal (326), na tretjem mestu so bili traktorji iz skupine Deutz Fahr - Same, Lamborghini, Huerlimann in Deutz - Fahr (158), na četrtem traktorji New Holland (81) in na petem Carraro (66). Na naslednja mesta so se uvrstili traktorji znamk IMT (53), Massev Ferguson (48), Landini (40), Agromehanika (28) in Goldoni (20). Po moči motorja so prevladovali traktorji z močjo od 45 do 55 kilovatov oz. od 61 do 75 konjskih moči. Nova uredba o državnih podporah za kmetijstvo Slovenska vlada je na četrtkovi seji na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane. Po tej uredbi bodo na podlagi vlog, javnih razpisov in letnega programa ministrstva za različne podpore kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu namenili 16 milijard tolarjev. Odkupne cene živine V medvoški kmetijski zadrugi od 1. decembra dalje odkupujejo do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 580 tolarjev (bruto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 550 tolarjev, bike tretjega razreda po 530, četrtega razreda po 450, petega razreda po 430 in bike šestega razreda po 410 tolarjev. Telice in prvesnice, stare do dveh let in pol, odkupujejo po naslednih (bruto) cenah za kilogram mesa: prvi razred - 475 tolarjev, drugi - 460, tretji - 440, četrti - 420, peti - 400 in šesti - 380 tolarjev. Izbirajo vzdrževalca gozdnih cest Občina Železniki je že objavila javni razpis za izbo* vzdrževalca gozdnih cest na območju občine. Za vzdrževanje bo letos na razpolago približno 8,5 milijona tolarjev. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE MOJSTRANA Savska cesta 1, MOJSTRANA VABI K SODELOVANJU na sezonsko delo v planinski postojanki ALJAŽEV DOM v Vratih naslednje kadre: • oskrbnika za hišniška in druga pomožna dela v postojanki • KV kuharico za samostojno kuhanje • KV natakarico za vodenje točilnice in strežbo • delavce za pomoč v strežbi in recepciji v poletnih mesecih juliju, avgustu, septembru (delo primerno tudi za zainteresirane študente) • delavce za druga pomožna dela (pomoč v kuhinji, pospravljanje in čiščenje) Kandidati, ki so zainteresirani za navedena dela ob predpogoju, da so pripravljeni na celodnevno prisotnost v postojanki, naj svoje vloge s krajšim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev, predvsem pa opisom dosedanjih delovnih izkušenj, posredujejo najkasneje v 15 dnen po tej objavi na naslov: Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, Savska cesta 1, 4261 Mojstrana. O vseh podrobnostih in pogojih zaposlitve bomo prijavljene kandidate seznanili na osebnih razgovorih, ki jih bomo opravili s prijavljenimi kandidati. Veseli bomo vsakega dobrega novega sodelavca! CENTER ZA SOCIALNO DELO TRŽIČ Predilniška 16 4290 TRŽIČ Svet Centra za socialno delo Tržič razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: - da ima visoko strokovno izobrazbo socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, pravne ali sociološke smeri ali višjo šolo socialne smeri, - da ima pet let delovnih izkušenj, - da ima strokovni izpit s področja socialnega varstva, - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, - da je državljan Republike Slovenije Kandidati naj ob prijavi predložijo okvirni program dela in razvoja centri Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Nastop dela: 1. 7. 1999 Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Center z socialno delo Tržič, Predilniška .16, Tržič - z oznako "za razpisn komisijo". Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh, potem ko bo k izbranem kandidatu podal soglasje ustanovitelj. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak________ Oživljena farmacevta Pidi tožijo državo r KOLIKO JE VREDEN TOLAR Dogajanje na Ljubljanski bor zi vrednostnih papirjev nas vedno znova preseneča z novimi razpleti. Slovenski borzni indeks je v zadnjih dveh tednih zrasel za 4,7 % in seda] znaša 1.900 indeksnih točk. Živahno je tudi, kar se tiče višine dnevnega prometa, saj niso redki dnevi, ko ta presega milijardo tolarjev. Po daljšem zatišju sta v ospredje ponovno prišli obe farmacevtski podjetji, delnice Leka in Krke, ki sta pridobili 14 % oziroma 9 % v zadnjem obdobju- Njuni povprečni ceni sta v začetku februarja nihali na vrednosti 44.000 iziroma 29.500 tolarjev. Rast Lekovih delnic Pripisujemo govoricam, ki so Povezane s hrvaško Plivo, ki naj bi kupovala delnice omenjenega slovenskega podjetja. Uprava Plive in podatki iz delniške knjige pa govorijo o nasprotnem. Cena delnic Mercatorja je padla za nekaj odstotkov in sedaj niha na osmih tisočakih. Ker vlada ni izdala soglasja Mercalorju k Prevzemu Emone Merkur, je cena takoj po tem padla na J100 tolarjev, vendar pa se je v nekaj dneh panika umirila in tečaji so prišli na utečene tire. Prav tako pa je Mercator napovedal nove prevzeme, prvi med temi naj bi bila Loka in Goriška, J«to pa še Grosist Gorica. Po nitri novoletni rasti delnic hiter-europe in Luke Koper je tempo uPadel, ceni pa v zadnjih dneh nihata. Tako je zadnja povprečna cena Lukinih delnic 3.335 tolarjev, Intereuropinih pa 2.310 tolarjev. V zadnjih dveh tednih je dobra 2 % pridobila na rednosti delnica Droge iz Portoroža, ki se v zadnjih dneh približuje 35.000 tolarjem. Na prostem trgu je dnevno sklenjenih blizu 1.500 kupčij, kar pomeni 3/4 vseh dnevnih borznih poslov, vendar pa je vrednost teh poslov nižja, saj večina izmed njih pomeni prodajo delnic PID-ov s strani malih delničarjev. Med delnicami podjetij so najbolj trgovane delnice Loke in Gorenja. Dokaj prometne so bile tudi delnice Gro-sista iz Gorice, ki so v zadnjem obdobju pridobile 5 % in so že blizu meje 2.000 tolarjev za eno delnico. Med delnicami PID-ov so najbolj trgovane delnice Triglava, Nacionalne finančne družbe, Infond Zlata ter Zvona. Cene večine delnic PID-ov so v zadnjem obdobju pridobile nekaj odstotkov. Nadaljne gibanje vrednosti delnic bo v večini odvisno od najprometnejših delnic, s katerimi se trguje. Slovenski borzni indeks je v novem letu pridobil Že 10%, zato je mogoče potencialna rast pri nekaterih delnicah Že izkoriščena. V morebitnih nakupih zato ne bo odveč malo previdnosti. Kranj, febr. - Združenje družb za upravljanje je 5. februarja vložilo tožbo proti državi, ker jim od 1. februarja ni pokrila privatizacijske vrzeli. Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov, ki so danes vse pooblaščene investicijske družbe, se še vedno ubadajo z nerazrešenim problemom privatizacijskega primanjkljaja. Vseh zbranih certifikatov namreč še vedno niso uspele zamenjati za stvarno premoženje. Ker država tega ni napravila do 1. februarja, so bili pidi zaradi zaščite svojih interesov praktično prisiljeni tožiti državo. V tožbi zahtevajo, da jim država v zameno za lastninske certifikate prenese v last delnice in deleže gospodarskih družb, ki so zdaj v državni lasti. Dan podjetništva v Portorožu Kranj, febr. - V petek, 12. februarja, bosta Gea College iz Ljubljane in Visoka strokovna šola za podjetništvo iz Portoroža pripravila "Dan podjetništva", ki bo potekal v portoroškem Avditoriju. Petkovo dopoldne bo namenjeno podjetniški borzi študentov, šolo bodo predstavili bodočim študentom, pripravili bodo tudi srečanje s starši rednih študentov. Na popoldanskem podjetniškem forumu bodo predstavili poslovna načrta dveh študentov, za okroglo mizo se bodo pogovarjali o podjetništvu za tretje tisočletje, zvečer bo še kulturna prireditev. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Janez Novak Mercator prevzema Loko in Goriško Kranj, febr. - Nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator je v celoti podprl strategijo kapitalskih povezav in prevzemov ^aloprodajnih podjetij, tako tudi prevzema Loke Škofja L°ka in Goriške Nova Gorica. k^adzorni svet je obravnaval tudi lanske poslovne rezultate, v v'?^eseSn načrtovane, tudi pri dobičku, ki je bil načrtovan ismi 1,070 milijonov tolarjev. Soglašal je tudi z letošnjim j, P°"arskim načrtom, s katerim načrtujejo 1.580 milijonov O'arjcv dobička in za 13 milijard tolarjev investicij v letošnjem letu. Precej zanimanja za sejem v Tuzli Kranj, febr. - Za sejem Promo v Tuzli se je prijavilo že petnajst slovenskih podjetij, slovenski paviljon bo, kot vse kaže, tam največji. Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja skupinske sejemske nastope drugod po Bosni in Hercegovini. Sejem Promo bodo v Tuzli pripravili že sedmič, potekal bo od 6. do 10. aprila, pričakujejo 350 razstavljavcev iz dvajsetih držav. Sejem je precej splošen, letos nameravajo prodajo izdelkov ločiti od razstavnih paviljonov ter tako povečati kakovost sejma. Sejemski nastop v Tuzli bo za slovenska podjetja tudi letos organizirala Gospodarska zbornice Slovenije. Tam bodo od 26. do 28. maja pripravili mednarodni forum o razvoju proizvodnje v BiH za 21. stoletje, ko prav tako pričakujejo mednarodno udeležbo. Na sejmu BiHTours pa sc bodo od 23. do 26. junija predstavila podjetja s področja turizma, hotelirstva, gostinstva in opreme. Sejem bo vsekakor priložnost za slovenska podjetja, ki želijo vlagati v Bosno, še preden jih prehitijo drugi. GZS bo pripravila tudi skupinske nastope na sejmih v Zenici, Mostarju, Bihaču in Sarajevu. Zanimanje slovenskih podjetij je precej veliko, saj so sejmi dobra priložnost za prodor na novi trg. KRANT. 4.2.1999 nakupni pr.viJini nakupni/prodajni; nakupni/proda) MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 100 1TL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 97,80 97,50 3,76 3,85 9,77 9,85 EROS (Stari Mayr) Kranj 97,05 97,55 3 77 3,87 9,75 9,85 GORENJSKA BANKA (vse enote) 96,69 97,48 3,74 3,86 9,77 9,8 HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode 1NVEST Škofja Loka 97,10 97,60 13,79 13,85 97,30 97,50 13,78 13,83 97,1 5 97,45 1 3,78 1 3,84 96,90 97,40 13,72 13,85 97,10 97,60 13,77 13,87 97,10 97,55 13,78 13,85 97,00 97,40 13,76 13,84 IINVCOI OIVUlja Lunu ■ ■ dc KREKOVA BANKA Kranj, Šk, Loka 96,60 97,50 13,75 13,85 LEMA Kranj 97,20 97,50 13,78 1 3,85 VOLKS BANK-LJUD. BANKA.d.d.,l.j. 97,00 97,50 13,75 13,89 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 97,00 97,50 13,78 13,85 NOVA LBKamnik, Kranj Medvode,Šk.Loka 97,01 97,60 13,78 ROBSON Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 97,00 97,6 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 96,69 97,10 97,50 13,79 95,30 97,30 13,85 97,05 97,55 13,77 97,20 97,55 13,75 97,05 97,55 1 3.75 97,00 97,60 13,77 13,76 13,74 13,87 13,86 13,85 13,87 13,81 13,85 13,87 13,87 SLOVENIJATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALON Škofja Loka TENT0URS Domžaie TRG Bled TROPICAL Kamnik-Bakovnik VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj 96,90 97,45 13,73 13,85 96,80 97,55 13,75 13,88 362-600 97,20 97,50 13,77 13,85 97,00 97,70 13,70 13,85 96,85 97,40 13,74 13,84 97,20 97,45 13,79 13,84 862-696 360-260 9,80 9,85 9.80 9,83 9,79 9,84 9,7 5 9,85 9.77 9,85 9.79 9,85 9.81 9,89 9,73 9,81 9.78 9,84 9,68 9,90 9.80 9,85 9.79 9,85 9,79 9,86 9,23 9,83 9.75 9,85 9,79 9,85 9.78 9,89 9.79 9,87 9.78 9,86 9,75 9.76 9,86 9.77 9,88 9.79 9,89 9,70 9,90 9,74 9,85 9,81 9,85 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8.M3.h,l3.45h-18.h) 563-816 Tečaji veljajo za petek, 5. februarja. POVPREČNI TEČAJ 96,95 97,50 13,73 13,86 9,76 9,86 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13/60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. tik NON STOP CLUB $904448 I 090 7517 VZDtHUAJI INTIME S^RENJSKA ONLINE: www.media-art.si RING Kranj, d.o.o. Bleivveisova 14 4000 KRANJ zaposli PROGRAMERJA 2a opravljanje del in nalog na področju programiranja aplikacij Poslovne informatike. Od kandidata pričakujemo poznavanje razvojnega okolja DELPHI in CLIPPER. Nastop dela takoj. Prošnje Pošljite na zgornji naslov. r V soboto, 20. februarja, v Italijo Ob dnevu lena pa v Atomske Toplice POCENI NAKUP Ni VEDNO SLAB NAKUP Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, FAX: 634-261 -SEJEMSKI EKSPONATI -POŠKODOVANI IZDELKI 11. in 12. februarja od 8. -18. ure v prodajalni JELOVICE čez železniški prehod v ind. coni Škofja Loka J Pojutrišnjem bo že 'ta debel' četrtek', zatem pustna sobota s pustovanji in pustna nedelja s pustnimi sprevodi, kurentovanjem na Ptuju, ... Zadnji pust v tem stoletju in tisočletju bodo maškare prav povsod dvojno proslavile. To soboto, 13. februarja, pred Valentinovim in pustom, Vas prisrčno vabimo na pustovanje v Toplicah Dobrna. Rajža bo z avtobusom Integrala Tržič z odhodom zgodaj dopoldan iz Tržiča, s postanki v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah pri Komendi in Mengšu. Popoldan v Dobrni bo namenjen sprostitvi v bazenu s termalno vodo, po večerji se bomo pridružili drugim hotelskim gostom na pustovanju. Prispevek k stroškom: 3.500 tolarjev na osebo za naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane; za ostale 4.800 SIT. Za mlajše od 17 let, ki boste pustovali z Integralom in nami v Dobrni, bomo zagotovili kar tisoč tolarjev nižji prispevek, torej samo 2.500 tolarjev za vse, ki imate naročen Gorenjski glas. Pustne šeme, bolj ali manj izvirne in vseh velikosti, so priporočljive, zaželene, praktično skoraj nujne na vseh Glasovih pustnih izletih. Na vseh pustovanjih, ki se jim bomo v soboto pridružili, bodo organizatorji pripravili izbore najboljših mask in škoda bi bilo, če nagrad ne bi peljali s seboj nazaj na Gorenjsko! ***** Za pustovanje to soboto, 13. februarja, v Termah Topolšica imamo na razpolago še nekaj sedežev v avtobusu Integrala Tržič. Podobno kot v Dobrno bomo z Gorenjske do Velenja, Šoštanja in Topolšice 'odrinili' v soboto sredi dopoldneva, popoldan bo namenjen zdravju in rekreaciji v obeh pokritih bazenih s termalno vodo, po pustni večerji bo pustno Valentinov ples v restavraciji hotela Vesna. Glasov pustni izlet v Terme Topolšica bosta v soboto vodili Mirjam Pavlic in Petra Cirk. ***** Kaj pa pustna nedelja, 14. februarja? Lahko se odločite za Glasov izlet na ptujsko kurentovanje. V program celodnevnega izleta smo vključili tudi sprostitev v bazenu Term Ptuj, zatem - po ogledu povorke kurentov in drugih pustnih mask po ulicah najstarejšega slovenskega mesta -pustno rajanje v velikanskem prireditvenem šotoru. Za veselo razpoloženje bo skrbel popularni ansambel Ptujskih 5. Izlet v Terme Ptuj ter na kurentovanje bo vodila Ho žena Avsec, prispevek k stroškom je 3.200 tolarjev za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane; za ostale 4.000 SIT. V tem znesku je upoštevano: udoben prevoz; vstopnina za bazenski kompleks v Termah Ptuj; vstopnina za prireditveni šotor; popotnica in pustni krof. ***** Najavljamo še eno prijetno rajžo v tem mesecu: Pavle Drinovec, s.p., nas bo naslednjo soboto, 20. februarja, peljal po nakupih v center Alpe Adria v bližini Vidma v Italiji, kjer so znane trgovine Bernardi, Interspar, Lidl, itd. Spotoma se bomo ustavili v sladki tovarni' Gordol pri Gorici. Pavel Drinovec bo zjutraj vožnjo začel v Lescah, kjer bodo v Pekarni Magušar tudi za tokratni izlet spekli imenitne orehove maksi rogljiče. Avtobus bo ustavil v Radovljici, Kranju, Žabnici, Škofji Loki in Medvodah. Ker bo povratek iz Italije čez mejni prehod Rateče, na izlet vabimo tudi Kranjskogorce, Mojstrančane, Jeseničane, Žirovničane in okoličane, ki se nam boste zjutraj pridružili v Lescah ali Radovljici, na povratku zvečer pa lahko izstopili na domači postaji. Prispevek k stroškom: samo 2.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 2.400 tolarjev. Za izlet v Italijo se lahko prijavite, enako kot za vse ostale Glasove izlete, po telefonu 064/223-444 ali 223-111; lahko pa tudi neposredno pri Pavletu Drinovcu, telefon 064/731-050 ali GSM 041/744-160. Izlet bo vodila Marjetka Kocijančič. Resda je danes šele deveti februar, a najkrajšega letošnjega meseca bo mimogrede konec in že zdaj velja obrniti koledar naprej, na prvi pomladni mesec. V povezavi z osmomarčevskimi praznovanji imamo izvrsten predlog: povabite Vašo najdražjo na praznični Glasov izlet v Atomske Toplice v Podčetrtku, kamor bomo potovali v soboto, 13. marca. V Atomskih toplicah bo čas za sprostitev v termalni vodi, po večerji za ples, organizirali bomo še kaj zraven in posebno pozornost namenili vsem udeleženkam PIVOVARNA UNION ^lllinijttb-Iji / izleta. Ker utegne marsikatera zaman čakati na povabilo svojega najdražjega, Vam, spoštovane bralke, predlagamo: na izlet v soboto, 13. marca, se povabite kar same. In v ATOMSKIH TOPLICAH vam bodo pripravili nepozabno lep prijeten dan. Prispevek k stroškom: 3.800 tolarjev za naročnice Gorenjskega glasa, za naročnike 4.000 tolarjev in nenaročnice, za ostale 4.900 SIT. Avtobus bo peljal na relaciji Radovljica-Kranj-Žabnica-Škof-ja Loka. Vodice-Moste pri Komendi-Mengeš-Domžale, in v obrnjenem voznem redu pozno zvečer domov na Gorenjsko. Tržičanke, Tržičani in okoličani boste lahko vstopili na Mlaki, v Tržiču na postaji ali na postajah od Bistrice do Zvirč, kajti tudi tokrat bo najudobnejši avtobus iz INTEGRALA TRŽIČ, d.d. ***** Ostale informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE v letu 1999 dobite po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na vseh izletih bo tudi v letu 1999 avtobusni prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del organizacijskih stroškov. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Na Škofjeloškem Mleko je vse boljše kakovosti Škofja Loka - Kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka in Sora Žiri sta lani od 360 kmetij na območju občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki odkupili 9,6 milijona litrov mleka ali devet odstotkov več kot leto prej. 22 odstotkov mleka sta odkupili z ravninskega območja, 39 odstotkov s hribovskega in približno toliko tudi z višinskega. Kakovost odkupljenega mleka se je zaradi nagrajevanja kakovosti in strokovne pomoči še izboljšala in je bila nad slovenskim povprečjem. V škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi je pred sedmimi leti le 31 odstotkov vsega odkupljenega mleka vsebovalo manj kot sto tisoč mikroorganizmov v mililitru, lani je bilo takšnega mleka že dobrih 93 odstotkov. Delež maščob v mleku se je v tem času povečal s 3,81 na 4,15 odstotka, delež beljakovin pa od 3,08 na 3,28 odstotka. Rejcem tudi zaostritve pri številu somatskih celic niso povzročale večjih težav, saj je lani kar 96 odstotkov vsega odkupljenega mleka vsebovalo manj kol 400 tisoč celic v mililitru. • C.Z. Tovarna sladkorja Ormož Srečanje s pridelovalci sladkorne pese Kranj, Komenda - Tovarna sladkorja Ormož bo v petek pripravila na Gorenjskem dvoje srečanj s pridelovalci sladkorne pese. Prvo bo ob devetih dopoldne v dvorani Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga v Kranju, drugo pa opoldne v prostorih Kmetijske zadruge Komenda. Predstavniki tovarne bodo pridelovalce seznanili z lanskimi rezultati, s tehnologijo pridelovanja ter z letošnjimi odkupnimi pogoji. Ker bodo po sestanku z njimi sklepali pogodbe, jih prosijo, da s sabo prinesejo enotno matično (emšo) in davčno številko ter številko bančnega računa aH računa hranilno kreditne službe. • C.Z. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Strokovna predavanja Gradnja in obnova hlevov Žiri - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe vabi jutri, v sredo, ob treh popoldne v sejno sobo občine Žiri (drugo nadstropje zadružnega doma) na predavanje o gradnji in obnovi govejih hlevov in dopolnilnih objektov. Predaval bo Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, ki bo ob prikazovanju diapozitivov povedal marsikaj koristnega o tehnoloških normativih pri gradnji in obnovi hlevov ter o gradnji silosov, gnojnih jam in gnojišč. Na predavanje še posebej vabijo rejce, ki letos načrtujejo gradnjo govedo-rejskih objektov in želijo za to pridobiti občinske in republiške denarne podpore. Urejanje hlevov za konje in vzreja žrebet Žiri - Mag. Janez Habjan, strokovnjaki za vzrejo in reprodukcijo konj iz Veterinarske ambulante Tenetiše, bo v petek ob štirih popoldne v sejni sobi občine Žiri (drugo nadstropje zadružnega doma) predaval o urejanju hlevov za konje ter o vzreji žrebet. Predavanje organizira kmetijska svetovalna služba. Zakon o davku na dodano vrednost Bled, Breznica - Blejska enota kmetijske svetovalne službe vabi v četrtek ob desetih dopoldne v dvorano lovskega doma na Bledu na predavanje o davku na dodano vrednost. Predavala bo Olga Oblak, specialistka za ekonomiko v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Enako predavanje, namenjeno članicam društva kmečkih žena na območju občin Žirovnica, Jesenice in Radovljica ter vsem ostalim, bo ob treh popoldne tudi v kulturnem domu na Breznici. Revma in hrbtenica Žiri - Dr. Peter Ješe iz Zdravstvenega doma Kranj bo v četrtek ob štirih popoldne v občinski sejni sobi zadružnega doma v Žireh predaval o revmi in hrbtenici. Na predavanje vabita Društvo kmečkih žena Žiri in škofjeloška kmetijska svetovalna služba. • C.Z. Ugotovitev kmetijskega ministra Prašičja kriza je vedno hujša Vlada je sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1999. Ljubljana, 9. februarja - Vlada se je pretekli teden seznanila s prašičjo krizo, ki se je začela lani. Ukrepi za njeno omilitev bodo po napovedih ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja sprejeti na četrtkovi seji vlade. Kriza se proti pričakovanjem še povečuje. V Evropi in tudi Združenih državah Amerike so veliki presežki mesa, ki zaradi nizke cene sili tudi na slovenski trg. Interes za odkup domačih prašičev in svinjskega mesa se zmanjšuje. Odkupna cena pada in ne pokriva več stroškov prireje. Minister je povedal, da skušajo z dogovarjanji z rejci in klavnicami čim bolj blažiti posledice krize, ki pa ima za potrošnika prijaznejši obraz: nižje cene svinjskega mesa. Vlada je sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1999, ki bodo znašale blizu 16 milijard tolarjev in jih bo mogoče uresničiti tudi zaradi pravočasno sprejetega državnega proračuna. Denar bo ministrstvo delilo na osnovi vlog, po javnih razpisih za posamezne namene in na osnovi letnega programa ministrstva. Največje vsote so predvidene za nadomestila pri cenah kmetijskih proizvodov in intervencijske odkupe (1,2 milijarde), za izravnavo stroškov pri pripravi blaga za izvoz (3,2 milijarde), za kompenzacijska plačila v kmetijstvu, zlasti v živinoreji (3,6 milijarde tolarjev), za neposredna plačila v kmetijstvu (1,1 milijarde tolarjev), zlasti pri sladkorni pesi, semenarstvu in hmeljarstvu, in za programe podpor pri prestrukturiranju in prenovi kmetijske in živilske proizvodnje. • J. Košnjek Sporne določbe zakona o kmetijskih zemljiščih Je novi zemljiški maksimum v nasprotju z ustavno pravico? Novi zakon o kmetijskih zemljiščih je kmetijskim podjetjem nakup in zakup kmetijskih zemljišč in gozdov omejil na največ dvesto oz. šeststo hektarjev skupne površine. Omogoča jim tudi zakup večjih površin, vendar beseda "lahko" k temu nikogar ne zavezuje. Kranj - Gospodarska zbornica Slovenije je v imenu dvajsetih kmetijskih podjetij, med katerimi so tudi Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj, Kmetijski poskusni center Jable z Loke pri Mengšu in Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce, že lani dala ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti dveh členov zakona o kmetijskih zemljiščih, ki urejata nakup in zakup kmetijskih zemljišč. Zakon, ki je začel veljati nadomestnih zemljišč zaradi pred približno tremi leti, določa, daje pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali na kmetiji možna le z odobritvijo upravne enote. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev zemljišča v okviru urejanja kmetijskih zemljišč, za pravni posel med zakoncema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem ali za zagotavljanje gradnje infrastrukturnih objektov in naprav. Zakon tudi posebej določa, kdaj upravna enota prometa s kmetijskimi zemljišči ne odobri. Tega ne sme storiti, če je kršen prednostni vrstni red kupcev ali gre za nakup zaradi preprodaje, če novi lastnik ni usposobljen za kmetijsko pridelavo ali zemljišč ne bi obdeloval kot dober gospodar, Se ho "naša" veleposest kmalu zmanjšala?! če prodajna cena zemljišča pomembno odstopa od prodajne vrednosti primerljivih zemljišč v okolišu, če bi kmetijsko zemljišče pridobil kdo, ki ga ne potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti... Zakon omejuje lastninsko pravico Zakon tudi določa, da upravna enota ne odobri nakupa, če bi se s tem veleposest povečala preko dvesto hektarjev primerljive kmetijske površine po zakonu o dedovanju kmečkih gospodarstev, vendar ne več kot skupno šeststo hektarjev. Ker se ta zakonska določba smiselno uporablja tudi za zakup, so se kmetijska podjetja, ki že zdaj obdelujejo od 201 do 4.460 hektarjev kmetijskih zemljišč, z uveljavitvijo zakona znašla v položaju, ki jim onemogoča pridobivanje novih zemljišč v last ali zakup. V gospodarski zbornici oz. v njenem združenju agroživilstva so prepričani, da zakon z zemljiškim makisimu-mom posega v obstoj, poslovanje in razvoj najmanj 25 kmetijskih podetij, ki so do podržavljenja zemljišč upravljala s približno 50 tisoč hektarji zemljišč v zaokroženih obdelovalnih celotah in še vedno zaposlujejo približno 8.500 delavcev. Pa ne le to! Ocenjujejo tudi, da je omejevanje nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč z novim zemljiškim maksimumom v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine in določa, da se lastninska pravica lahko odvzame ali omeji le v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini. Tudi ustavna določba, ki ureja zakonsko varstvo zemljišč, ne omejuje lastninske pravice, ampak dopušča, da zakon določi posebne pogoje za njihovo uporabo in varstvo. Omejitve tudi pri zakupu V kmetijskih podjetjih so prepričani, da je neustavna tudi določba zakona, ki ureja zakup kmetijskih zemljišč. P° zakonu se določbe, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljis-či, smiselno uporabljajo tudi za zakup. Zakon v prehodnih Po zakonu o dedovanju se za en hektar primerljive kmetijske površine šteje: en hektur njiv ali vrtov, dv& hektarja travnikov in ekstenzivnih sadovnjakov, štirje hektarji pašnikov, 0,25 hektarja plantažnih sadovnjakov ali vinogradov alt hmeljišč, osem hektarjev gozdov, pet hektarjev gozd' ni/i plantaž ali šest hektar jer barjanskih travnikov ah drugih površin. določbah določa, da lahko "pravne osebe" dobijo t zakup tudi več kot dvesto oz. šeststo hektarjev zemU'"^-vendar le, če gre za zemljišča, ki so jih upravljale, ko so brta še družbena lastnina. K-ef beseda "lahko" nikogar ne zavezuje, v kmetijskih podje|" jih ne izključujejo možnosti, da bi jim sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dal v zakup največ dvesto oz. šest- sto hektarjev površin. Jo pomeni, da bi izgubili vecj' del obstoječih obdelovalnih površin, zakup novih oz. drugih zemljišč pa zaradi že doseženega maksimuma ne bi hn možen. • C. Zaplotnik Priporočene sorte krompirja Sorti desiree in kennebec že v opuščanju Letos ju še priporočajo za pridelovanje, vendar pridelovalce že opozarjajo, da ju bodo v prihodnje nadomestile nove in kakovostnejše sorte- Ljubljana - Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije vsako leto v sodelovanju s skupino za poljedelstvo pripravijo listo priporočenih sort krompirja. Na letošnji listi je dvajset sort. Med nosilne sorte - to je sorte, ki so med pridelovalci in porabniki zelo razširjene in dobro uveljavljene, so uvrstili zgodnji sorti mariš bard in ulster sceptre, srednje zgodnjo sorto coneorde, srednje pozne sorte frisia, romano in sante ter pozno sorto agria. V drugi skupini so sorte v uvajanju. To so na slovenskem trgu nove sorte, ki pa se zaradi dobrih lastnosti že začenjajo uveljavljati pri pri- delovalcih in uporabnikih. Med takšne so uvrstili zgodnji sorti adora in minerva, srednje zgodnjo arindo, srednje pozni sorti carlingford in eseort ter pozni sorti cor-nado in fianna. V skupini domačih sort so zgodnji sorti kresnik in vesna, srednje zgodnja jana in srednje pozni cvetnik, to je sorte, ki so še vedno zanimive za pridelovanje in za katere je na razpolago dovolj kakovostnega semena. Srednje pozno sorto desiree in pozni kennebec še vedno priporočajo za pridelovanje, vendar so ju že uvrstili v skupino sort v opuščanju, kar naj bi bilo predvsem opozorilo pridelovalcem, daju bodo v prihodnje nadomestile nove in kakovostnejše sorte. Zgodnje sorte adora, mariš bard 1 minerva so po mnenju strokovnjakov P merne za pridelovanje pod tkanin_ Srednje zgodnja sorta arinda bi po lasu stih lahko nadomestila jearlo. SredPJ pozno sorto eseort priporočajo za bio ško pridelovanje. Gomolji kennebeca ^ občutljivi za poškodbe, desireejevi Pa navadno krastavost. Za carlingfarC! J[V obvezno namakanje, sorti cvetnik in • na sta manj primerni za lahka tla, s° sante in agria pa neprimerni za prideio nje na peščenih tleh... • C.Z. Združenje turističnih kmetij Slovenije Zadovoljni s prvim letom delovanja Bled - Člani Združenja turističnih kmetij Slovenije se bodo v sredo v Kazini na Bledu sestali na prvi skupščini. Pregledali bodo lansko delo. sprejeli program za letos in pokusili dobrote l gorenjskih turističnih kmetij. Kot navaja predsednica združenja Vilma Topolšek, združenje povezuje več kot dvesto turističnih kmetij iz vse Slovenije. Že v prvem letu so s številnimi dejavnostmi pripomogli k večji prepoznavnosti ponudbe turističnih kmetij in k njihovi boljši zasedenosti, med drugim so z denarno podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za malo gospodarstvo in turizem izdali kakovostni barvni katalog turističnih kmetij, zelo dobro pa so sodelovali tudi s Centrom za promocijo turizma Slovenije. • C.Z. Izbor revije Kmetovalec Traktor leta je Zetor 7341 Slovenj Gradec - Kmetijska strokovna revija KmetovalecJ že petič organizirala izbor za slovenski traktor leta. NeK manj kot tisoč glasovalcev je odločilo, daje traktor leta ^ 7341. ki je dobil več kot petino vseh glasov. Na drugo mes se je uvrstil Massey Eerguson 42"' sprint 70, na četrto lanski zmago\ na tretje Lamborgh>» Zetor 5340 in na P£l mesto Massev Ferguson 382. Šesti je po Kmetovalcem iz ru traktor Landini globus 60, sedmi Nevv Hollland Fiat L ^ osmi John Deere 6410, deveti Same Argon 60 in deseti N Holland Fiat 70-56. Bralci so pri traktorjih ocenjevali ka no, menjalnik, motor, priročnost, varnost in ceno. • ^"\J Milan Batista: Veliki sonetni venec SLIKAR - PO DUŠI PESNIK Kranj - Pred nedavnim je akademski slikar Milan Batista v samozaložbi izdal svojo pesniško zbirko, v kateri predstavlja svoje življenjsko delo Veliki sonetni venec. Sonet, ta klasična pesniška oblika, pravzaprav niti v današnjem času ni ravno redko uporabljena pesniška oblika - če pri tem omenimo samo Milana Jesiha in njegovo knjigo sonetov. Oznaka, da gre za življenjsko delo, pa za najnovejšo pesniško knjigo Milana Batiste brez dvoma še kako drži. Razmeroma redko uporabljeno pesniško formo sonetni venec sonetnega venca je namreč pesnik ustvarjal kar nekaj desetletij. Življenje vas je obdarilo - svojo ustvarjalnost ste lahko izražali tako v besedni kot •»kovni umetnosti. Katera vam je ljubša? "Težko se odločam, kaj mi je ljudše, lahko Pa povem, da je likovna umetnost glede tega nekoliko ožja, vsaj sam ne bi mogel izraziti vsega, kar hočem prav z likovno umetnostjo. Zato dodajam tudi besedo. Gre pa seveda za ustvarjanje, v tem je smisel vsega. V enem °d sonetov to povem: V besedo, v barve se al' zvok prelije \se, kar želi iz tebe zaživeti Življenje sebi lastno. Ne umreti! morda je smisel stvarstva energije." v S Francetom Balantičem vas je usoda c«dno povezala - oba sta bila v koncentracijskem taborišču Gonars in oba sta že tamkaj pisala poezijo - tudi veliki sonetni venec. Balantič ga ni dokončal, vašega pa ste pred nekaj leti sicer izdali v dvajsetih izvodih v "neugledno" razmnoženih kar na c,klostilnem papirju. "Zamisel, da bi napisal veliki sonetni Venec se me je držala zelo dolgo. Sonete sem začel pisati že 1942 v Gonarsu, dva soneta prav tako vključena v veliki sonetni venec pa sta še leto dni mlajša. To je bil seveda poseben čas - ko si kot taboriščnik Popolnoma na dnu, si prizadevaš dvigniti z dna z razmišljanjem, da bi ustvaril nekaj 2>' Podobno sta najbrž razmišljala 3 "alantič m Mitja Šarabon, ki sta delila ;oaobno usodo. Kasneje so moji sonetni enci nastajali v različnih življenjskih ob-a°PJih tudi kasneje še med vojno in tudi po J^jni. Zdelo se mi je zanimivo, da ob koncu knJige dodam tudi kronologijo nastajanja s°netnih vencev - vsakega od štirinajstih sonetnih vencev in seveda tudi pripadajoči ^agistrali so na koncu knjige datirani po letnicah nastanka oziroma dopolnitve." Enega od dveh predgovorov h knjigi je napisal še pokojni Franci Zagoričnik, drugega pa prof. Franc Drolc. Ali to pomeni, da J® Zagoričnik nameraval izdati vaš veliki s°netni venec v zbirki, ki jo je sam urejal? "Tako je. V reviji Nova Atlantida je objavil enega od sonetnih vencev, vse ostalo gradivo, Pa je bilo pripravljeno skupaj s predgovorom ^ izid v knjigi, vendar je vse skupaj Prekrižala Zagoričnikova nenadna smrt." Poznamo vas kot slikarja, le malo ljudi pa Je do unikatne izdaje vašega sonetnega enca sonetnih vencev in pred tremi leti še Pesniške zbirke Veter in kamen, vedelo, da ',e Pravzaprav tudi pesnik in da ste literaturi ^skozi dajali prednost pred slikarstvom. , Z literaturo sem se v mladosti zavzeto Kvarjal in se resno nameraval posvetiti UdijU književnosti. Tudi pesmi sem pisal, P?tem pa se je marsikaj spremenilo. Pesmi usem več objavljal po letu 1945, kar pa ne pomeni tudi, da se s poezijo nisem več k arjal. Kako naj povem? Kritizirali so me, ° sem pisal o Prešernu, nagovarjal sem ga s Francetom. Doživel sem hude kritike, pa sem se raje preusmeril v likovno Milan Batista Foto: L. M. umetnost. Pesnjenje me je seveda spremljalo vse življenje, zame je to meditacija o življenju. Pesnitev sonetni venec sonetnega venca je bila zaključena v letu 1975, kasneje so posamezni deli doživeli le nekatere predelave." Za javnosti dolga desetletja skrito pesniško življenje ste si izbrali najtežjo pesniško formo - veliki sonetni venec. Zakaj? "No, pisal sem seveda še tudi kaj drugega, večina, kar je nastajajo v zadnjih obdobjih, je izšlo pred tremi leti v zbirki Veter in kamen. Ne vem odgovora, zakaj ravno sonetni venec in to veliki. Ze sam sonet ni najbolj lahka oblika, katenata sonetnega venca, ki sem jo izbral, pa je še težja, saj je v objemu zunanjih in notranjih magistral. Notranji magistrale in zunanji magistrale se potem prepletata skozi magistralni venec. Zunanji magistrali sonetnih vencev so prvi verz sonetnega venca, notranji magistrali pa potekajo kot tercetni verz od zadaj proti začetku. Zunanji in notranji magistrale tvorita akrostih - Tvoj mrtvi objem - moja tiha bolest." Za ogromno zgradbo okoli dvestotih sonetov je poleg vsega drugega potrebno tudi določeno matematično znanje, s katerim je mogoče obvladovati prepletanje verzov? "Sama forma je resnično utrudljiva. V enem od sonetnih vencev, sem celo vpletel misel, da sem že truden " od pesmi stila". Nisem pa odnehal, zame je bilo pomembno, da sem samemu sebi dokazal, kaj zmorem. Pri tem sem si dovolil še marsikaj drugega. Enajsti sonetni venec z naslovom Harlekin ima še svojo posebno pesnitev, na koncu pa so še dodani nekakšni - sam jih imenujem "notranji" soneti. Skratka gre za obliko, ki se mi je porodila ob ukvarjanju s sonetnim vencem. V trinajstem sonetnem vencu z naslovom Domovina sem na primer v rondo dodal nekakšne naslove, z njimi naštevam značilnosti slovenske pokrajine in ljudi." Na kaj se nanaša akrostih vaše pesnitve? "Tvoj mrtvi objem - moja tiha bolest. V predgovoru Zagoričnik zapisal, da je v primerjavi s Prešernovim akrostihom, moje sporočilo namenjeno - Juliji - Sloveniji. Ni se zmotil, mišljena je ljubezen in domovina Slovenija. Pri tem sem imel v mislih tudi svojo mladostno ljubezen, za katero se je med vojno izgubila vsaka sled, zraven pa seveda spletam tudi svoj odnos do domovine, do sveta, ki ga imenujem atelje sveta. Skratka v pesnitev sem vpletel svoj odnos do sebe, do soljudi, do sveta, pri tem neprizanesljivo razčlenjujem, kaj je resnica v meni, kaj laž, kdaj, če sploh kdaj bom to lahko odkril." Ob branju vaših sonetov je enajsterec vašega verza izpiljen, prvi zlogi nepoudar-jeni, skratka izpričujete veščo rabo pesniškega orodja "Za dokončno podobo pesnitve sem za vso spodbudo hvaležen profesorjema Serge-ju Kolarju in Francu Drolcu. Za vztrajanje pri dokončanju pesnitve pa sem dolžan hvalo prof. Mariji Stanonikovi. Nekaj mojih pesmi je ob Paternujevem projektu Slovensko pesništvo upora našla v belokranjskem muzeju, tudi sonete. O tem je napisala celo študijo, seveda ne le o mojih pesmih, tudi o drugih. Pravzaprav me je neposredno spodbudila s tem, ko je zapisala, da je "nekdo" na pol poti pri nastajanju velikega sonetnega venca odnehal. Pa sem si dejal - odnehal pa ne bom. Dolgo je trajalo, pa mi seveda zdaj ni žal časa in truda." Slovenska literarna kritika med drugim omenja, da ste nekakšen začetnik ludizma v slovenskem pesništvu. "Sonet je ostra pesniška oblika, celo razumska, bi lahko rekel; zato sem tej razumski obliki na primer v sonetnem vencu Karneval ušel v "ludizem", v igrivi slog, v katerem se besede v verzu izgubijo, ostanejo le ritmično ponavljajoči se zlogi. Prav vesel sem, da so na predstavitvi moje knjige na recitalu v hotelu Kokra na Brdu enega od sonetnih vencev - desetega z naslovom Karneval - predstavili člani Odra mladih pri Centu kulturnih dejavnosti ZKO Kranj v režiji Lojzeta Domajnka." • Lea Mencinger OBČINSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN__ Dom krajanov Lom pod Storžičem bo v četrtek, 11. februarja 1999, prizorišče občinskega srečanja otroških gledaliških skupin, y ga po nekajletnem premoru organizira tržiška območna ^postava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Na razpis organizatorja so se prijavile štiri otroške gledališke skupine, ki bodo četrtkov dopoldan popestrile učencem rržiških podružničnih Sol, ki si bodo srečanje organizirano ogledali. Igralska skupina OŠ Lom se predstavlja s KRALJEVIMI SMETANOVIM KOLAČKI, igralska skupina KUD-a Lom z GRAJSKO IN ČEVUARJEVO MARIČKO, otroci 4. razeda OŠ Bistrica z BUTALSKIMI RAZGLEDNICAMI in ueenci OŠ Podljubelj z MODERNO RDEČO KAPICO. Mentorsko delo Jožeta Tišlerja, Nine Mavric in Nuše Shbar, zelene Košir in Silve Škofic pa bo "ocenil" selektor letošnjega Kekčevega srečanja, režiser Peter Militarov. • B.K. SOBOTNE GLASBENE MATINEJE ZA NAJMLAJŠE Ob finančni pomoči Občine Tržič bo Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Tržič vse februarske sobote ob 10. uri v dvorani tržiškega kina organizirala SOBOTNE GLASBENE MATINEJE, na katerih se bodo najmlajši tržiški publiki s svojimi programi predstavili: 13. februarja: jeseniški lutkarji z glasbeno pravljico Jane Milčinski MARJETICA IN ZMAJ 20. februarja: skupine Project One iz Ljubljane s PRAVLJIČNO ZMEŠNJAVO in 27. februarja: VSI VESELO POJEMO z Romano Krajnčan Sobotne glasbene matineje so nadaljevanje uspešnih jesenskih lutkovnih matinej in decembrskega filmskega abonmaja za najmlajše, ki z otroki v starosti od 3. do 10. leta, ter njihovimi starši, počasi dobivajo svoj prostor v koledarju tržiških kulturnih prireditev. • B.K. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešeren in Kranj. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Borut JPečarkarikature "Prešernovi nagrajenci 1964-99" v galeriji pa je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1998. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Leon Koporc. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja Veno Dolenc. V Mali galeriji razstavlja Arjan Pregl. V galeriji hotela Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V Cafe galeriji Pungert razstavlja karikature Aljana Primožič. V salonu Remont razstavljjo člani likovne skupine KD Sava. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava likovnih del slikarja Andreja Dolinarja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Cvetje za 8. februar. JAVORNIK - V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja fotografije na temo Eksperimenti avstrijski avtor Hanzi Reichmann. RADOVUICA - V Galeriji Avla Občine Radovljica razstavlja fotografije na temo "Radovljiški svet" avtorice Marijanke Globočnik. V galeriji Pasaža so na ogled fotografije društvene razstave 1998 Fotografskega društva Radovljica. BLED - V prostorih Občine Bled je na ogled razstava likovnih del iz vsakoletnih triglavskih slikarskih taborov. BOH. BISTRICA - V Domu J. Ažmana razstavlja slikar Anton Repnik. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja fotografije Aleksander tuf ar. V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava Kje je Miki miška?. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. V Knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja Edi Sever. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka črnobele in barvne fotografije na temo "Tibet - dežela menihov popolnega sočutja" razstavljata Kristina in Jure Furlan. POLJANE - V Gostilni na Vidmu so na ogled stare fotografije "Pozdrav iz Poljan. TRŽIČ - V Galeriji Fontana razstavlja karikature "nabodalo časa" Aljana Primožič. V Paviljonu NOB razstavlja slikar Žarko Lavička. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava del likovne skupine Supernova. Novo v kinu PATRIOT, BABE 2 V gorenjskih kinematografih se v tem tednu vrtu filmska novost slovenski film Patriot, od 11. februarja dalje pa bo razveseljeval gledalce Babe - pujsek v mestu. Akcijskih filmov slovenska filmska produkcija ne premore veliko. Izjema je novi film Patriot. Dogaja se v sedanjosti, ko Slovenija vstopa v evropske politične in vojaške integracije. Zgodba se začne, ko NATO v Sloveniji postavi center za letalsko obrambo z imenom Patriot. Center skuša uničiti mednarodna teroristična organizacija, ki grozi porušiti tudi jedrsko elektrarno v Krškem. No, nevarnost prepreči kriminalist odgovoren za sistem Patriot. Film je režiral Tugo Štiglic, igrajo pa Brane Završan, Tanja Dimitrijevska, Roman Končar, Ivo Barišič, Polona Vetrih, Uroš Smolej, Radko Polič . Babe: pujsek v mestu je nadaljevanje filma Babe iz leta 1995, nominiranega kar za sedem oskarjev, dobil pa ga je za vizualne efekte, ponaša pa se tudi z nagrado Zlati globus. Uspešnica z zgodbo "za otroka v odraslem in za odraslega v otroku" je kar klicala po nadaljevanju. V prvem filmu je pujsek Babe, potem ko zmaga na tekmovanju ovčarskih psov prepričan, da je to tudi sam. Nova zgodba pa nadvse prebrisanega pujska vodi v mesto, tja spremlja tudi lastnico kmetije, ki si prizadeva izogniti propadu. Mestne živali so seveda drugačne od tistih na kmetiji - psi in mačke so v mestu brezdomci, izgubljenci, na katere mesto pozablja. Film, režiral ga je George Miller, James Cromvvell, Magda Szubanski in Mickev Roonev, so posneli v Avstraliji, za snemanje pa so potrebovali kar 799 živali. KONCERT ZBORA AVE Kranj - Zbor z A. Hauptmanom se je prvič ponovno predstavil v Kranju Kranj, 3. februarja - Zborovsko življenje v Kranju je res bogato. Če najkvalitetnejšim zborom, kot so Akademski pevski zbor "France Prešeren", Komorni pevski zbor "De Profundis" in še drugim dodamo njihov novi zborovski cikel, ki se v okviru kranjskega Kluba študentov odvija v osrednji kranjski župnijski cerkvi svetega Kancijana in tovarišev, zagotovo še nismo povedali vsega. Kajti zadnjo soboto se je prav tam odigral ponovni "prvi" nastop našega najelitnejšega pevskega ansambla Komornega zbora "Ave", ki ga vodi Andraž Hauptman. Ansambel, zdaj 28-članski mešani pevski sestav, nekaj malega prenovljen, se je predstavil z a cappela sporedom duhovne in posvetne glasbe. Zborovska glasba je tako vizualno kot slišno zapolnila prezbiterij osrednje kranjske cerkve, kajti umetniški vodja in ustanovitelj ter dirigent zbora "Ave" Andraž Hauptman je z različnimi postavitvami solistov, soli-skupin in večzborij dobesedno okupiral celoten cerkveni prostor; da bi potem glasba lahko zapolnila še celoten in polno zasedeni ladijski cerkveni prostor. Naš vrhunski pevski ansambel, ki ima v nekaterih drugih postavitvah za seboj številne naše in tuje tekmovalne ter revijalne dosežke, kar nekaj odličnih diskografskih dosežkov - cedejk, je največjo težo tokrat položil v duhovno glasbo: uvodoma so bili to trije Gallusovi moteti, potem pa so sledile še uglasbitve liturgičnih besedil skladateljev A. Lottija, G. Mahlerja v priredbi C. GottNvalda, E. Griega in J. Kokkonena, pa še F. Poulenca. Potem pa so sledila še posvetna dela treh naših avtorjev L. Lebiča, U. Vrabca in O. Deva, za konec pa še niz ameriških narodnih in črnskih duhovnih pemsi skladateljev J. Erba in M. Brewerja. Seveda "uradnega" dela tega koncerta še ni bilo konec, saj so izvajalci, še preden jih je dirigent Andraž Hauptman dobesedno odpeljal iz kranjskega prezbiterija, odpeli še tri dodatke. Bil je to še en praznik za slovensko vokalno glasbo, za kranjski glasbeni prostor pa zagotovo eden od letošnjih umetniških vrhuncev. Ansambel, Komorni zbor "Ave", pa lahko že s tem prvim "come back" računa v svoji bližnji prihodnosti na nove vrhunske in mednarodne uspehe, saj je že na samem začetku kar najtesneje povezal svoje minule uspehe in kvalitete z novimi, kar pa bo zagotovo še dograjeval. • F. K. Beseda ob pesnikovem grobu PESNIKOVO SLOVO IN SPOROČILO Kranjčani so se na predvečer obletnice pesnikove smrti tradicionalno intimno in glede na jubilej tudi nič bolj številno ob zborovski pesmi zbrali ob grobu, pred hišo in pred pesnikovim spomenikom. Nagovor ob grobu je tudi tokrat pripravil prof. Franc Drolc. Na ravni besede je vse dopolnjeno: ostaja samo še smrt kot dejstvo, kot slovo in kot sporočilo. Smrt kot leksem, kot beseda v slovarju, se po Scherberje-vi raziskavi frekvence - pogostnosti besed v Prešernovih poezijah pojavlja zelo visoko. Prva od pomensko polnih besed je sicer srce, čisto na vrhu pogostnoste lestvice, a beseda smrt ji sledi kar kmalu, in to v strašni soseščini: smrt -mati - pevec. Srce stodvanajst-krat v Poezijah, usodni triptih -dvaindvajsetkrat. Smrt kot administrativno dejstvo, kot individualni odklop z aparatur in kot nacionalna tragedija ima v Prešernovem opusu poseben Luna sije in kitica iz Zdravljice - pesem se je v zgodnjem nedeljskem predvečerju kot že tolikokrat doslej razlila čez najbolj znano zadnje počivališče velikih mož v kranjskem Prešernovem gaju. Pel je APZ France Prešeren Kranj. Pesem se je ponovila še pred Prešernovo hišo in pred Prešernovim spomenikom, nastopila sta Mešani pevski zhor Iskra in Moški pevski zhor dr. Janez Bleitveis. sonet - Memento mori, prijazna smrt kot atribut nečesa bližnjega, mojega, domačega in totalnega - obvladuje ne le pesniški opus, pač pa tudi vsakdanjo biografijo pesnikovo, vse tja do vrvi, poskusov dejanskega samouničenja. A kje se pojavi prava, sub- stancialna smrt? Ali v razmerju do matere, ki je osemletnega otroka poslala v svet, morala še sama zapustiti domačijo in ugašala na Koroškem pri sinu Juriju, in je veliki sin ni videl niti na smrtni postelji, kaj šele, da bi ji lahko zašepetal v materinsko naročje upesnjeno grozo tesnobe, samote in zapuščenosti? Ali v razmerju do prijateljev, ki so mu pomagali odgrinjati širni svet in dimenzije lepote, a so drug za drugim odhajali - Čop, Smole -in pesnika neusmiljeno puščali samega sredi opustošenega sveta? Ne, smrt na ravni ubese-ditve se je pojavila ob Bogomili, literarnem liku, ki je znak, simbol, mit. Smrt kot sublimat, usedlina in izcedek trpljenja, je v Bogomili od otroških let do zevajočega konca, ko pesniku na smrtni postelji ostane le še Tomaž Kempčan po nemško in sveto pismo v latinščini, sestra Katra pa niti bratovih škornjev ni očedila. Torej Bogomila kot znak: je znamenje ob poti, daje Črtomir po polomu - socialnem, vojaškem in duhovnem -našel pot domov. Bogomila mu ni bila cilj, bila je kriterij, sistem vrednot in pojmov, po katerem seje ravnal silni literarni lik in se reševal fizičnega propada. Bogomila kot simbol: nositeljica nove vere in novega upanja v lirsko - epski pesnitvi Krst pri Savici samo dvakrat pokliče Črtomira po imenu, medtem ko Črtomir kar bruha iz sebe njeno ime bodisi kot protagonist v dia- Milan Batista: dr. France Prešeren, risba logu bodisi kot Prešernov tri-osebni pripovedovalec. Bogomila pravi moj Črtomir, ko ji je vendarle že čisto jasno, da ne gre več za svojino, posest - moj, svojilni zaimek. "Ne združenja, ločitve zdaj so časi" - in drugič, "Pojdi Črtomir, pojde(/), izgini mi izpred oči!" In še Bogomila kot mit: "Molče v to prošnjo Črtomir privoli". Molk spremlja sestop z vrtoglavih višin, atrofijo telesa in njegovih organov, sublimacijo, sesedanje v trpljenje, ki je para -, psevdo '< ultra krščansko spoznavanje neizprosne danosti, razsvetljensko pogansko daleč °a Boga z veliko začetnico, od prave krščanske božjosti; a vendarle čaka, da se prelije v novo luč, ki je brezmejna, ki je onstran, ki ga kot velikega duha po velikem trpljenj sprejema vase, da se bo ufl^ ril, in da ga bodo resnic^0 dojeli tisti, ki govorijo 111 razumejo po slovensko. VODNIK PREŠERNOVA VRBA Vrba - Muzej Jesenice je ob 150-Ietnici smrti Franceta Prešerna včeraj v njegovi rojstni hiši predstavil novo izdajo vodnika Prešernova Vrba. Zadnja naklada podobnega in večkrat ponatisnjenega vodnika Vrba jc namreč že pošla, zato je Muzej Jesenice skupaj z Upravo za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo RS pripravil novega. Knjižica manjšega formata tiskanega na 54 straneh bo z naklado 10.000 izvodov za nekaj časa vsekakor zadostovala povpraševanju po vodniku. Glede na to, da rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi letno obišče kar okoli 20.000 obiskovalcev, v letošnjem in naslednjem jubilejnem letu pa najbrž še več, bo vodnik morda kazalo dotisniti že kar kmalu. Vodnik prinaša besedilo dr. Janka Kosa z naslovom Dr. France Prešeren: življenje in delo. Prof. Jože Šifrer pa je prispeval osrednji tekst z naslovom Prešernova domačija, v katerem opisuje Deželo in pot kulturne dediščine, zgodovino vasi Vrba, zgodovino Prešernovega rodu in drugo. O obnovi in ohranjanju cerkve sv. Marka piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben, ki je tudi vodila obnovo tega kulturnega spomenika. Besedilo dopolnjujejo tudi fotografije in geografska karta območja z označenimi kulturnimi znamenitostmi, dodan pa je tudi njihov seznam. Vodnik je uredila Jerneja Batič, redakcija Zdenka Torkar Tahir. • L.M. KOMORNI KONCERT V KRANJU Ljubljanski godalni kvartet, basbaritonist Marko Fink in Trio Lorenz v ž.c. sv. Kancijana in tovarišev Kranj, 3. februarja - V okviru letošnjega prvega mednarodnega simpozija "Prešernovi dnevi v Kranju 1999" in na povabilo kranjske Mestne občine je v umetniško oblikovanem sporedu akademika in slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča na Komornem koncertu v osrednji kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev nastopila vrsta izvrstnih slovenskih glasbenikov. Na sporedu so bila dela F. Schuberta, petih slovenskih skladateljev, ki so uglasbili samospeve na Prešernova besedila in nazadnje še A. Dvoržaka. Nastopili pa so LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET: Monika Skalar in Karel Žužek - violini, Franc Avsenek - viola in Stane Demšar - violončelo, basbaritonist MARKO FINK ob klavirski spremljevalki BOŽENI DORNIK in nazadnje še naš osrednji komor-noglasbeni ansambel TRIO LORENZ: Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija - violončelo. Praznik naše in tuje komorne glasbe se je začel s Schuber-tovim Godalnim kvartetom v a-molu, op. 29 iz leta 1824, imenovanim tudi "Rozamunda". To pa je ime, ki se kasneje pojavi tudi v Prešernovem literarnem opusu, hkrati pa prikaže tako takrat najbolj tipične dunajske glasbene razmere s popularnimi "schubertiadami", in nas hkrati opomni na ponovno slovensko vzporeditev naše glasbene reprodukcije na področju godalnega kvarteta z evropsko. Ljubljanski godalni kvartet, ki je tako kot preostali nastopajoči tokrat v Kranju spet igral v slabih poustvarjalnih razmerah (mraz, akustika itd.), pa je navkljub vsemu temu znal privabiti številno občinstvo; torej Kranj glasbeno občinstvo le ima! Slovenski pevec argentinskega rodu MARKO FINK, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za kar štiri cedejke, od tega za tri Schubertove samospevne cikle se je tokrat zaradi obolelosti svoje stalne klavirske partnerice Nataše Valant izkazal s petimi od šestih napovedanih samospevov na Prešernova besedila s pianistko BOŽENO DORNIK. Na sporedu so bili sami vokalno-instumentalni biseri, kot samospevi tudi so. Oblikovali so jih naslednji slovenski skladatelji: Kamilo Kašek, Josip Michl, Fran Gerbič, Stanko Premrl in Fran Serafin Vilhar. Večerje sklenil priznani TRIO LORENZ z enim od klasičnih del romantične glasbene literature Antonina Dvoržaka, Trio v e-molu, op. 90, imenovanim tudi "Dumkev" iz 1. 1891. Splet odlične glasbe z najodličnejšimi izvajalci je bil sklenjen, podana je bila delna primerjava z našimi in tujimi glasbenimi umetninami tudi v "Prešernovem času in prostoru". • F.K. Po sledeh Prešerna PREŠERNOVI SODOBNIKI V TRŽIČU Tržič, 9. februarja - Posebno obeležitev slovenskega kulturnega praznika je v nedeljo pripravil Tržiški muzej z galerijo. Višji kustos, prof. Janez Šter je obiskovalce popeljal na sprehod po Prešernovih sledeh po tržiškem mestnem jedru. Zgodovinskega dokaza, da je bil Prešeren kdaj v Tržiču, ni. V Kurnikovi hiši je prof. Janez Šter povedal najprej o Francetovem stricu in sorodniku kasnejšega tržiškega župnika, Antona Vovka, Valentinu Prešernu, ki je bil v letih 1807 do 1819 župnik v Tržiču. Prav verjetno je, da seje France Prešeren, ki je študiral na Dunaju, kdaj oglasil pri svojem stricu v župniš-ču. Kasneje je prišel v Tržič še en njegov sorodnik, Anton Vovk, ki je bil v letih 1926-do 1928 najprej kaplan, od 1928 do 1940 pa župnik. Anton Vovk se je rodil v isti hiši v Vrbi kot sto let prej France Prešeren. Obiskovalci so se nato odpravili proti mestnemu jedru in se ustavili najprej na Trgu svobode 21, od koder izvira rod Prim-čeve Julije, saj je tu živel njen praded. In če ne bi njen ded prodal te hiše in se preselil v Ljubljano, bi moral France Prešeren svojo izvoljen ko obiskovati v Tržiču. Omenili so tudi Trg svobode 25, kjer se je rodil Janez Damascen Deu. Na Trgu svobode 28 se je rodil Ignacij Holzapfel, slovenski pisatelj in soustanovitelj ljubljanske gluhonemnice. Bil je Prešernov sodobnik, Prešeren pa seje iz njega ponorčeval v epitafu. Na Partizanski 8, kjer je živel Prešernov osebni zdravnik Tomaž Pire, ki je prišel v Tržič leta 1850. Slovel je kot odličen zdravnik, dostikrat pa je zdravil tudi z ostrimi besedami. Prav verjetno se zdi, da jc Prešeren kdaj prišel v Tržič na obisk k svojemu zdravniku. O njem pa je ohranjenih veliko anekdot. Seveda so obiskovalci mimogrede izvedeli tudi nekaj o zgodovini Tržiča in si ogledali največje znamenitosti. • P. B. Razstave ob pesnikovem jubileju PREŠERNOV KRANJ SE SPOMINJA Kranj - Če Prešeren ne bi s "trebuhom za kruhom" prišel v Kranj, bi, to seveda vemo danes, mesto bilo za marsikaj prikrajšano. Dekret o njegovem imenovanju za samostojnega odvetnika v Kranju nosi datum 22. julij 1846. Prav na ta datum je knjižni revizor Jurij Paušek tudi odobril tiskanje njegovih Poezij. Advokat dr. France Prešeren seje septembra in oktobra 1846 selil v Kranj, v hišo s številko 181, last trgovca in pivovarja Franca Mayerja, hišo, ki seje s pesnikovo vselitvijo kot končna postaja njegovega življenja zapisala v našo kulturno zgodovino. To je le delček iz kulturno zgodovinske razstave, ki jo je Gorenjski muzej pripravil v spodnjih prostorih Prešernove hiše. Avtorici razstave Beba Jenčič in Majda Žontar sta odbrali za razstavo s pomenjljivim naslovom "Vzdignite me, zadušiti me hoče"! najznačilnejše fragmente v dokumentih, fotografijah in predmetih, ki odslikavajo družabni, družbeni in politični trenutek mesta, katerega meščan je za kratek čas postal tudi Prešeren. Razstavo je oblikovala Mirta Krulc, zavzela pa je oba spodnja prostora hiše; sestavni del razstave pa je tudi osvežena stalna postavitev Prešernovega spominskega muzeja v zgornjem nadstropju. Razstavo v Prešernovi hiši je minuli četrtek zvečer odprl Jožef Školč, minister za kulturo, v glasbenem programu pa sta nastopila igralka in pevka Jerca Mrzel in Emil Glavnik. • L.M. O nagrajencih - na dva načina SLAVA JE NJIHOVA Obe razstavi v kranjski Mestni hiši si pravzaprav podaja* ta roki: Prešernovi nagrajenci 1998 in Pečarjeva portret-na karikatura Prešernovih nagrajencev 1964-1999. Tradicija, da ob letu Gorenjski muzej v Prešernovem rnestu pripravi razstavo, na kateri se z deii predstavljajo Prešernovi nagrajenci minulega leta, tudi letos ni bila izneverjena. Spre* memba je le ta, da seje zaradi obsežnosti predstavitve razstave Prešeren in Kranj v Prešernovi hiši, tokratna razst3vf začasno preselila v galerijo v Mestni hiši. Pravzaprav zelo pfj" kladno za obiskovalce, ki se sprehodijo mimo vitrin z gradivi, ki govore o delu teh kulturnih izbrancev, do Stebriščne dvorane, kjer je razstava karikatur. Predstavljajo se Mela Hočevar in Saša Vuga, Prešernova nagrajenca in nagrajf|Kl Prešernovega sklada: Jakov Brdar, Matjaž Farič, Uroš Kale*" Milada Kalezič, Eta Sadar Breznik in Igor Šterk. Tako kot je Gorenjski muzej kronist razstave Prešernovi nagrajenci, Je Borut Pečar svojevrsten kronist, ki s karikaturo predstav'Ja Prešernove nagrajence. Začetek njegove karikaturne kronik na Prešernove nagrajence sega v leto 1964, v zbirko pa je uvr- dvorani kranjske Mestne hiše. V SREDNJO ŠOLO Odločitev za šolo potnem Ijenjski poklic Osmošoleem so minuli teden na osnovnih šolah razdelili Razpis za vpis r srednješolske programe, čas je namreč za odločitev, kam naprej. Izbira šol in izobraževalnih programov je v Sloveniji pestra, največ osmošolcev pa se vendarle odloči za šolanje kar najbliže domačemu kraju. Okoli osem tisoč gorenjskih srednješolcev se tako šola na eni od šestnajstih srednjih šol na Gorenjskem, le manjši del se jih na šolanje vozi v Ljubljano in redki na šole v drugih slovenskih krajih. Mreža šol je tudi na Gorenjskem dovolj razpredena, da ponuja široke možnosti, Pa naj osmošolca mika nadaljevanje šolanja v gimnaziji ali na kakem konkretnejšem poklicnem področju. Ob vpisu se vsako leto poka- oddelka, in sicer se tudi že uveljavljeno šolajo dualno. Razpisujejo pa tudi šolanje za oblikovalca kovin, strojnega mehanika in monterja in upravljalca energetskih naprav, ki naj bi sestavili en oddelek. Turizem očitno močno privlači mlade, zato bo zanimanje za že, da mlade zanimajo le določeni programi, medtem ko je za druge zanimanje tako pičlo, da se v srednjih šolah vsako Leto znova ubadajo z mislijo, kako iz majhnega števila prijavljenih sestaviti razrede. Tako je denimo velikega zanimanja deležna ekonomska, turistična, gostinska, cvetličarska šola, manj pa gradbena, tekstilna, gumarska šola. Vsako šolsko leto pa so polne tudi vse tri Na Gorenjskem blizu tristo učnih mest Osmosolci se imajo možnost odločiti za šolanje v poklicnih programih srednjih šol, ki potekajo po dualnem sisitemu. Vtem primeru se učenec približno polovico svojega šolanja uči tudi v mojstrovi delavnici in si pridobi tudi praktične veščine za svoj bodoči poklic. V razpisu za prihodnje šolsko leto je objavljen tudi razpis učnih mest za izobraževanje po dualnem sistemu. Razpisujejo jih obrtne zbornice in območne gospodarske zbornice. Za Gorenjsko smo v tem ruzpoisu našteli skoraj tristo učnih mest za različne poklice, za katere šole izobražujejo po dualnem sistemu. Največje število jih razpisuje Območna obrtna zbornica v Kranju, kar 75, Domžale 67, Jesenice 17, Kamnik 38, Radovljica 21, Škofja Loka 39 in Tržič 9, Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko v Kranju pa 24. Med ponujenimi poklici prevladujejo avtoklepar, avtomehanik, kuhar, natakar, mizar, tesar, zidar, najdemo pa tudi strojnike, peke, slaščičarje, cvetličarje, tapetnike. krojače in šivilje in frizerje. gorenjske gimnazije. Oglejmo si' kaj gorenjske šole ponujajo prihodnje šolsko leto. Gostinci, lesarji, kovinarji... sistemu, sprejeli pa bodo tudi tovrstno šolo v Radovljici ^Na gostinska šola Bled za dva oddelka bodbčih tapet- SS£l^ razpisuie devet oddelkov: po dva v triletnem programu za Kuharja in natakarja, enega za skupni triletni program kuhar-natakar, za oba poklica pa b°do šolali tudi v dveh oddelkih po dualnem sistemu. Dva °ddelka so razpisali tudi za Poklic gostinski tehnik nikov, za enega v običajnem in za drugega v dualnem načinu šolanja. Lesarskim tehnikom bo na voljo en oddelek. Srednja kovinarska in cestno-pro-metna šola Škofja Loka šola obdelovalce kovin v nižjem poklicnem programu, ki jim bo namenjen en oddelek. Za --vMv gUMIIINK.1 IC1I1IIN.. ""»"~"J-" --- ------- Srednja lesarska šola Škofja en oddelek bodo sprejeli tudi k°ka prav tak0 razpisuje devet °ddelkov. V nižjem poklicnem Programu za obdelovalce lesa, Ki traja dve leti in pol, ponuja dva oddelka. V triletnem programu mizar bosta dva oddelka- prav toliko tudi v dualnem strojnih tehnikov, pa mehanikov vozil in voznih sredstev, avtokleparjev (ki jih šolajo po dualnem načinu) in instalaterjev strojnih instalacij (prav tako dualno). Bodočih avtome-hanikov naj bi imeli za dva Prosta mesta v dijaških domovih d'.htški domovi bodo dajali informacije o vpisu in možno-7 . blvahJci dijakov med šolski letom. Na Gorenjskem imamo j d Vaške domove. Dijaški dom Srednje gostinske šole Bled ima ftrPr"stih mest Z* novince, in sicer 10 za dekleta in 8 za fante, dekl tn šn,clens{k' dom v Kranju ima 1/0 prostih mest, 80 za nov ? in 30 zafante- V dijaškem domu Škoj/a Loka pa je za _ ° So'Sko leto na voljo 67 prostih mest. ekonomska in turistična šola v Radovljici za turistične tehnike razpisuje dva oddelka, enako za ekonomske tehnike, dva oddelka pa sta namenjena ekonomski gimnaziji. Od strojnikov do medicinskih sester Srednja šola Jesenice je ena tistih, ki šola vse od strojnikov do poslovnih tajnikov in medicinskih sester. V triletnem programu poslovni tajnik razpisuje dva oddelka, po enega za nižji program obdelovalca kovin in strojnega tehnika, oblikovalcev kovin, preobliko-valcev in spajalcev kovin ter strojnih mehanikov naj bi bilo tudi za en oddelek. Za tehnike zdravstvene nege sta na voljo dva oddelka, eden pa za lani novi program bolničarjev -negovalcev. Srednja trgovska šola Kranj ima razpisana dva oddelka za ekonomske tehni- V petek in soboto informativna dneva Vse srednje šole, pa tudi višje, visoke in fakultete, bodo organizirale informativna dneva, kjer bodo bodoči srednješolci in študentje dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in šolanju. Na posameznih srednjih šolah bodo tudi predstavniki gospodarske in obrtnih z bo me i. ki bodo učence dodatno obveščali o posebnostih dualnega poklicnega izobraževanja in o sklepanju učnih pogodb. Informativna dneva bosta v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 13. februarja, ob 9. uri. Na Srednji ekonomski in upravno-admi-nistrativni šoli v Kranju bo v petek informativni dan ob 9. in 14. uri v dvorani Kina Center v Kranju, v soboto pa ob 9. uri v prostorih šole. Na Srednji kovinarski in cestno-prometni šoli v Škofji Loki bo informativni dan v petek ob 11. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri v predavalnici v pritličju šole. ke in štiri za prodajalce. Srednja gradbena šola Kranj ima na voljo pet oddelkov, od tega po enega za nižja poklicna programa tesar opažev in gradbinec, enega za triletno poklicno šola- nje tesarjev in zidarjev in enega za pečarje, letos pa uvajajo tudi nov program slikople-skar - črkopleskar in pričakujejo za en razred prijav. Ena najbolj zanimivih šol za mlade je tudi Srednja ekonomska in upravno-administrativna šola Kranj z desetimi razpisanimi oddelki: trije so za bodoče ekonomske tehnike, dva za poslovne tajnike, eden za upravne tehnike in štirje za ekonomsko gimnazijo. Pod streho Srednje elektro in strojne šole v Kranju najdemo vse mogoče: elektrikarje, elektrotehnike, obdelovalce kovin, strojnike in oddelke tehniške gimnazije. Slednji bodo v novem šolskem letu trije, po dva bodo razpisali za triletni poklicni program elektrikarjev elektronikov in elektrotehnikov elektronikov, po enega pa za triletni program energetik, elektrotehnik energetik, računalniški tehnik, obdelovalec kovin (nižji poklicni program) ter- strojni tehnik. Oblikovali bodo tudi oddelek strojništva za poklice oblikovalec kovin, finomeha-nik in urar ter strojni mehanik. Letos prvič brez čevljarjev V Srednji tekstilni, obutveni ijn gumarski šili v Kranju pa je vsako leto manj vpisanih. Šolanje za gumarje so že opustili, letos pa prvič ni razpisanih Rok za prijavo je 5. marec Osmosolci, ki se nameravajo v šolskem letu 1999/2000 vpisati v srednjo šolo, bodo izpolnili prijavo za vpis v I. letnik in jo oddali na svoji osnovni šoli. Vpisni postopek je tak, kot je bil preteklo leto. Srednje šole bodo prijave sprejmale do 5. marca. Po končanem prijavnem roku bo šolsko ministrstvo kandidate do 12. marca obvestilo o številu prijav za vpis. Če bodo učenci želeli svojo odločitev spremeniti (bodisi zaradi svojih osebnih razlogov ali pa zato, ker bo na željeni šoli preveliko število prijav) 'lahko do 25. mana vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo ali pa na drug program. Po 25. marcu prijav ne bo več mogoče pre našali, dokler ne bo končan postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen. Če bo na šoli število prijavljenih učencev za posa mezni program tudi po 25 marcu večje od predvidenega števila vpisni/i mest, bo šola v soglasju s šolskim ministr stvom vpis omejila. O tem bodo učence obvestili do 2/ aprila, na šolah z omejitvijo vpisa bo postopek takšen: it šole bodo v prvem krogu na osnovi meri! iz razpisa, izbra le učence za 90 odstotko\ razpisanih mest. V drugem krogu pa bodo učenci, ki ne bodo izbrani na srednji šoli na katero so se najprej prija vili, kandidirali za 10 odstotkov prostih mest na vseh srednjih šolah, ki bodi) vpis omejile, in na vsa prosta mesta na drugih srednjih šolah, ki ne bodo imel dovolj prijavljenih. O izbiri bodo obveščeni 24. junija. V srednjih šolah več kot 32 tisoč mest Za letošnjo generacijo osmošolcev ho v prihodnjem šolskem letu na voljo dovolj prostora v srednjih šolah. V razpisu za šolsko leto 1999/2000je razpisanih kar 32.299 vpisnih mest. Od tega jih je 2125 v programih nižjih poklicnih šol, v programih srednjih poklicnih šol jih je 12.222, v srednji/i tehniških in strokovnih šolah je na voljo 8908 mest, v splošnih in strokovnih gimnazijah pa 9044 vpisnih mest. 3854 vpisnih mest je razpisanih tudi za nadaljevanje srednjega poklicnega šolanja v diferencialnih programih, po modelu 3 + 2 in novih poklicno tehniških programih po končanem programu za mladino. Za generacijo osmošolcev, ki jih je letos 24.275, k temu pa je treba šteti še kakih tisoč pričakovanih ponavlja/cev. je ponudba številčno dovolj obsežna. Kot vselej i>a se poklicne (in izobraževalne) že!/e najbrž ne bodo vsem uresničile. Prva želja se />o izkušnjah iz preteklih let uresniči 95 odstotkom kandidatov, ostali poiščejo možnost na kaki drugi srednji šoli. V nekaterih bolj obleganih šolah pa b<)do tudi letos omejili vpis. oddelkov za obutveno stroko. Letos končuje zadnja generacija čevljarskih tehnikov, prihodnje leto jih ne bo več. Pač pa bosta dva oddelka za pomočnike konfekcionarjev (nižji program), po eden pa za šivilje in krojače, za oba poklica tudi po dualnem sistemu, konfekcijskega tehnika in zadnja leta tudi vse bolj priljubljenega frizerja. Tudi slednje bodo šolali na oba načina, običajnega in dualnega. Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj pa razpisuje osem oddelkov, in sicer za naslednje poklice: poljedelec -živinorejec, vrtnar, cvetličar, kmetijski tehnik, mlekar, živilski tehnik, vrtnarski tehnik in nižji poklicni program pomočnica gospodinje-oskrbnice. Kaj pa gimnazije? Gimnazija Škofja Loka bo v novem šolskem letu vpisala šest oddelkov, od tega enega za športnike. Gimnazija Jesenice predvideva štiri oddelke. Gimnazija Kranj pa osem. V srednjo šolo Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki pa se bodo lahko slepi in slabovidni vpisovali v programa ekonomski tehnik in telefonist. • D.Z. Žlebir, loto: T. Doki GORENJSI GLAS • 14. STRAN KAM V SREDNJO ŠOLO Torek, 9. februarja 1999 Edukacijski center -EDC, zavod za strokovno izobraževanje, Rakovica 15, 4207 Zg. Besnica ZASEBNA GRADBENA ŠOLA Tel.: 064/40 60 40, fax: 064/40 30 42 Mob.: 0609 649 787 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH PO PROGRAMIH: -ZIDAR - TESAR - PEČAR - SLIKOPLESKAR SGSl KRAMI SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2, 4000 Kranj Na naši šoli izobražujemo za naslednje poklice: nižja poklicna šola - poklici: -^gradbinec "►tesar opažev srednja poklicna šola - poklici: -r^zidar tesar pečar slikopleskar - črkoslikar Izobraževanje odraslih Odrasle izobražujemo za: ■^pridobitev prvega poklica "^prekvalifikacijo Podrobnejše informacije o naši šoli izveste na telefonski številki 064-221-621, 064-221-631. L. | - W5i|® ^©fcfconj® - 2 leti, inž Poklicno tehniška šola as >(/> •** o v* (0 ■C C ■c o >co *? t3 elektrotehnik elektronik 2 oddelka ZX> elektrotehnik energetik 1 oddelek iy> računalniški tehnik 1 oddelek strojni tehnik 1 oddelek Srednje poklicno-tehniško izobraževanje (2 leti) 2DS> elektrotehnik elektronik elektrotehnik energetik 1 oddelek Poklicna šola (3 leta) ZX> elektrikar elektronik 2 oddelka Yy> elektrikar energetik 1 oddelek X>!> oblikovalec kovin, finomehanik, strojni mehanik 1 oddelek Nižje poklicno izobraževanje (2,5 let) ZX> obdelovalec kovin 1 oddelek V letošnjem šolskem letu smo začeli z novim programom tehniške gimnazije. Tehniška gimnazija spada med strokovne gimnazije, prav tako tudi ekonomska gimnazija in umetniške gimnazije. Posebnost tehniške gimnazije je, da si dijak poleg splošnih predmetov izbere še tri strokovne predmete. Prvi je izbirni strokovni maturitetni predmet, ki ga bo dijak poslušal v 2. letniku po 2 uri na teden, v 3. in 4. letniku pa po 3 ure na teden. Izbiral bo lahko med elektrotehniko, mehaniko in računalništvom. Drugi strokovni predmet so laboratorijske vaje, ki bodo podpirale strokovni maturitetni predmet. Tretji izbirni predmet bo dijak poslušal v 3. in 4. letniku po 3 ure na teden. Izbiral pa bo lahko med elektroniko, računalniškimi sistemi in omrežji in strojništvom. Cilji oz. posebnosti tehniške gimnazije so: razvijati tehniško mišljenje; naučiti dijaka uporabjati različne vrste informacij; naučiti dijaka razumeti povezave med razvojem naravoslovja, tehnike in družbe; pomagati dijaku razviti zanimanje za področje tehnike in sposobnosti, ki so pomembne za študij tehnike; olajšati začetek univerzitetnega študija tehniških usmeritev. Pouk na šoli poteka v dveh izmenah od 7.15 od 13.15, popoldne pa od 13.20 do 19.20, dijaki tehniške gimnazije pa bodo imeli pouk le dopoldne. Dijaki imajo v šoli organizirano prehrano, malico pa si lahko kupijo tudi po izbiri. Na šoli že več let deluje učbeniški sklad, tako da dijaki dobijo komplet učbenikov v šoli in plačajo le obrabnino. Poleg rednega pouka dijaki lahko izbirajo med pestro ponudbo različnih krožkov in interesnih dejavnosti. Na šoli je tudi zelo razvita raziskovalna dejavnost, naši dijaki so na tekmovanjih zelo uspešni, pridobijo pa si lahko tudi status raziskovalca. Pouk poteka v moderno opremljenih učilnicah, imamo 32 specializiranih učilnic, 16 delavnic, sodoben izobraževalni računalniški center, pouk telesne vzgoje pa poteka v novi športni dvorani. KAM V SREDNJO SOLO ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO , EKONOMIJO TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA, CELJSKA V Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije izobražujemo dijake, študente in odrasle za zelo perspektivne poklice z dobrimi možnostmi za zaposlovanje. Hiter razvoj postavlja pred nas vedno večje zahteve in kdor več zna, več velja. Našim dijakom skušamo dati čim več koristnega znanja. Za to imamo dobre pogoje: specializirane učilnice, računalnike in drugo tehnično opremo, moderne metode poučevanja, novo telovadnico in še marsikaj drugega. Naši dijaki in diplomanti višjih šol imajo po končanem šolanju dobre možnosti za zaposlitev oziroma nadaljevanje šolanja. Možnosti šolanja v SC PET: 1. Srednja tehnična šola za telekomunikacije: elektrotehnik telekomunikacij 3 oddelki/90 mest 2. Srednja ekonomska šola: ekonomski tehnik 4 oddelki/120 mest 3. Višja strokovna šola za telekomunikacije: inženir telekomunikacij 70 študijskih mest za redne in 70 študijskih mest za izredne študente 4. Višja strokovna šola za poštni promet: tehnolog poštnega prometa 70 študijskih mest za redne in 70 študijskih mest za izredne študente 5. Izobraževanje odraslih v vse navedene smeri Pokličete nas lahko na telefon - 061 320 184 za srednje šole - 061 346 897 in 1324 160 za višje šole PRAVI MLADINSKI SERVIS za posredovanje začasnih in občasnih del POSLOVALNICA RADOVLJICA Gorenjska c. 25 Tel/fajc 064/714988 POSLOVALNICA BLED Prešernova 23 Tel/fajc 084/ 742192 POSLOVALNICA JESENICE Cesta maršala Tita 86 Tel/fax: 064/ 863 650 POSLOVALNICA TRŽIČ Tro svobode 18 Tel: 064/525660 Fax: 064/ 525 66i MUdSitsIdTervb Radovljica Gorenjska c. 25 4240 Radovljica Tel/fajc 064/714988 064/715884 Internet: www.ml-servis-rad0vuica.si E-mail: JNFO@Ml-SERVIS-RAD0VUICA.SI KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV Gorenjska cesta 25 Tel/fax: 064/714661 KLUB JESENIŠKIH ŠTUDENTOV Cesta maršala Iita 86 Tel/fajc 064/831540 KLUB TRŽIŠKIH ŠTUDENTOV Trg svobode 18 Tel/fajc 064/563310 " posredova njo dela za študente In dijake »rejanje formalnosti po pošti • naročanje napotek po telefona, omeđe - nenadna del In iskalcev zaposlitve na Internete - fotokopiranje za člane • organizacija prireditev - izposoja prireditvenega šotora ^robnik* *«* BRUC0VANJA TEČAJI (jezikovni, šiviljski, računalniški,...) REKREACIJA (plavanje, fHnes,savnn, telovadnica, tenis, smučanje,...) CENEJŠE VSTOPNICE (koncerti, gledališče, kino,...) IZLETI, POTOVANJA... Sodelujte z Mladinskim servisom Radovljica, saj s tem pomagate svojemu klubu študentov do več denarja, hkrati pa do več popustov, ki vam jih klub nudi. SREDNJA GOSTINSKA SOLA RADOVUICA KRANJSKA C. 24, tel.: 064/700-060 Nova, velika, lepa, svetla, topla - takšna je šola v Radovljici, kjer se že drugo leto šolajo dijaki za svoj bodoči gostinski poklic. 17 učilnic, raeunalnica, medioteka, knjižnica, športna dvorana, 5 učilnic za pouk kuharstva in štiri učilnice za pouk strežbe - vse to je na voljo dijakom, da se v šoli dobro počutijo in hkrati z najmodernejšo opremo pridobivajo znanja, ki jih bodo kasneje pri svojem delu še kako potrebovali. Pouk na naši spoli poteka v dopoldanskem času, dijaki imajo urejeno prehrano - malice in tudi kosila v prostorih šole. Na naši šoli izobražujemo za naslednje poklice: - kuhar - natakar - kuhar - natakar - kuhar (ds) - natakar (ds) - gostinski tehnik Izobraževanje za poklic kuhar, natakar in kuhar-natakar traja tri leta. Za poklic gostinski tehnik štiri leta. Po končanem šolanju na triletnih program^ lahko dijaki nadaljujejo šolanje kot občani po programu gostinski tehnik. Gostinski tehniki z opravljenim zaključnim izpitom lahko nadaljujejo šolanj6 na Višji šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, visokošolskih strokovnih programih na Univerzi in samostojnih visokošolskih zavodih. Izobraževanje za poklic kuhar in natakar po dualnem sistemu se izvaja delno v šoli, delno na učnem mestu pri delodajalcu, s katerim učenec podptse učno pogodbo. Za dobrega gostinca ni potreben odličen uspeh pač pa veliko iznajdljivosti, samostojnosti, organizacijskih sposobnosti, smisla za delo z ljudmi' estetskega oblikovanja, telesne spretnosti in ustvarjalnosti. Takih dijakov si želimo čim več. Kdor želi podrobnejše informacije o poklicih in šoli, lahko pride na informativni dan 12. in 13. februarja 1999. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 700-240, fax: 710-058 hrr p: //w w w. lu-r adovljic a. si Vpisujemo v: OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 8. razred PROGRAM TRGOVEC USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJA izredni študij VISOKA UPRAVNA ŠOLA - L, 2. in 3. letnik VISOKA POSLOVNA ŠOLA - 1. letnik Prijave z vpis v 1. letnik v študijskem letu 1999/2000 pošljite skladno z razpisom do 5. marca 1999. INFORMACIJE 700-240 e-mail: lj-uni.radovljica@siol.net DIJAŠKI DOM ŠKOFJA LOKA Ko odidejo dijaki, pridejo športniki in tečajniki Dijaški dom Škofja loka je del tamkajšnjega srednješolskega centra. Star je 18 let, sprejme pa 200 dijakov. Nahaja se ob cesti, ki vodi v Železnike. Poleg dijaškega doma so tam tudi srednje šole in športna dvorana. Celoten srednješolski kompleks je odmaknjen od mestnega vrveža in je v mirnem, zelenem delu mesta. Dijaki, ki bivajo v domu, obiskujejo Srednjo lesarsko šolo in Srednjo kovinarsko in cestnopromet-no šolo in prihajajo iz vse Slovenije. V domu biva peščica, deklet in velika večina fantov. Poleg osnovnih bivalnih pogojev jim nudijo organizirano pripravo na pouk in kakovostno izrabo prostega časa. V ta namen potekajo v domu raznovrstne dejavnosti: košarka, mali nogomet (ki potekajo na igrišču doma ali v bližnjih telovadnicah), šah, likovna in glasbena delavnica, stenčas, videoklub, potopisna predavarija in kulturne prireditve. Med dijaki so priljubljena športna in kulturna srečarija med dijaškimi domovi in DOMIADA (srečanje mladih iz dijaških domov vse Slovenije in zamenjstva), na katero se dijaki pripravljajo vse leto. V lanskem šolskem letu so na domiadi v namiznem tenisu dijaki škofjeloškega doma dosegli prvo mesto. Ob vikendih in med počitnicami, ko dijaki odidejo domov, pa dom ne sameva. Proste zmogljivosti zasedejo udeleženci jezikovnih in glasbenih šol ter športni klubi. Vsako leto nudijo gostoljubje udeležencem Pokala LOKA. Ker imajo zelo kvalitetno kuhinjo, ob koncu tedna odprejo vrata raznim prireditvam s pogostitvami, tudi ohceti se odvijajo v njihovi veliki, prenovljeni jedilnici. Učencem Šolskega centra pripravljajo šolske malice, kar 20 jedi je na izbiro, kuhajo pa tudi za škofjeloške vrtce in malice za nekatera podjetja. Zajl sodobnejše bivanje stanovalcev obnavljajo dom, kolikor pač dovolijo finančna sredstva. Prenovili so bivalne prostore s sanitarijami v dveh nad stropjih, v načrtu pa imajo obnove še preostalih dveh. učencev. Tudi težave z vidom so premostljive pri izbiri poklica INFORMACIJA O MOŽNOSTIH IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA v SREDNJI ŠOLI CENTRA SLEPIH IN SLABOVIDNIH V ŠKOFJI LOKI i. VRSTE PROG RAMOV 1 Program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, V. slopnja, prilagojen za učence z motnjami vida, trajanje 5 let Pogoji za vključitev: osnovna šola ter mnenje komisije za razvrščanje ali druge invalidske komisije. Program je podaljšan za eno leto zaradi didaktično metodične Prilagoditve pouka dijakom z motnjami vida. Pri splošnih vsebinah je poudarek na jezikoslovnih in družboslovnih znanjih (informatika, pravo, družboslovje ipd.). Pri osvajanju splošnih in aplikativnih znanj v veliki meri vključujemo uporabo pri-'agojene računalniške tehnologije za slepe in slabovidne dijake (elektronski čitalnik, različne povečave na računalniku. Povečan izpis, Braillova vrstica). Ob koncu izobraževanja dijaki opravljajo zaključni izpit. S pridobljenim poklicem se lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo študij na visokih strokovnih šolah. Poklic ekonomskega tehnika je danes nepogrešljiv, saj so strokovnjaki tega poklicnega profila potrebni na poslovnem in npravnem področju, pa tudi na računovodskem, komercialnem, bančnem in poštnem. 2. Program: TELEFONIST IV. stopnja, prilagojen za učence z m°tnjami vida, trajanje: 3 leta Pogoji za vključitev: osnovna šola ter mnenje komisije za Razvrščanje ali druge invalidske komisije. Program je prilagojen vsebinsko, metodično in časovno. Dijaki se v programu usposobijo za vzpostavljanje dohodnih in °dhodnih telefonskih zvez na različnih tipih telefonskih central, za ravnanje s telekomunikacijskimi napravami, dajanje informacij, sprejemanje in oddajanje krajših sporočil, vodenje evidence ^opravljenih pogovorih, zaračunavanje pogovorov in drugo. Tudi dijakom s težavami vida je dostopen računalnik. 3. Program: USPOSABLJANJE Z DELOM Usposabljanje poteka po individualnem programu v skladu s preostalimi sposobnostmi posameznika, njegovimi željami in možnostmi za zaposlitev. Posamezniki se usposabljajo na različnih enostavnih opravilih, ki se opravljajo ročno in strojno. Ob tem si razvijajo poleg osnovnih spretnosti in znanj za opravljanje konkretnega dela še delovne navade, vestnost, vztrajnost, pozitiven odnos do dela in delovnega okolja. Trajanje usposabljanja je odvisno od stopnje prizadetosti oziroma uspešnosti posameznika. Običajno traja eno do dve leti. 4 DRUGE MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA Poleg navedenih programov nudimo dijakom z motnjami vida še namestitev z možnostjo integracije v redne srednje ali višje šole ter visokošolske in univerzitetne programe. II. VPISNI POSTOPEK Vpisni postopek je enak kot velja za vse druge srednje šole v Sloveniji. Na podlagi razpisa za vpis za naslednje šolsko leto, ki običajno izide v mesecu februarju, kandidati pošljejo na naš naslov: - prijavo za vpis - izvid komisije za razvrščanje ali odločbo druge invalidske komisije. Strokovna skupina na podlagi prijav povabi kandidate na strokovno obravnavo, nato jih pisno obvesti o sprejemu ter navede, kaj je še potrebno urediti pred začetkom šolskega leta zaradi kritja stroškov za bivanje v dijaškem domu ali drugih stroškov usposabljanja. III. DIJAŠKI DOM Vsi dijaki, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, imajo možnost nastanitve v dijaškem domu. Ob koncu tedna gojenci odhajajo domov vsak vikend, v zimskem času pa je dijaški dom odprt tudi vsak drugi vikend. V prostem času so organizirane različne interesne dejavnosti, kot so: abonma v gledališču in obiskovanje drugih kulturnih prireditev, ustvarjalne dejavnosti, šport, radioamaterstvo, družabno življenje, planinstvo in podobno. Gojenci se v te aktivnosti vključujejo po svojih željah in zmožnostih. Zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč posameznikom zagotavlja višja medicinska sestra ob sodelovanju z ambulanto Centra slepih in Zdravstvenim domom Škofja Loka, kamor dijaki običajno prenesejo pooblastilo za začasno zdravljenje. Redno mesečno v dijaški dom prihaja zdravnik pediater in okulist, tako da imajo dijaki s tem možnost osnovne zdravstvene oskrbe. VI. PREDNOSTI ŠOLANJA V CENTRU SLEPIH ŠKOFJA LOKA 1. Bližina - šola in dijaški dom sta na isti lokaciji, v isti stavbi. 2. Nastanitvene stroške za vse invalidne dijake krije MŠŠ. 3. Zagotavljamo strokovno pomoč pri nabavi ustreznih tehničnih pripomočkov. 4. Seznanjanje s socialno-varstvenimi pravicami, ki izhajajo iz invalidnosti posameznika. 5. Možnost vsakodnevne pomoči pri učenju. 6. Povezovanje z zunanjim okoljem ob pomoči vrstnikov - prostovoljcev 7. Možnost vključevanja v interesne dejavnosti, ki so prilagojene dijakom z motnjami vida. Center slepih in slabovidnih Škofja loka SREDNJA ŠOLA Stara Loka 31 4220 ŠKOFJA LOKA H TTP://VVW\Y.CSS-SL.S1 El. pošta: CSS@CSS-SL.SI Srednja šola za oblikovanje In fotografijo Ljubljana, Gosposka 18 Tel.: 061/126 4341, faz 061/211-262 ŠOLA V PROSTORU IN ČASU V Ljubljani, v območju Zmajevih črt vpete med Gosposko in Vegovo že stoletja stojijo Križanke. Od rimske Emone do današnjih dni so bili v Križankah številni posegi, ki jih je v 50. letih zaznamoval veliki Slovenec, arhitekt Jožef Plečnik. Šola v teh prostorih izvaja svojo dejavnost od leta 1950 dalje, ob mnogih obljubah skozi čas, o nujnosti gradnje nove in primerne šole. VIZIJA ŠOLE Šola vzgaja in izobražuje likovno nadarjene mladostnike in odrasle, na človeku in naravi prijazen način, za referenčni dvig likovne ustvarjalnosti v domovini in tujini. Pri svojem delu izhajamo iz prepričanja, da sta umetnost in ustvarjalnost enako potrebni kot znanost in logika za razvoj človeške civilizacije. Razpis novincev v šol. L 1999/2000 IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ŠOLE A. Umetniška gimnazija likovne smeri - 3 odd. B. Srednja strokovna šola Program oblikovanje: grafični oblikovalec - 1 odd. industrijski oblikovalec - 1 odd. modni oblikovalec - 2 odd. Program fotografija: - fotograf - 1 odd. Navedeni programi so štiriletni. Progam A omosgoča z maturo nadalejvanje izobraževanja na različnih fakultetah, oziroma s poklicnim tečajem usposobitev za enega izmed poklicev ali za nadaljevanje študija v programih viših ali visokih šol po uspešno končani poklicni maturi ali po enoletnem maturitetnem tečaju in gimnazijski maturi nadaljevanje izobraževanja na fakultetah. Proram A smo uvedli v šolskem letu 1998/99 v Slvoenii prvič, in smo edini izvajalci. Slovenske železnice V petek, 12. februarja, bo zaradi informativnga dneva na ljubljanskih srednjih in visokih šolah od Jesenic do Ljubljane peljal izredni vlak. Vlak bo odpeljal z Jesenic ob 7.05 (Javornik 7.10, Žirovnica 7.16, Lesce Bled 7.25, Radovljica 8.29, Podnart 8.39, Kranj 8.50, Škofja Loka 8.59, Medvode 8.06) in pripeljal v Ljubljano ob 8.23. SREDNJA LESARSKA SOLA KIDRIČEVA C. 59 4220 ŠKOFJA LOKA TEL.: 064/634-488 FAX: 064/631-567 Srednja lesarska šola Škofja Loka vpisuje mladino in odrasle za poklice: ♦ obdelovalec lesa ♦ mizar ♦ tapetnik ♦ lesarski tehnik Teoretični pouk poteka v dopoldanskem času, praktični pouk pa izvajamo dopoldne in popoldne v moderno opremljenih šolskih delavnicah. Dobri učitelji in mojstri vas bodo usposobili za izbrani poklic. Lesarska in tapetniška industrija in obrt imata v Sloveniji bosato tradicijo in nudita dobre možnosti za zaposlitev. Prometne zveze (vlak, avtobus) so usodbe. Zato se nam pridruži tudi ti! SREDNJA SOLA TISKA IN PAPIRJA LJUBLJANA POKOPALIŠKA 33, LJUBLJANA tel. 323-970, 322-132, 323-965, faks: 323-970 Naša šoli stoji v Mostah, ob robu mestnega vrveža. Do nje vodi kar precejšnje število avtobusnih prog. Tudi do dijaških domov ni daleč, ravno prav, da "nepričakovano" srečate sošolca ali sošolko. V našo šolo prihajajo dijaki tudi iz najbolj oddaljenih krajev, tako da smo prava "Slovenija v malem". Je edina šola v naši državi namreč, v kateri izobražujemo za grafične in papirniške poklice v naslednjih programih: - papirničar (3-Ietni program) - grafičar (3-letni program) - grafični tehnik (4 letni program) - grafični tehnik (dveletni program po zaključku programa grafičar) Vsebinska posebnost programov: Dijaki se delijo glede na izbirne tehnologije v programu grafičar ob vpisu (stavljenje, repro-grafija, tisk, knjigoveška dodelava, kartonažerska dodelava), v programu grafični tehnik pa po prvem letniku (priprava za tisk, tisk, dodelava). Za vse programe je potrebno ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo. Posebnosti v opremljenosti šole: Na šoli imamo v delavnicah pravo malo tiskarno, kjer se dijaki naučijo oblikovati in izdelati najrazličnejše grafične izdelke (plakati, vizitke, brošure, knjige, embalaža...) s pomočjo sodobne grafične opreme, kot so računalniki, scanerji, tiskarski stroji itd. Papirničarji pa opravijo analitični in eksperimentalni del v šolskih laboratorijih, proizvodnji del pa v papirnicah. Potek pouka: Pouk imamo enoinpolizmenski. To pomeni, da večina pouka poteka dopoldne, strokovni del in praktični pouk pa občasno tudi popoldne. Pouk se zjutraj začne ob 7.30. Prehrana: Dijaki si lahko preskrbijo malico v šolski okrepčevalnici. Interesne dejavnosti: Življenje v šoli je lahko nadvse zanimivo. Dijaki sami oblikujejo in tiskajo svoje glasilo, prepevajo v pevskem zboru, obiskujejo tečaj nemškega jezika in fotokrožek. Nekateri se uspešno vključujejo v raziskovalno delo in dosegajo vidne rezultate na tekmovanjih v okviru gibanja Zaupajno v lastno ustvarjalnost. Vsi pa se skrbno pripravijo za kulturno prireditev v dvorani Španskih borcev, kjer ne manjka plesnih točk in glasbenih skupin. Zanimive, predvsem pa raznolike so tudi obvezne izbirne vsebine, v okviru katerih lahko dijaki odidejo na strokovne ekskurzije v tujino, se naučijo cestnoprometnih predpisov in prve pomoči, se urijo v spretnosti pri oblikovanju predmetov s papirja (origami), pri učenju pa jim koristijo napotki, ki jih dobijo pri metodah uspešnega učenja. Izobraževanje ob delu: Šola nudi možnost vpisa v vse programe. Za posamezne predmete organiziramo tudi predavanja. Vse potrebne informacije posreduje ga. Anamarija Jerovšek, dipl. inž., tel.: 061/323-970. So/a z več kot 100-letno tradicijo na Kranjskem Sj«pS srednja kovinarska in cestnoprometna šola šk. loka, HHH Podlubnik 1b, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: (064) 622-762 Odločitev za poklic oz. za šolo, ki posameznika pripelje do izbranega poklica, je ena najpomembnejših in za večino ena najtežjih odločitev v življenju. Izbira je velika. Poleg želja in interesov pri odločitvi za šolo oz. poklic igrajo zelo veliko vlogo tudi drugi faktorji, kot so: oddaljenost šole od doma, možnost pridobitve štipendije, zaposlitev po končani šoli in kot najpomembnejša zahtevnost šole in posameznikove sposobnosti. Od otrok lahko zahtevamo samo toliko, kolikor zmorejo. Naša šola zato ponuja programe različnih zahtevnosti: NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Program: Poklic: Trajanje izobraževanja: Pogoji za vpis: Zaključek izobr.: Nadaljevanje izobr.: OBDELOVALEC KOVIN OBDELOVALEC KOVIN Dve leti oz. dve leti in pol Uspešno končanih vsaj 6 razredov osnovne šole: zdravniško potrdilo Zaključni izpit: slovenski jezik, izdelek z zagovorom. Srednje poklicno izobraževanje (vpis v 1. letnik) SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE A) ŠOLSKO ORGANIZIRANO IZOBRAŽEVANJE Program: Poklici: STROJNIŠTVO OBLIKOVALEC KOVIN STROJNI MEHNiK MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV I B) DUALNI SISTEM IZOBRAŽEVANJA: Poklici: Trajanje izobr.: Pogoji za vpis: Zaključek izobr.: Nadaljevanje izobr. AVTOMEHANIK (ds) AVTOKLEPAR (ds) INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ (ds) Tri leta Končana osnovna šola ali program nižjega poklicnega izobraževanja. Zdravniško potrdilo. Učna pogodba z delodajalcem (samo učenci, ki se bodo izobraževali za poklice po dualnem sistemu izobraževanja)-Zaključni izpit: slovenski jezik, tehnologija, izdelek oz. storitev z zagovorom-Poklicno tehniško izobraževanje: program STROJNI TEHNIK SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Program: Poklic: Trajanje izobr. Pogoji za vpis: Zaključek izobr.: Nadaljevanje izobr. STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK Štiri leta. Končana onsovna šola; zdravniško potrdilo. Zaključni izpit: slovenski jezik, matematika ali tuji jezik, tehnologija, mehanika ali zaključna seminarska naloga iz strokovnih predmetov z zagovorom-Študijski programi za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe. POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Program: Poklic: Trajanje izobr.: Pogoji za vpis: Zaključek izobr.: Nadaljevanje izobr.: STROJNI TEHNIK. STROJNI TEHNIK (D) Dve leti po uspešno končanem srednjem poklicnem izobraževanju. Uspešno končan program srednjega poklicnega izobraževanja; zdravniško potrdilo. Zaključni izpit: slovenski jezik, matematika ali tuji jezik, tehnologija, mahenika ali zaključena oz. seminarska naloga iz strokovnih predmetov z zagovorom. Študijski programi za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe. I Ponudba je široka, odločitev pa stvar vsakega posameznika. Če vidite svojo prihodnost v svetu | tehnike, vas vabimo, da se vpišete v katerega od programov oz. poklicev na naši šoli. Koliko se boste naučili in kako dobro se boste usposobili za izbrani poklic, bo odvisno predvsem od vas, | od vašega zanimanja in vloženega truda, ne obljubljamo lahkega dela, niti med šolanjem tti | pozneje. Ponujamo pa človeško oporo, znanje in izkušenost ter pomoč pri vstopu na življenjsK i pot, na kateri se vam bodo vsi, v pridobljeno znanje vloženi napori, gotovo povrnili. GlrirffiZLffi KRffflJ 1810 - 1999 33 oddelkov, 960 dijakov Smo splošna gimnazija Zaposleni Gimnazija Kranj spada med večje gimnazije v Sloveniji. Število zaposlenih se suče od 75 do 78. Večino strokovnih delavcev predstavljajo učitelji, 60. Vsi učitelji imajo ustrezno strokovno izobrazbo, trije so magistri, ostali profesorji. Med učitelji je 7 svetnikov, 11 svetovalcev, 28 pa mentorjev. Imamo dva asistenta za tuje jezike: za francoščino in angleščino (njuna materna jezika). Predmetnik Gimnazija Kranj je splošna gimnazija. Z letošnjim šolskim letom smo začeli delati po Prenovljenem gimnazijskem programu z novim predmetnikom. Predmetnik se deli na tri pakete: splošni, naravoslovni in humanistični. Med paketi so minimalne razlike, ki omogočajo kasnejšo preusmeritev v prvih treh letnikih gimnazije. Pakete smo uvedli zato, da dijake rahlo usmerimo po interesih in v Posameznih skupinah intenzivneje obdelamo tisto, kar bodo potrebovali pri nadaljnjem delu. V četrtem letniku poteka priprava na maturo. Smo ena izmed redkih gimnazij, ki lzvajamo priprave na maturo iz vseh gimnazijskih predmetov, poleg tega pa tudi iz računal-mstva in zgodovine umetnosti. Krožki, projekti Dijaki ianko z Gimnazijo potujejo skoraj po 7e 1 srednji Evropi in sodelujejo pri različnih »""Urnih dejavnostih. Poleg pouka so dejavni tudi v krožkih (dramski, novinarski, literarni krožek, pevski zbor ipd.), kjer tudi aktivno sodelujejo pri pripravah raznih proslav in drugih prireditev. Letos smo se vključili tudi v šolsko improvizacijsko ligo (ŠILO). V okviru novinarsko-literarnega krožka dijaki izdajajo tudi svoje glasilo KRT, ki izide štirikrat letno. V knjižnici so tudi prireditve, ki posegajo na zares različna tematska področja, povezana z življenjem in delom mlade generacije (šport, gledališče, film, glasba, odvisnosti, življenje drugih narodov itd.). Sodelujemo pa tudi v šolski košarkarski ligi (ŠKL). Imamo moško in žensko ekipo ter ekipo navijačic. Materialni pogoji V lanskem šolskem letu smo opremili v okviru inovacijskega prijekta geografsko učilnico z multimedijo. Učilnica ima vso izobraževalno tehnologijo, ki jo je ta trenutek mogoče dobiti na trgu. Podobna učilnica je tudi za pouk računalništva. Prav danes odpiramo še eno tako učilnico, ki je rezultat uspešnega sodelovanja med Gimnazijo in Sava Tires, ki jo je pomagala sofinancirati. Raziskave so pokazale, da se z uporabo multimedije poveča učinkovitost pouka za 30 %. Ni razlogov, da tega ne bi izkoristili. Še v letošnjem letu nameravamo odpreti še eno tako učilnico. Dodatne dejavnosti V lanskem šolskem letu smo dijakom ponudili dve novi dejavnosti. Dijaki prvih letnikov so se lahko udeležili tridnevnega tečaja UČENJE ZA UČENJE, dijaki drugih letnikov pa so se udeležili ŠPORTNO-RAZISKOVAL-NEGA TABORA. Novih oblik dela se je udeležila večina dijakov obeh letnikov. Prav tako se večina dijakov vsako leto vključi v TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV, ki ga že več let organiziramo za tretje letnike. Matura in možnost nadaljnjega študija Ob zaključku šolskega leta 1997/98 je opravila maturo četrta generacija gimnazijcev. Na naši šoli jo je uspešno opravilo 97 odstotkov generacije. Po končani maturi jeseni so naši dijaki dosegli višje ocene od povprečja slovenskih gimnazij pri naslednjih predmetih: slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, kemiji, fiziki, matematiki, zgodovini in filozofiji. Povprečno uspešen maturant naše šole v spomladanskem roku seje lani lahko vpisal na 94 odstotkov vseh univerzitetnih in visoko strokovnih programov. Lahko se celo pohvalimo, daje skoraj 90 odstotkov maturantom, ki so opravili maturo v junijskem roku, uspelo uresničiti svojo prvo (70 odstotkov) ali drugo študijsko željo (še 18 odstotkov). Uspehi naših dijakov Dijaki naše šole sodelujejo na tekmovanjih iz znanja, športnih tekmovanjih in srečanjih mladih raziskovalcev. V prejšnjem šolskem letu so najvidnejše uspehe dosegli naslednji dijaki: - Andreja AVBERŠEK, prvo mesto na državnem tekmovanju iz znanja slovenščine in povprečna ocene "pet" v vseh štirih razredih gimnazije; - Andrej FABJAN, vse možne točke na maturi in povprečna ocena "pet" v vseh štirih razredih gimnazije; - Daša ŠUPUT, udeležba na srečanju mladih raziskovalcev Evrope, uvrstitev na 2. mesto. ZNANJE JEZIKOV VAM DA POLET Že od nekdaj je človekova velika ž(%, da bi poletel; z napredkom tehnike mu je to že skoraj uspelo. S Pticami si delimo nebo, če imamo v *epu mobitel; če pa znamo jezike, iahko kot ptice razpremo krila in si ogledamo svet iz povsem drugačne Perspektive kot tisti, ki so na ysakem koraku odvisni od vodičev in Prevajalccv. Tako so razmišljali v Je2ikovni šoli MINT, ko so se odločili( da bo prijazen in pameten ptič tukan postal njihov zaščitni Znak, ki zdaj zre s hiše, na Kersnikovi 1 v Ljubljani in vabi v šolo. V Prvem nadstropju skozi turkizno modra vrata vstopite v nekoliko drugačen 8acen svet. Sprejmejo vas prijazne in J^srnejane profesorice, pa tudi esor, prijetna glasba, prostori, kjer sprejem ni-...k spominjajo na malo 8aIerijo, Za lažjo predstavo smo jedili posnetek ene od učilnic, še o'Jc pa bo, če se boste osebno opravili tja in dobili informacije iz prve roke. PONUDBA TEČAJEV področju poslovanja, pogajanj, prezentacij, vodenja sestankov... Pouk popestrijo tudi s praktičnimi nastopi oz. diskusijami pred video kamero, kar omogoča kasnejšo analizo celostnega nastopa. Visoki konverzacijski tečaji potekajo enkrat tedensko in omogočajo kontinuiteto in stalen stik z jezikom, kar ohranja visoko raven jezika. Priprava na maturo iz angleščine in nemščine poteka po programih, ki so v skladu z zahtevami državnega izpitnega centra za maturo, sodelovanje z gimnazijskimi profesorji pa omogoča, da se dijaki resnično naučijo tistega, kar je potrebno. Priprava na mednarodne izpite FCE, CAE, TOEFL, ZDaF in ZDfB. Da boste šli na izpite suvereni, vam v jezikovni šoli MINT priporočajo, da se udeležite njihovih priprav. Tečaje za interne skupine za podjet- ja izvajajo na šoli ali na sedežu naročnika, če so na voljo za pouk primerni prostori. Individualni pouk, ki vam omogoča fleksibilnost glede terminov, intenzitete in časa trajanja, izvajajo za vse omenjene jezike na vseh zahtevnost-nih stopnjah. METODE DELA "Pri pouku uporabljamo t.i. kombinirano metodo z elementi mind mappinga, superlearninga, mod-eracije in vizualizacije, ki so rezultat dolgoletnih lastnih izkušenj in znanj pridobljenih na domačih in mednarodnih seminarjih in štipendijah za izpopolnjevanje učiteljev," pravi profesorica Mojca Hergouth Koletič, ki je srce in duša šole ter 35-članskega kolektiva. Pri vseh tečajih je v ospredju komunikacija in urjenje prostega govora, kar omogočajo majhne skupine, v katerih je od 6 do Zan imive in raznolike programe, ki J,h Ponujajo v jezikovni šoli MINT, Je verificiralo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Osnovni 90-urni tečaji angleščine, nemščine, italijanščine in fran-c°ščine obsegajo pet stopenj in vodijo do uspešnega opravljanja mednarodnih izpitov. Tečaj španščine, portugalščine, nizozemščine, ruščine, Ceščine in sloveščine pa običajno ^segajo 70 ur pouka. Poslovni tečaji so nadgradnja osnovnih in so namenjeni vsem, ki 1 radi svoje znanje razširili na MINT jezikovna šoia Kombinirana učna metoda (mind mapping, moderacija in vizualizactja 8 slušateljev. Novost in dopolnilo učne metode so družabne komunikativne govorne igre. STROKOVNOST Zavedajo se, da je poleg prijetnega vzdušja v šoli, ki ga popestrijo z izvenšolskimi družabnostmi, kot so novoletna zabava ali spomladanski teniški piknik, najvažnejše strokovno in kakovostno delo v razredu. Njihovi učitelji so večinoma profesorji. Diplomirali so na ljubljanski Filozofski fakulteti v Ljubljani, prav vsi pa so se v tujini dodatno izpopolnjevali in z veseljem ter entuziaz-mom opravljajo svoje delo. PRIJETNO S KORISTNIM Ni vselej lahko ponovno sesti v šolske klopi, vendar je tudi učenje lahko prijetno! Ne verjamete? "Ko slušatelji po treh urah pouka odhajajo nasmejanih obrazov, je poplačan učiteljev trud in zagotovilo, da je delo dobro opravil," je povedala naša sogovornica in v smehu dodala: "Učenje jezika je kakor pustolovsko potovanje. Neprestano odkrivamo in spoznavamo kaj novega, včasih nam trdna "slovnična" tla pod nogami spodnese kakšna zoprna izjema, vse skupaj pa vendarle vodi k cilju -znanju jezikov. Potovanje, naj bo dolgo ali kratko, pa se začne z enim korakom. Storite ga in nas obiščite, da bomo skupaj našli najboljšo pot do cilja. " V jezikovni šoli MINT bo gotovo še mnogo slušateljev dobilo polet, da bodo dostojno in suvereno predstavljali sebe in našo deželo v širnem svetu. W Moka Hi fmtdtk Kotelh Boste med njimi tudi Vi? VPIS IN INFO od 10. do 13. in od 15. do 18. ure na Kersnikovi 1 tel.: 061/129 22 90 fax: 061/129 22 94, GSM: 041/67 77 87, http://www.mint.si e-mail: mint@mint.si ZAČETEK POUKA 15. FEBRUARJA 1999 Peugeot ustanavlja slovensko filialo Na cesti: Volvo S80 Pri francoskem Peugeotu so se v skladu z razvojno strategijo odločili za temeljito reorganizacijo poslovanja v Vzhodni in Srednji Evropi. Med drugim bodo maja ustanovili filiali za uvoz in distribucijo vozil tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo tudi pomenilo večje spremembe na trgu. Peugeot je sicer v tem delu Evrope že ustanovil filiale na Poljskem (leta 1992), na Madžarskem (1993) in na Češkem (1997). Z novo organizacijo so bistveno izboljšali prodajo, ki je iz 11.000 vozil pred tremi leti lani narasla na 30.000 vozil. V Sloveniji je Peugeot preko generalnega zastopnika in uvoznika Avtohiše Claas lani prodal 2.600 vozil, kar je predstavlja- lo 3,5-odstotni tržni delež. K razmišljanju o ustanovitvi filiale so jih bržkone spodbudili tudi rezultati, ki jih je na slovenskem trgu po ustanovitvi filiale dosegel Citroen. Na Hrvaškem" je bilo lani prodanih 1900 peu-gcotov, kar pomeni podvojeno prodajo v primerjavi z letom 1997 in skupaj 3,1 odstotka tržne pogače. V prihodnjih štirih letih naj bi tako v Sloveniji kot na Hrvaškem povečali tržni delež nad 5 odstotkov, če se bodo uresničila predvidevanja o skupni povečani prodaji. Zastavljene cilje nameravajo doseči s krepitvijo prodajno servisne mreže in aktivnimi metodami prodaje. • M.G. MITSUBISHI MOTORS Subelj DOMŽALE DARILO KUPCEM SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8 1230 Domžale *«H..-0*I/7IA-W1 (PRODAJA) teL/f*»cM1/71S-tf* (sarvK) MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi (4 x AIR BAG, Idima, ABS, eL paket) 2.708.000 SIT (28.000 dem) cLd. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 TEHNIČNI PREGLEDI Tel.: 064/221-107 LASTNIKI LAHKIH PRIKLOPNIKOV Obveščamo vas, da smo začeli s tehničnimi pregledi lahkih priklopnikov (PRIKOLIC) do 750 kg LASTNE IZDELAVE. PREGLEDE OPRAVLJAMO VSAK DAN. SE PRIPOROČAMO! pnNiwnm NAGRAJUJE Sodelujte v Edini pooblaščeni prodajalec v Kranju DAEWOO MOTOR pnN/wnm Koroška 5 3 d 4000 Kranj tel.:064/367-460 fax:064/226-028 AMKflWW1M6MU£: IZBERITE VAŠ NAJLJUBŠI MODEL IZ DRUŽINE VOZIL DAEWOOI MpMM) mmSmh S KATERIMI DEJAVNOSTMI SE UKVARJA PANADRIA D.O.O.? imm Največji, najvarnejši, najpopolnejši S superlativi glede velikosti, varnosti in sodobne tehnike je proti koncu lanskega leta švedska avtomobilska tovarna Volvo pospremila na pot svoj novi model S80. Volvo S80 nadomešča dosedanji model S90 oziroma nekdanjo serijo 900, Švedi pa so tudi v tej največji kategoriji pometli s tradicionalno karoserijsko ogla-tostjo. Največja Volvova limuzina, ki ji bo čez nekaj časa sledil še petvratni kombi, je v vseh pogledih zelo sodoben avtomobil, ki je všečen tako za oči kot tudi zaradi pregovorno dobre ergonomije, visoke stopnje varnosti in zanesljivosti ter nenazadnje zaradi diskretne ekskluzivnosti. Hkrati se ponaša s šestimi pomembnimi tehničnimi značilnostmi, začenši s prečno vgrajenimi šestvaljni-mi vrstnimi motorji in majhnim ročnim menjalnikom s štirimi gredmi, ki sodi med najmanjše na svetu. K poglavju o varnostni opremi sodijo prednji sedeži s programiranim odklonom naslona /.glavnika, ki v primerih trka z zadnje strani zagotavlja bistveno boljšo zaščito pred poškodbami tilnika in glave. Volvovi strokovnjaki so razvili tudi napihljivo varnostno zaveso, ki se v primeru bočnega udar anpihne v 25 tisočinkah sekun- de in učinkovito zaščiti predvsem glavo in vrat. Delovanje avtomobila nadzira nič manj kot 18 računalnikov, ki so združeni v omrežno zasnovan električni sistem imenovam multiplex, med ostalo opremo pa je vgrajen tudi mobilni telefon GSM z napravo za prostoročno telefoniranje. Poleg tega je S80 prvi avtomobil na svetu, ki ima overovljeno okoljevarstveno deklaracijo, ki obsega vse faze življenjske dobe avtomobila. Volvo S80 je pri Volvovih slovenskih prodajalcih na voljo s štirimi bencinskimi in turbodi-zelskim motorjem. Osnovni je znani 2,5-litrski petvaljnik s *; v MERKUR, d. d., 4601 Kranj 140 oziroma 170 konjskim' močmi, 2,9-litrskim šestvaljni-kom z 204 konjskimi močmi in 2,8-litrskim vrstnim šestavljni-kom, ki ob pomoči dveh turbinskih polnilnikov zmore kar 272 konjskih moči. Ta motor, ki ga je na avtomobilu mogoče prepoznati po oznaki T6, Jc doselj najmočnejši Volvov pogonski agregat. Vrstni pet' valjni turbodizel z 2,5 Hff gibne prostornine in 140 konjskimi močmi je znan že iz serije 70, sposojen pa je Prl Audiju. Pri novomeškem Revozu, ki Pn nas zastopa barve te švedske avtomobilske tovarne bodo prve S80 ponudili že v tem mesecu, najcenejši z 2,5* litrskim petvaljni-kom bo stal dobrih 6 milijonov tolarjev, najdražji T6 pa već kot 9 milijonov. Tako je tudi po cenovni plati jaspj* da je avtomoi)l namenjen predvsem petičnim kupce*11. Po drugi strani P3 pri Revozu načrtuje-jo višjo prodajo ko* lansko leto, saj Je znamka Volvo ka* krepko zaostala za tekmeci, ki jih vidij0 predvsem P" Audiju, BMVV-ju in Mercedes-Benzu. . MG- Salon vozil Gregorčičeva 8, KRANJ, tel.: 267-453, 211-380 Obiščite nas in izberite svojega SAXOJA TEST: AUDI A4 AVANT 1.9 TDI QUATTRO Z ZADKOM NAPREJ GORENJSKI AVTO LETA 1999 SPONZORJI: _ Oznak in imen za avtomobile s kombijevskim zadkom je skoraj toliko, kot je avtomobilskih tovarn. Pri ingolstadtskem Audiju se avtomobili s prtljažnikom pod streho že dolgo imenujejo avant. To je malce neobičajno, saj avant pomeni naPreJ» govori pa se največkrat 0 podaljšanem in preoblikovanem zadnjem delu karoserije. Kakorkoli že, Audijevi avanti so bili vedno zanimivih, celo rahlo športnih oblik, nikoli pa se niso ponašali z zelo razburljivo prostornostjo. Taka dediščina velja tudi za model A4 avant, avtomobil, ki na trgu vztraja že vse od polovice devetdesetih, a se mu leta kljub temu še ne Poznajo toliko, da bi se v tovarni odločili za popolno zamenjavo. Karoserija tega avtomobila je namreč ukrojena še vedno dovolj Aiuli^7^vanVT9^TDI quattro je^urejen in dodelan avtomobil, z le malenkostnim i pomanjkljivostm i. Vrh navorne krivulje je namreč na voljo že pri zelo nizkih vrtljajih in vozniku omogoča lenarjenje s prestavno ročico. Hkrati dovoljuje tudi sorazmerno hitra pospeševanja in povsem spodobno končno hitrost. Motor je ob vžigu sicer nekoliko robat in tudi odločnejše pritiske na stopalko za plin pospremi s precej hrupa, ki ga je konstruktorjem v potniški kabini sicer uspelo kar dobro zadušiti. Malce moči in energičnosti motorju pobere Audijev štirikolesni pogon quattro, vendar se vozniku odkupi z zelo dobro lego na cesti. Tudi tisti, ki nimajo veliko vozniških izkušenj bodo v tem pogonu začutili zavezništvo; vozniki, ki znajo in zmorejo kaj več, se bodo z avtomobilom lahko brez skrbi podali tudi na zasnežene ceste, kajti avtomobil je z ustrezno obutvijo zlahka kos tudi nekaj centimetrom nezvožcnega snega. CENA do registracije: 5.311.973 SIT (Porsche Slovenija, Ljubljana) Urejena in tudi lična notranjost. sodobno, posebej pa to velja za kombIJevsk. /adek Ta je v bK'aau z modo prirezan precej Poševno, kar seveda ne more bili v. Pr'd posebej veliki prostornos-h- Prtljažnik, ki je ponavadi eden javnih argumentov pri nakupu takŠnega avtomobila, je sicer uPorabnejši kot pri limuzini, Vendar je z osnovnimi 390 litri Oblika zadka: dobro opravljeno delo. Prostorsko precej skromen. S ^lranjem deljivega naslonjala n nJev klopi postane sicer solid- o večji, predvsem pa je tako, °t je pri audijih v navadi, zelo ierneljit0 obdelan. Germansko o«rr",,ail5KO urejena je luu st-ala notranjost. Voznikov de tudi lovni prostor je crgonomičen, armaturna plošča pregledna, stikala logično razporejena; skratka, skoraj vse deluje kot pravilno razporejen orkester. Seveda z nekaj drobnimi izjemami, na primer nerodnim stikalom oziroma obvolansko ročico za vključitev žarometov ali previsoko nameščenimi kljukami za odpiranje vrat. K pomanjkljivostim je spet potrebno prišteti desno bočno ogledalo, ki je (kdo ve zakaj) manjše in manj uporabno od levega. K urejenosti pa sodi tudi barvna usklajenost armaturne plošče in sedežnih prevlek, za doplačilo pa plastiko lahko dopolnjujejo še vložki z vzorcem lesa. Prostora na sprednjih sedežih je dovolj in voznik si s pomočjo višinske nastavljivosti in prilagodljivosti volanskega obroča hitro lahko izbere ustrezen delovni položaj, medtem ko stiska z dolžinskimi centimetri na zadnji klopi ni nič. manjša kot pri limuzini. Audi A4 avant 1.9 TDI quat-tro je v vseh pogledih urejen avtomobil, ki svoj hišni prestiž in zelo dobre vozne lastnosti nenazadnje dokazuje tudi s svojo ceno. Ta je nekaj višja od pričakovanj, vendar kdor hoče svojo identiteto potrjevati s štirimi povezanimi krogi na maski hladilnika, si s tem ne beli glave. +++ oblika ++varčen motor + zanesljiva lega na cesti/—desno bočno ogledalo -ročica za vključitev žarometov -hrupen motor Kadar je pod motornim pokrovom audija A4 avant 1,9 litrski turbodizelski motor s 110 konjskimi močmi, je kombinacija zelo posrečena. Ta pogonski agregat se namreč v vsakem pogledu izkazuje z zelo dobrimi zmogljivostmi in še posebej z varčnostjo. TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: dizelski s turbinskim polnilnikom, vrstni, štirivaljni, nameščen spredaj, poganja vsa štiri kolesa, 1896 cem, 81 kW/110 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4480 mm, š. 1735 mm, v. 1410 mm, me-dosna razdalja 2615 mm, prostornina prtljažnika 390/ 1250 I. Najvišja hitrost: 190 km/h (tovarna), 192 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,7 s. Poraba goriva po EU normativih: 4,8/7,8 I plinskega olja D2 na 100 km, poraba na testu: 6,9 I. M. Gregorič d? A SEMPERIT S * tir DIRECTION - GRIP M 828 dolini hi ni bil posebej velik: 390 litrski temeljito obdelan prtljažnik. Avtoservis PAULUS ?&ODAJA IN SERVIS VOZIL VOI4£SWAG£N Partizanska e.23, 4220 ŠkqQa Laka teL:Q64J634~288, @3l~2m Ški»---- ., .,.1 Avtomunu) * prodaja vozil RENAULT - prodaja originalnih nadmmestmk dekm - pooblaščeni servis "fel.:064/718-100 »TITE UGODNOSTI: 2 11.11 GARANCIJI NA * DARIU3 ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK oijc Repsol vam (^2Z)VCRTIGO opelo avtotehna 1QAIM - GSM telefoni Ročna avtopralnica t |HI|n.............muumuraui) • bhbbbsbk? KOZINA Ontik)a^onok\tl Prodaja in servis: FTcosmos d d Ljubljana, Celovška 182 [jhlj ŽIBERT HONDA x£y Audi AC - AVTO TRIGLAV suma Pančur Jesenice 0mazoa AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel.: 064/241-696 generalni sponzor: ACG - Avtocenter Gorenjske pooblaščeni prodajni center za vozila BMW, Rover Land Rover in MG Stara cesta 25 (Gorenjski sejem), 4000 Kranj, telefon: 064/223-492 Policija spet preizkuša 1 Med števrlnimi novimi avtomobili, ki jih v zadnjem času uporabljajo slovenski policisti, se je na preizkušnji tokrat znašel tudi najmanjši mercedes-benz. Malčka A 160 je za varuhe reda in miru v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve pripravil Mercedes-Benzov zastopnik podjetje AČ Intercar, služil pa bo kot patruljno vozilo. Poleg serijske varnostne opreme so na avtomobil naložili še tisto, kar potrebujejo policisti za nemoteno patruljno delo. Pri MNZ-ju bo mali mercedes na preizkušnji pol leta, brez obveznosti kasnejšega nakupa. Bržkone pa bo vsaj testni avtomobil ob koncu poletja popestril vozni park ene od slovenskih policijskih postaj. • M.G., foto: AC Intercar Avto Mlakar & Podboršek Bana v kranj PANDA, JEICENTO - 50.000 SIT 10% POPUST ZA UMSKE PNEVMATIKE | :^rv;u^^r^: raOUUNO-SERVBNI HI PNEUMATIC CENTER - - — mtm TEL..-0M/21 2141 BSSi FAX-064/22 60 28 + 2,5% POPUSTA UČUNIMTAKNJIOI tjUijii i min MiHlMiton reurmOt defcm in dodatne opreme BLEIVVEISOVA 10, KRANJ.TEL..064/224-540 '.F m/iS: STRUŽEVO t,TE l. 064/224 244 ___ OGLASI PUSTOVANJE NA BLEDU ! B LED Sobota, 13. februar OB 14.30 SPREVOD MAŠKAR OD FESTIVALNE DVORANE DO TRGOVSKEGA CENTRA TRGOVSKI CENTER od 15.00 do 17.00 ure PUSTNO RAJANJE ZA MLADO IN STARO, nastopajo: Godba na pihala Gorje Ansambel Kr" eni Program bo povezovala animatorka Metka Dolmin. Ponudba pustnih dobrot. I I I I I Klub Gleam art ob 22.00 uri PUSTOVANJE: PLANET GROOVE (funk, acid I ^fef^ti Jazz) iz Ljubljane Bistro Grand hotel Toplice PUSTOVANJE ob 20.00 uri Igra ansambel LUNA Najboljše maske prejmejo nagrade Vstopnina 1000 SIT V Rogaški Slatini so v začetku meseca decembra usposobili smučišče JANINA, ki se ponaša kot najnižje ležeče smučišče v Sloveniji (ok. 268 m nadmorske višine). S pomočjo snežnih topov in nizkih temperatur je za ljubitelje dobre smuke pripravljena 400 m dolga proga na 30 do 60 cm umetnega snega. Smučišče je odprto vsak dan med 9. in 12. uro. Za otroke je urejena tudi proga za sankanje! V času zimskih počitnic bodo organizirani smučarski tečaji za otroke. Za goste Zdravilišča Rogaška, ki bivajo v enem od zdraviliških hotelov, je uporaba smučišča BREZPLAČNA! Dobrodošla dodatna ponudba smučanja tako zaokroža celotno zimsko ponudbo za goste Zdravilišča Rogaška, ki v dopoldanskem času koristijo terapevtske storitve, popoldne pa se rekreirajo v bazenu, na tenisu (kjer se v dvorani za squash lahko naučijo tudi osnov golfa), v fitnessu ali na smučišču Janina. ROGAŠKA ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA Tel.: 063/811-6424, 811-400, fax: 063/811-6427 http://www.rogaska.com, e-mail: marketing.rogaska@siol.net I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I k Kazina hotela Park od 21.00 ure dalje PUSTOVANJE Igra ansambel ARROW Najboljše maske bodo nagrajene Vstopnina: 1000 SIT Nedelja, 14. februarja Kazina hotela Park ob 15.00 uri OTROŠKA PUSTNA MATINEJA igra ansambel ARROVV Program bo povezovala animatorka Metka Dolmin TRGOVSKI CENTER ob 15.00 uri Nastop Godbe na pihala Gorje Torek 16. februarja TRGOVSKI CENTER od 15.00 do 17.00 ure PUSTNO RAJANJE ZA MLADE IN STARE Ansambel Kr' eni Ponudba pustnih dobrot Kazina hotela Park od 20.00 ure dalje VELIKI PUSTNI FINALE Igra ansambel ARROVV Bogate nagrade za najboljše maske Vstopnina 1000 SIT VABIMO VAS, DA SE V MASKAH V ČIM VEČJEM ŠTEVILU UDELEŽITE PUSTNIH PRIREDITEV Rezervacije in informacije Park hotel Bled - tel.: 064/79-30 Bistro Grand hotel Toplice - 064/791-275 Trgovski center Bled - 064/741-110 Kranj, tel.: 064/351-331, 351-333 i vKviJii yy Mala Azija 10 dni, 19, marca, 118.000 SIT Turško doživetje 8 dni, 15. aprila, že od 92.000 SIT Istanbul 4 dni, 18., 25. februarja, 11., 18. in 25. marca, 47.500 SIT Prvomajska potovanja 8, U dni že v prodaji Prvomajska letovanja, 4, 8, 11 dni - Kemer že v prodaji HOTEL CREinft KRANJ Vas vabi na PUSTOVANJE z ansamblom ZAHOD, ki bo v soboto, 13. 2. 1999, ob 19. uri Maske zaželene, najboljše prejmejo bogate nagrade. Rezervacije po tel. 224-550. VSTOPNINA Z VEČERJO SAMO 2000 SIT. CE NISTE ZADOVOUNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! Za odločitev sem potre bovala leto dni, pravi 27-letna Meri. Vedela sem, da je odstranjevati odvečne kilograme in obdržati vitko postavo zelo težko. Najprej sem se morala pozanimati, kakšne zdravstvene težave bom imela pri 90 kilogramih. Debelost sem kot mnoge ženske prvič preizkusila, ko sem bila noseča. Prvič sem se zre dila za 29 in drugič za nekaj manj kot 17 koligra-mov. Tako sem postala srečna mamica z dvema sinovoma, ampak tudi debela, kar jima je bilo z odraščanjem vse manj všeč. Imela sem velik razlog, ki je govoril proti debelosti, to je oblačenje. Obleke, ki mi je bila všeč, si nisem mogla kupiti, ker meni ustrezne velikosti ni bilo. In nikakor nisem smela obleči hlač, ker se mi je vsa -JrZ4, odvečna koža naložila od bokov navzdol. 0 ,: To je bil največji razlog za to, da sem se odločila za zelo uspešno metodo hujšanja BODY VVRAPPING. BODY VVRAPPING JE METODA, KI DAJE POTEM PRAVE REZULTATEI 24 kg man POSKUSITE IN SE PREPRIČAJTE! Hujšanje je enostavno in neutrudljivo, rezultati so vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez I zdravil. V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z ffc# metodo BODY VVRAPPING ponujajo naslednje rezultate: - bolj napeta in prožna koža - manjši obseg stegen - manjši obseg okrog bokov - manjši obseg okoli trebuha in pasu Vendar to še ni vse! Posebna proteinska snov v krerr>| naredi kožo gladko in odstran zanke celulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem koze-POKLIČITE STUDIO KSENIJA ^ DANES IN PRESENEČENI BOSI t NAD REZULTATI. VALENTINOVO DARILO STUDIA KSENIJA februarja SOLARU 100 min.-4.450 sit (20 min. samo 890 sit) OBISK VLOMU POD STORŽIČEM 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Blizu mesta Tržič, vendar visoko nad njim fe, ki se začne s Klancem in konča z Brdom Nekdaj se je vas delila na Spodnji in Zgornji Lom. Danes se vsa imenuje Lom pod Storžičem, sestavljata pa jo tudi novejša zaselka Klanec in Brdo, prvi spodaj in drugi zgoraj. na™ paČnih ,'men skoraj ne bi mogli izbrati, saj je razloženo potrebovali manjši urejen pros- bar predstavil na srečanju trži o/?6 pot.'snJeno P°d strma severna pobočja Kriške gore, tor, kjer bi se lahko zbirala ških otroških gledaliških sku j/* . *as' Pa krasi Storžičeva stena. Še višje ležita vasi predvsem mladina, otarje in Grahovše, s katerima je Lom pod Storžičem pove-*n v krajevno skupnost s približno 500 prebivalci. Tokrat j»»o se ustavili le v prvi vasi, kjer pa pri raznih dejavnostih oaelujejo vaščani vseh treh naselij. Kulturno umetniško dru-J.° 1)0 letos proslavilo 80-letnico delovanja. Za 70-letnico e pa bo kraj dobil prenovljeno šolsko zgradbo. Župnijska gotska cerkev sv. Katarine iz 17. stoletja, okrog katere je strnjeno staro vaško Jedro, priča o starosti naselja. Kot vedo povedati domačini, je prva hiša stala na hribu Strmec, v današnji vasi Potarje čevali prek javnih del. Letos občina ne vključuje vzdrževanja cest v program teh del, sami pa nimamo denarja. Ob sodelovanju krajanov in pomoči občine smo v preteklosti naredili marsikaj. V letih 1995-Tudi ime*naTovejših zaselkov 1997 je potekala rekonstrukci-Klanec in Brdo izdajajo naravne značilnosti vasi, ki leži na nadmorski viši 680 metrov. Danes je v Lomu pod Storžičem približno sto hiš, v katerih živi nekaj več kot tristo prebivalcev. Večina je domačinov, le okrog 20 odstotkov je priseljencev iz mesta, zlasti v spodnjem naselju tik nad Tržičem Oziroma Slapom. Poprečna starost prebivalstva je okrog 50 let, najstarejša pa je Marija Jeglič, ki je pri devetdesetih letih. Nekdanjo "majer'co" s P'anine Javornik domačini bolj Poznajo kot Peskarjevo mamo. Pogače pa se ob priimku MegUč Mladi se pridno učijo in ustvarjajo Za najmlajše je dobro poskrbljeno. Letos je v vrtcu 15 otrok, dva oddelka podružnične šole pa obiskuje 32 učencev, od katerih jih je 22 vključenih v podaljšano bivanje. Vsako leto vpišejo poprečno 8 otrok v osnovno šolo. Približno 40 jih obiskuje višje razrede v osnovni šoli Zali rovi v Tržiču. Lani so našteli 56 pin v Lomu pod Storžičem z igrico Kraljevi smetanovi kolački. Z učiteljico Janjo Meglic se drugošolci in tretje-šolci učijo raznih ročnih spretnosti. Imajo tudi oddelek glasbene šole, v katerem je največ zanimanja za citre. Letos pa bo šola gostila že sedmo otroško slikarsko kolonijo. tujcu ni prav lahko znajti; v treh vaseh imajo kar zov s tem priimkom! v 1 33 Janez( Skrb za razvoj vseh treh vasi Lom pod Storžičem je že CC desetletij povezan / vase- 1113 potarje in Grahovše v kra-5° skuPnost. ki ima okr°8 Lomska šola bo dobila za 70-letnico tudi lepšo zunanjo podobo. prebivalcev. V njej skrbita reševanje problemov, ki J'h Je vedno na pretek. Samo z Vzo, globoko vdihne in so v je prav gotovo Starši kričanje prepovedujemo, zakriči. Naj nas vaja ne spravi v zadrego, kričanje vadimo skupaj z otrokom, saj je dober in glasen krik lahko koristen tako za otroke, kot za starše. Omenila bi še to, da bo za vadbo kričanja bolj primeren gozd ali travnik, kot pa stanovanjski blok. Če ima otrok težave pri komuniciranju, ga moramo naučiti druge tehnike, takšne, s katero bo pritegnil pozornost. Mogoče bi uporabljal močno piščalko ali kakšen drug priročen zvočni signal. V tujini so s takšnimi pripomočki dokaj dobro založeni, pri nas pa piščalke uporabljajo le učitelji za športno vzgojo in policisti. Druga koristna vaja je bezanje. Veliko žrtev pripoveduje, da se niso mogle premakniti, ko jih je presenetil napadalec. Bezanje lahko vadimo skupaj s kričanjem. Obstaja nekaj otroških iger, ki jih lahko uporabimo pri učenju te obrambne metode, npr. kdo se boji črnega moža, lovljenje na dotik in podobne. V kakšni meri bomo otroku predstavili to kot igro, je seveda odvisno od njegove starosti. Otrok, ki imajo težave z gibanjem ali pa so na invalidskem vozičku, ne bomo učili bezanja, pač pa jih bomo poučili, kako pritegniti pozornost, kadar so v nevarnosti (mahanje, kričanje). Varnostna razdalja je ena izmed stvari, na katero mnogokrat niti ne pomislimo. Otrok, ki bo imel meter ali dva razdalje do tujca, ki ga bo nagovoril, bo v manjši nevarnosti, da ga ta zgrabi, kot pa tisti, ki se bo tujcu približal čisto blizu. Vadimo lahko v navidezni situaciji, saj mora otrok dobiti občutek, kaj je blizu in kaj daleč. Velikokrat se dogaja, da nas otroci ne slišijo, kadar jim pridigamo ali nekaj zahtevamo od njih. To navidezno naglušnost lahko otroci uporabijo, kadar jih neznanec nagovarja, naučimo jih "neposlušnosti" in igrajmo vloge, kako ignorirati ljudi. tople. Zraven ponudimo solato ali postrežemo kot prilogo. Fižol s svinjsko glavo 2 kg svinjske glave (najboljši je gobec), 1 kg namočenega fižola, 3 korenčki, 2 čebuli, 2 žlici masti ali 3 žlice olja, sol, poper, paprika, 2 stroka česna, lovor, peteršilj, vinski kis, timijan. V vodi kuhamo glavo, namočen fižol, narezano korenje in na maščobi prepraženo sesekljano čebulo. Solimo, popramo in po okusu papriciramo. Odišavimo s strtim česnom, timijanom in lovorom. Preden jed ponudimo, primešamo še sesekljan peteršilj in okisamo. Meso z glave zrežemo na koščke in jih zamešamo v jed. Ajdova špehovka Pol l ajdove moke, pol l vrelega osoIjenega kropa; 3 dag kvasa, 2 žlici mlačnega mleka; tričetrt l pšenične moke, pol kg ocvirkov, mast za model. V skledi poparimo presejano ajdovo moko in jo dobro zmešamo. Ko se nekoliko ohladi, ji dodamo vzhajan kvas. Vse to dobro premešamo, dodamo še pšenično moko in zgnetemo v testo. Gladko testo po vrhu pomokamo, ga pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo. Ko testo vzhaja, ga na tanko razvaljamo, potresemo s pogretimi, a ne prevročimi ocvirki in po želji še s cimetom. Če hočemo, da bo še boljša, lahko na tanke kolobarčke zrežemo pol suhe klobase in z njimi še dodatno potresemo špehovko. Potico zvijemo in jo denemo v pomaščen model. Vzhajano pomažemo po vrhu z raztopljeno mastjo in spečemo. Za vsako bolezen drugačen čaj Timijan in materina dušica za požeruhe Timijan in materina dušica sta lako izvrstni zdravilni rastlini, da bi ju morali imeti stalno pri roki. Posušeni naj visita v kuhinji kot okras, če se pa bojite, da se bo na vejicah nabralo preveč prahu, ga osmukajte in spravite v kozarec. (Vejice prihranite za zeliščno kopel!) Pri kuhi ju dodajamo v majhnih ščepcih solatam in kuhanim jedem, pa tudi žitaricam. Vedno pa lahko iz timijana ali materine dušice pripravimo tudi odličen jutranji čaj za vso družino, tudi za otroke. Timijan pa je odličen tudi kot naravno zdravilo pri prehladu, za čiščenje črevesja, za krepitev prebavnih poti. Ni boljšega kot timijanov čaj po obilnem slavnostnem kosilu. Tudi pri kaloričnih pustnih dobrotah vam bo prav prišel. Ponudimo ga po končanem obedu kar namesto kavice. Timijan namreč spodbuja sistem naravne obrambe pred boleznimi in je tudi odlično razkužilo, ki koristi vsemu organizmu. In kako pripravimo timijanov čaj: Kavno žličko timijana 10 minut kuhamo v skodelici kropa, nato precedimo in spijemo. Če hočete sladkega, mu dodajte za pol čajne žličke medu. Sladica za danes Pustni krofi Brez krofov na pusta res ne gre. Mislila sem, da smo na tejle strani objavili že prav vse recepte, ki obstojajo, pa vendar še vedno kakšnega na novo odkrijem. Torej, poskusimo jih pripraviti še po temle receptu: Kvašeno testo: 500 g moke, košček svežega ali vrečko suhega kvasa, 50 g sladkorju, 1/8 l mlačnega mleka, 2 jajci, 2 žlici olja, nastrgano lupino pol limone, ščepec soli, 0,5 dl ruma. Moko presejemo v skledo. V sredini napravimo jamico, v katero nadrobimo kvas (če uporabimo suhi kvas, ravnamo po navodilu na vrečki}. Kvas potresemo z žličko sadkorja, prelijemo ga s polovico mlačnega mleka in premešamo z vilicami, dodamo tudi malo moke, tako da nastane v jamici gosta, kašasta zmes. Skledo pokrijemo s prtičem, postavimo na toplo in pustimo, da kvas vzhaja. Ko se je kvas dovolj dvignil, damo v skledo preostali sladkor, jajci, olje, limonino lupino, rum in sol. Mešamo in počasi prilivamo preostanek mlačnega mleka. Dolijemo samo toliko mleka, da dobimo lepo gladko testo. Testo stepamo s kuhalnico ali z debelimi metlicami električnega mešalnika (za testo), da se začno v njem delati zračni mehurji in da testo odstopi od sklede. Pripravljeno testo pokrijemo s prtičem, da vzhaja 15 do 20 minut, tako dolgo, da testo naraste še za enkratno velikost. Ko je testo že drugič vzhajano, ga znova temeljito pregnete-mo in stepemo s kuhalnico ali z mešalnikom. Na pomokani deski ga razvaljamo na debelino dva in pol do tri centime-tre.Z modelom, s kozarcem ali s skodelico, ki ima premer cca 6 cm, narežemo iz razvaljanega testa kroge. Model vselej prej pomočimo v moko, da se testo ne prime robov. Narezane kroge položimo na pomokan prt in jih pokijemo s pogreto kuhinjsko krpo. Pustimo, da vzhajajo tako dolgo, da so za polovico večji. V večji ponvi ali posodi segreje-mo olje (lahko tudi mast). Krofe polagamo v vroče olje z vrhnjo stranjo navzdol. Paziti moramo, da jih ne poškropimo z vročo zabelo, sicer bodo lisasti. Ko je posoda polna krofov (ne smejo se tiščati), jo pokrijemo. Krofe cvremo na eni stani priblično 2 minuti, da zlato porjavijo. Nato jih obrnemo in cvremo na drugi strani še 2 do 3 minute, odkrite. Krofe pobiramo iz posode s penovko in jih zlagamo na rešetko ali na papirnat prtič, da se odcedijo oz. papir popije maščobo. Po želji krofe še napolnimo z marmelado (s posebno brizgalko za brizganje marmelade ali pa si pomagamo s plastično vrečko, ki ji odrežemo vogal, vanj pa porinemo slamico in jo povežemo z vrečko s sukancem. Vrečko napolnimo s potrebno marmlado, s slamico predremo v krof in previdno vbrizgamo marmelado. Na koncu krofe zložimo na pladenj in jih posujemo s sladkorno moko. Ponudimo še vroče. ŽELITE HITRO IZGUBITI ODVEČNE KILOGRAME IN CELULIT KOKUSAI naravni dietetični preparat - glukomano iz gomolja japonske rastline KONJAC HCUSAI med najboljšimi - vam bo odigral glavno vlogo za dosežek VITKE POSTAVE! Inf. tel. 063/813-113, fax: 063/814-933 POKUClTE NAS, RADI VAM BOMO POMAGALI NAJTI POT DO ZDRAVE IN VITKE POSTAVE! Ob vsakem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. \ DOBITE TUDI V LEKARNAH Ladv s.p.. Celjska c. 7, Rogaška Slatina GORENJSKI GLAS • 26. STRAN Prešeren v srcih 7 a Žirovski sedmošolcl so skupaj z učiteljico Barbaro Peternel izdali razredno glasilo, v častiti slavo velikemu pesniku Francetu Prešernu. PREŠEREN V SRCIH 7.A Glasilo je izšlo v začetku februarja, v njem pa so učenci pisali, pesnili in risali na temo Franceta Prešerna in njegovih del. Naštejmo nekaj naslovov: Urška v disku. Intervju z Lejlo in Ostrovrharjem, Urška v podvodnem gradu, Urškin horoskop, Reklama za samostan, Rozamunda v samostanu, Vabilo na poroko, Pismo Ostrovrharju, Če bi bil Črtomir id. Smučarski tečaji Prvošolčki s Trate so ga imeli v Virtogu, učenci s podružnice v Lenartu pa na Starem vrhu. Anica Sedovšek nam je napisala nekaj vrstic o tečaju v Virlogu, ki so se ga udeležili vsi učenci prvih razredov osnovne šole Ivana Groharja s Trate. Skoraj četrtina jih je prvič stopila na smuči. Otroci z veliko dobre volje in znanja odraslih ter z malo denarja dobili teden prijetnih doživetij in osvojili veščine smučanja. Smuči so imeli shranjene na kmetiji Potočnikov. Zadnji dan so tekmovali v veleslalomu. Vsi, tudi začetniki, so se pogumno zapeljali po strmini, nekateri pa prav mojstrsko vijugali med vratci. Najboljši so dobili medalje, vsi diplome, tekmovanje pa so si z navdušenjem ogledali tudi starši. Vseh šestnajst učencev od prvega do četrtega razreda podružnične šole v Lenartu pa se je udeležilo tečaja na Starem vrhu. Vodil ga je Ivan Miklavc, pomagale pa so učiteljice in starši, pravi Zinka Pintar. Vsi se še posebej zahvaljujejo Mateju Demšarju in drugim uslužbencem STC Stari vrh za tridnevno brezplačno vožnjo na smučišču. Stari inštrumenti Tretješolki Petra Lušina in Tina Kos iz Dražgoš sporočala, da jih je prejšnji mesec obiskal Zdravko Debeljak, zbiralec starih glasbenih inštrumentov. Doma jih ima okoli 80, s seboj pa jih je pripeljal trinajst, ker jih več ni mogel spraviti v avto. Učencem je pokazal lajno, dva gramofona, trstenke, pikolo, flavto, rog, okarino, železniško piščal, klarinet, trobento, harmoniko... Tini in Petri je bila najbolj všeč lajna. Koje igral nanjo, je s premikom gumba lahko spremenil glas. Najstarejši inštrument je bila prav lajna, stara 187 let. Na inštrumente*zna Zdravko Debeljak tudi igrati. Katja in snežak Petnajstmesečna Katja je očku Janiju VValandu takole pozirala pred ogromnim snežakom, ki že mesec dni stoji na Alpeski 32 v Lescah. "Sezidal" ga je seveda očka, Katja pa mu je pri delu vneto pomagala. Živeti pomeni: ustaviti se tam, kjer sije sonce. Ob potepanju po mestu se ozrite, postojte in poglejte v izložbo trgovine MAJA v Prešernovi ulici. Zagledali boste projektno delo učencev 3. a in 3. b razvojne stppnje MARTIN KRPAN PO MOJE ..... Vabijo učenci in učiteljici Mija in Stanka iz osnovne šole Helene Puhar v Kranju. trirtTfm-iTTTtTTTiTfTiTTriT-za NA VRTILJAKI! Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka Po glasbenih ugankah, ki ste jih nekajkrat zapored reševali, je tokrat na vrsti živalska. Slišali ste, kdo se oglaša. Pišite (vesela bom, če boste tudi risali) čimprej na Radio Kranj, Slovenski trg I - za Vrtiljak. radio trjgjav 4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101,5 Mhz f RADIO SORA LET ERAR/VA D EV.AVM CA LIT ERARNA D Et-AVMt CA VIT ERARMA D ELAVMC CA UT ERARNA D ELAVM CA Prejšnji teden ste nam pisali: Nina Kodela, Darja Eržen, Urška Kozina, Rok Krek, Kristijan Fojkar, Desanka Grmuša, Anja Žumer, Julija Bertoncelj, Špela Napokoj, Petra Cvijanovič, Tina Pirih, Lucija Zupan, Irena Dolenc, Luka Milakovič, Anže Lampe, Denis Libič, Andrej Miklavčič, Neža Kutnar, Ana Kutnar, Lea Naglic, Irena Žnidar, Anže Arhar, Alenka Novak, Simon Rihtaršič, Maja Rezar, drugošolci iz Železnikov, Miha Klobučar, Tanja Damijan, Štefan Tompa, Nejc Šubic, Katja Frelih, Danaja Kostejec, Anica Sedovšek, Zinka Pintar, Petra Lušina, Saša Eržen, Domen Sever, Neža Šubic, Jani Jurčič, Jan Lašič, Tanja Damijan, Barbara Šinkovec, Klavdija Zupane, Blažka Smiljanič, Sandra Modic, Aljaž Bernik, Tina Bertoncelj, Nejc Štremfelj, Katja Weber, Anja Šter, Mateja Jenko, Špela Emeršič, Ožbej Bernik, Teja Bergant, Taja Gorjan, Sandra Jovič, Nastja Dogar, Alenka Žitnik, Slobodan Jović, Silvana Narič, Andraž Miljkovič, Sandra Eržen, Nataša Debeljak, Blaž Štrekelj, Katja Egart, Ema Mohorič, Veronika Jelene, Ema Repnik, Darja Bojič, Uroš Klemene, Nina Zupan, Damjan Zupan. Z izletom (iorenjskega glasa nagrajujemo Janija Jurčiča. a mami Moja mami je lepo rdeča, je kakor roža dehteča. Včasih jo razjezim; takrat ne vzame ostrega meča, temveč postane srepeča. Takrat je tudi zelo trpeča, boji se. da hi me doletela nesreča. Kadar pot je kot roža dehteča. je mami da mene ljubeča, to je zame največja sreča. • Ana Kutnar, 4. b r. OŠ Staneta Žagarja, Kranj Osem drsalnic V Selcih za avtobusna postajo imamo otroci osem drsalnic. Na d)"sodnicah se drsamo. Tako lažje pričakamo prihod avtobusa. Drsalnice so strme in gladke. Nareddi smo jih na kupu snega, ki je zletel s strehe. Ko pridemo na postajo, odložimo torbe na klop in že se spuščamo po strminah. Včasih med nas priteče mačeh. jodrsa. se useae na drsalnico ui sc f Ko pripelje avtobus, nas mora počakati., da vzamemo torbe in vstopimo vanj. • Andreja Pintar, 3. r. OŠ Selca Naše rime V razredu smo se pogovarjali o rimah. Tudi sami smo ustvarjali. Nastale so rime, nekateri so napisali celo krajše pesmi. Zelo bomo veseli, če boste kakšno objavili. Lep pozdrav -• učenci 2. c r. OŠ Železniki. Po ledu se že drše pak, zunaj pa brni vlak. Vlak je črn in pa bel, pak j>a je od bušk kar omedlel. • Veronika Pipan Hruška huška je sladka kol Nuška. • Urban Gartner, Pride policaj in popije čaj. • Polona Megušar ()blak dežjak je pravi korenjak. Dež preliva, sonce zakriva. pa Tina Šubic Na glavi ina t roge, kakor konj ima noge Srce ljubezni za Valentinovo poklanjem ubogi deklici mame narkomanke. • Neža Peternelj, 4. ar. Petra Kavčiča, Škofja Loka OŠ Ce te ujame, tebi. gorje. • Marija Štalec Pustna šema Pustna šema nam pokirna, saj bo kmalu starka zima. Zdaj poslavlja se od nas in pomlad hiti do nas. Pustna šema je pred vrati, treba jo je obdarovati, pustni krofi so kar slastni, okrog ust so vsi že mastni. Vsi veselo rajamo, zimo s tem odganjamo, pustni kres zakurimo, v srcu pomlad že nosimo. To je naš pesnik! 0 Vrbi spesnil je poet, o juliji, da rdeč je cvet, otrokom figij je dajal, napisati je pesmi znal. Obljubil bi ji, vse ji dal, če bi za vedno njen postal. A Julija ga ne želi, ljubezen v njem se spremeni v Sonetni venec za vse dni. • Sandra Eržen, 4. a r. OŠ Naklo Strašno doživetje na Bledu Pri slovenščini smo se morali naučiti Prešernovo balado Povodni mož. Godrnjal sem: "I sedmem razredu, j>a takšna pravljica!" Toda tako nisem mislil dolgo. Preden je padel prvi sneg, sem se s pri-jatelji odpravil na Bled. Kar dolgo smo brcali na kolesih, da smo zagledali jezero. Trikrat srno ga obkrožili in se odločili, da gremo ponoči s pletno na Otok. Zastonj, seveda. u Zvečerilo se je. Priplazili smo se obale, kjer so bile zasidrane pl()t" Ko smo najmanjšo odvezovali. s'n s postavljali drug pred drugim, <> ."^ je bilo vseeno strah, l,<> smo " proti otoku. Nekje na sredi poti M' ^ na gladini začeli kazati maji"". veliki mehurčki. Voda pred 'r zabrbotala. Začeli srno se "',',"/,; vrtincu. Zaslišali smo stokanje. J1'1^ smo ga zagledali. Bil je povodni "' ^ Stal je na gladini, ogromen in •s'"'.> zaradi dolgih mokrih las in '"'j- , stega telesa. Od strahu smo sl'"" v{, >r# J- pletne in začeli divje plav"" I Otoku. Zbežali srno k cerkvici, p > ni mož pa je med tem zdrobil "r,s otok& i ob'- Ne vem, kako smo prišli z o. ^ domov, vem pa, da tega doživetj0 bom nikoli, pozabil. ,uj Čeprav imam na Bledu in v °^ m ruskoj sorodnikov, jih zelo nertu ščem. (Jotoro razumete, zakaj r takšnim odporom na Bled. • Damjan Zupan, 7. c r. OŠ Predoslje NAGRAJE^A PE5EM France Prešeren (tloboke njegove so misli bde. 1/'/ ////( je pomagal al' luna, kdo ve? A nič nima veze, le pesnik je bil, ki v naša je srca lepote • Jani Jurčič, 3. a r OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka radii 96 Že zadnjič smo vam natresli kup optimističnih tnisli na temo februar. Navdušujejo nas številni prazniki, ki se vrstijo v tako kratkem mesecu, pa seveda tudi bližnje počitnice. Slednje so že same po sebi razlog za zadovoljstvo, zlasti še, ker niso povezani s kakšnimi spričevali ali zaključevanjem ocen, kar iz svoje šolske zgodovine gotovo pomnijo vaši starši. Resda pomnijo tudi dvotedenske zimske počitnice z veliko snega celo v nižinah, s sankanjem in smučanjem na bližnjem hribu, kar je bilo ne le zabavno, ampak tudi veliko ceneje kot današnje obiskovanje zimskih smučarskih centrov. iti KAJ SKRBI PUNCE, KAJ FANTE Pred prvim randijem Kaj naj oblečeni, kako naj se obnašam, kaj naj rečem, kdo naj plača račun... taki in drugačni dvomi obhajajo fanta in punco pred prvim zmenkom. Punce skrbi: * kaj obleči o čem govoriti . * obdržati svoje običajne navade glede pitja, •ledi, kajenja ^ dovoliti poljub za lahko noč si deliti račun v restavraciji Fante skrbi: Plačevanje računa - bo finančno zmogel J * naj stori prvi korak, naj jo poskuša poljubiti 'S * kam jo odpeljati se bo osmešil, se ji bodo njegovi štosi sploh zdeli zabavni w ali bo hotela spet iti ven z njim. Vidite torej, da sta predstavnika obeh strani v Podobni zadregi. Premagata jo tako, da ne kom-Phcirata, da se pogovarjata, izvesta tako želje Jrug drugega in tudi tako pragmatične zadeve, kot je denimo plačilo računa. NAJST NASVETI NAJST NASVETI NAJST NASVETI Kratko ali dolg težkZa spremembo frizure, se je najbrž k 0 Odločiti: obdržati dolgo ali se postriči na ratko. Tu ponujamo dve možnosti: dolgo sko-ano pričesko, ki ustreza vsakemu tipu dekli-no8a obraza (bolj pa se prilega nekoliko narav-^ skodranim lasem) in kratko slojevito priče-glaHv Pa k° bolje videti na puncah, ki imajo ke lase. Priznaj, ena in druga sta cool. fToda človek pač ne more imeti vsega, kajne? Petih počitnic v šolskem letu in poldrugi meter ^ snega! A tudi iz zelenih zimskih počitnic se da narediti dobro zabavo. Drsališča niso draga, predvsem tista v naravi ne, je pa tveganje nekaj večje. Namesto dragega tedenskega smučanja v znanem smučarskem centru si lahko omislimo tudi enodnevno smuko na smučišču, kamor te pripeljeta vlak ali avtobus. Za kakšno grše vreme pa kino, da ne bomo ves teden le posedali v družbi domačega televizorja. Zaje mite torej sapo teh nekaj dni do počitnic, potem pa vam želimo sam čisti užitek!!! Cuttjice!! Usnje je med mladimi večno priljubljeni material. Vanj se lahko skrijemo pred mrazom, v dolgem plašču in z visokimi škornji zraven nam ne more do živega. Tudi če želimo biti samo lepe za v disko, lahko posežemo po usnju: minica ali kratke usnjene hlače, zraven pa kratka jakna in supermoderni čevlji Harlev Davidson in pripravljene smo na osvajalne pohode. Ker kažemo pretežno dolžino nog, jih seveda kaže vsaj obuti v kakšne toplejše žabe. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Štrleča uma m zbbne pripombe Teja mora požirati hudobne pripombe sošolcev zaradi svojih (menda) štrlečih ušes. Porotniki svetujejo, kako živeti s tem. Nekaj zanimivih dekliških zvijač. T.monmct tomvpr tistn kar Kozmetični stu februarja dio KSKNI/A. Rudija Papeža 5, Kranj, tet.: 0fi4/328-Ui!) SOLARIJ: 20 min SAMO 890 tolarjev Teja, 12 let: Imam zelo štrleča ušesa, zaradi česar si me sošolci velikokrat privoščijo s hudobnimi pripombami. Ali obstaja plastična kirurgija, ki ti zmanjša ušesa, da nisi več videti takšen kot škrat? Mamica mi pravi, da sem tudi takšna ljubka, ampak moji sošolci so drugačnega mnenja. Miha, 15 let: "Naj te ne skrbijo štrleča ušesa, kmalu jim boš namreč dorasla. Res obstajajo kirurški posegi za zmanjšanje ušes, a tega pri svojih letih raje ne počni. Če pa te res moti, kar pravijo drugi, ti lahko pomaga tale stara zvijača: s selotejpom si ušesa prilepi ob glavo, lepilni trak pa zakrij z lasmi. Mogoče ti bo uspelo." Nina, 16 let: "V tujini vem, da opravljajo take operacije, vendar so zelo drage, ampak mislim, da to tebi ne bo potrebno.. Če pa je že tako hudo, jih skušaj prekriti z dolgimi lasmi (če jih seveda imaš)." Teja, 15 let: "Operacija obsta- ja, samo jaz mislim, da je ti ne rabiš. Mislim, da sploh nimaš tako velikih in štrlečih ušes, kakor praviš. Če imaš daljše lase, jih spusti ali pa naredi čop čez ušesa." Marjeta, 23 let: "Tvoji sošolci so samo bedasti, zato se ne sekiraj zaradi njihovih zlobnih pripomb. Glede ušes pa, saj veš, kaj pravijo: ni pomembna zunanjost, temveč tisto, kar nosiš v sebi. Plastična kirurgija? Ali nisi še malo premlada za tako resne stvari?" Sergeja, 16 let: "Imajo šratje štrleča ušesa? Ne bi rekla. Mogoče je to njihov kompliment. Kaj ti bodo sošolci govorili takšne in drugačne hudobne pripombe? Ne pusti se jim in verjemi mamici!' KUPON Gorenjskega glasa in Studia MA Huura!! Jaz in moja mama v lepoti združena! (Studio /qvote za i'W pučaAii/eie več od mm o6/ful> STUDIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA NEBOTIČNIK IV. NADSTROPJE, BLETOTCISOVA 6, KRANJ Ob naročilu nege obraza za hčer ali sina hkrati opravimo brezplačno print masko mamici. AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem FRANCE PREŠEREN VEZ Z DOMOVINO mmm Slovensko društvo dr. France Prešeren v Liechtensteinu je doživelo oh jubileju pozornost države Liechtenstein in Slovenije, Slovenske izseljenske matice in posameznih slovenskih društev v Švici, pa tudi medijski odmev... Triglav in dr. France Prešeren sta slovenska velikana, ki ponazarjata domovino, zato sta tudi največkrat uporabljena v imenih društev rojakov po svetu, ki predstavljajo vez z domovino. Društva, ki spodbujajo in ohranjajo narodno zavest, kulturne vrednote in povezujejo Slovence po svetu, se v posameznih tujih državah med seboj povezujejo in njihovi člani družijo ter izmenjujejo izkušnje. V Liechtensteinu deluje Slovensko društvo Dr. France Prešeren in je s slovesnim koncertom Caške godbe z mažoretkami obeležilo tudi 5-letnico osnovanja. Veliko dela je imel Janko Kramberger, predsednik Slovenskega društva dr. France Prešeren iz Liechtensteina in hitel z enega konca prizorišča na drugega. Takšnega velikega dogodka društvo še ni pripravilo, vendar se za jubilej spodobi članom, pa daje nov elan in polet. Tako Janko Kramberger sploh ni opazil naše ekipe in ko se je slovesnost pričela smo z dvema video kamerama dokumentarno posneli celoten potek dogajanja. Presenečen Janko Kramberger je spraševal, od kod prihajamo in kje bo moč videti video oddajo. "E, moji Kranjci", je z zadovoljstvom dejal in še povedal, da je po rodu s Ptujskega polja. Ko je mislil, da je s sedmo silo, ki je prežala na vsakem koraku zaključil, smo pripravili še intervju. Janko Kramberger je z veseljem pohvalil in opisal delovanje društva s 83 člani: "Dr. France Prešeren nas Slovence daleč od doma povezuje in druži. Cilj društva je. da se ohranja slovenska kultura. V Liechtensteinu živi čez 60 Slovencev, društvu imamo 45 Slovencev, člani pa so tudi iz mešanih zakonov pripadnikov republik bivše Jugoslavije, Belorusije, Argentine in ZDA. Člani so prijatelji, ki so vzljubili našo slovensko kulturo. Pripravili smo zanimive večere, dramske predstave, medse smo povabili igralca Branka Miklavca, ki je imel večer recitacij. Upamo, da bomo s pomočjo novega veleposlanika take večere še v večjem obsegu organizirali, ker želimo tesnejše povezave z drugimi društvi iz severne Švice." V Liechtensteinu izhajata dnevno dva časopisa: Liechtensteiner Vaterland in Liechtenstein Volksblatt in oba sta že naslednje jutro objavila članka o jubileju Slovenskega društva dr. France Prešeren. Za Liechtensteiner Vaterland je Janko Kramerger zadovoljno povedal: Uživali smo v prazničnem vzdušju, po končanem koncertu nas je Turistično društvo Vaduz pogostilo. Časopis Liechtenstein Volksblatt je zapisal, da ni lepšega kot darilo k rojstnem dnevu in to so bili ljubeznivi gostje, dobra godba in čudovito vreme. • D.P., Foto: D.P. TV KRANJSKA DOKOMENTARNI PROGRAM - SKUPNI PROJEKTI AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Dobili smo se ljubitelji glasbe Takrat, pred skoraj tridesetimi leti, so se dobili skupaj predvsem ljubitelji glasbe. Najbrž je bil potem tudi to razlog, da so se držali skupaj in skoraj niso beležili menjav v ansamblu. Zadnje čase, ko, kot pove vodja Rudi Jevšek, da je trideset vendarle doba, ko se tudi sicer poznajo leta in se marsikomu ne da več šteti kilometrov doma in v tujini, so se nekako pomladili. "Odkrito povedano, če se ne bi, bi me morda celo minilo. Tako pa so spremembe kot poživilo, ki te žene naprej. Vztrajali bomo še naprej, čeprav so danes časi spet podobni tistim v sedemdesetih letih, ko je naftna kriza končala prenekatero glasbeno skupino na domači narodno/abavni in zabavni sceni. No, nam volje v ansamblu ne manjka in upam, da nam je tudi po praznovanju tridesetletnice ne bo," nam je zaupal vodja ansambla Rudi Jevšek. In kdaj jo bodo praznovali. Skoraj bi se mi zareklo, da bi vam ustregel vsem tistim, ki še niste poslali kupona in odgovora na vprašanje, kdaj bo ansambel Jevšek praznoval 30-letnico. Ne, tokrat naj ostane še skrivnost, kdaj bo praznovanje. Zato kar pridno ugibajte. Sicer pa smo dobili že kar lepo število odgovorov in zanimivo: do zdaj še nihče ni obkrožil pravilnega. No, morda bo tole pojasnilo zdaj komu pomagalo k pravilnemu. Okrog petdeset lastnih skladb se je nabralo v tridesetih letih. Večina je posnetih na treh kaseta in eni plošči. Kar okrog trideset pa so jih posneli na televiziji, večina pa je posnetih na spotili s po dvema skladbama. Sicer pa ansambel zadnje čase nastopa v glavnem doma, čeprav ima nekaj rednih nastopov tudi v tujini. Do nedavnega so igrali še po dvakrat, trikrat na teden. Zdaj pa ima jo še vedno okrog 50 nastopov na leto. Še vedno pa redno, in to že dvajset let, nastopajo vsako leto tudi v Švici. Zdaj ne nastopajo več na festivalih. Včasih pa so bili redni gostje. Nastopili so na Ptuju, na Števerjanskem festivalu. Kar štirikrat so bili zmagovlaci na nekdanji Lojtrci domačih. Štirikrat so nastopili tudi na Alpskem večeru. Pogosto pa ansambel Jevšek lahko srečamo tudi na dobrodelnih prireditvah. "Zdaj je čas za dogovore o nastopih čez leto. Kaže, da bo nekaj nastopov v Švici, sicer pa načrtujemo igranje pred vem doma." Kontakt za dogovore je Rudi Jevšek, Brilof 205, Kranj, telefon 064/242-577 (popoldne). GLASBENIKI MESECA - KUPON Ansambel Jevšek Kako je ime novi pevki v ansamblu Jevšek? - A.) - Irena Rozman B.) - Veri Rozman C.) - Karmen Rozman Obkrožile pravilni odgovor in kupon pošljite na naslov: Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: RAZOČARANA Tudi jaz bi vas prosila, da na kratko pogledate moje življenje vnaprej. Zanimajo me ljubezen, zdravje, služba, otroci itd. Že vnaprej najlepša hvala ARION: Res je, da sta bili pretekli dve leti in pol za vas izredno težki in naporni, zato pa bo letošnje nadpovprečno dobro. Po dvanajstih letih vas bo obiskal planet Jupiter, ki vedno poskrbi za sijajne priložnosti in prinaša s seboj bogate darove. Seveda boste morali nekatere priložnosti prepoznati in jih izkoristiti, zagotovo pa lahko trdim, da boste imeli predvsem od marca 1999 dalje tudi veliko sreče, nekaj vam bo "padlo tudi iz neba", kot rečemo. Na področju dela imate najbolj ugodno obdobje od druge polovice februarja pa vse do konca junija. V tem času se vam kaže možnost napredovanja v isti službi ali menjava in pridobitev boljše službe po vaši izbiri. Če ste samski, imate v letošnjem letu izredno priložnost ustvariti si trdo partnerstvo, saj vas avanture ne zanimajo, čeprav boste imeli več možnosti zanje. Idealen čas bo med marcem in junijem. Odličen za vas bo tudi čas v septembru in prvi polovici oktobra ter december, takrat boste polni energije in sposobni boste delati čudeže, tudi vaša privlačnost bo izredno povečana. V odnosu do otrok se vam ne kaže kaj bistveno posebnega, izboljšanje pa bo pogojeno z vašim večjim optimizmom, ki ga boste izžarevali v tem letu, za razliko od prejšnjega. V zdravstvenem smislu boste najbolj občutljivi v spomladanskem obdobju, predvem kar se tiče kroničnih bolezni. Pazite predvsem na hrano, naj ne bo premastna, tudi ne presladka, pijte pa vsaj tri litre navadne vode dnevno, kar čisti organizem in preprečuje vaše glavobole. Vabim vas, da se nam še kdaj oglasite. Lepo pozdravljeni! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:........................................Ura in minuta rojstva:..............,.........'. Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni Ireba sporočiti): Kupone pošljite na GORLNJSKI GLAS, p.p. 124, 40001 Kranj. Zoisova I. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE TEL: 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE TEL.: 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE 99.S MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio -161 31 30 marketing 161 30 60 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJEGA RADIA LOGATEC 1. Knjigovodski servis Renata Poljanšek, s.p., Novovaška 41, 4226 Žiri, 064 66 50 10 Vprašanje: Kaj je to virman? Nagrada: Presenečenje 2. Mercator - Modna hiša Maribor, PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - VIČ, 061-123-28-72 Vprašanje: Napišite drug slovenski izraz za besedo "povšter"? Nagrada: brisača Odgovore pošljite do sobote, 13. 2. 1999, NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 24. 1. 1998: - Mehanika Peljhan Idrija in Postojna: Dušan Oblak, Stranska pot 2, 4270 Jesenice - OPTIKA PRIMC, Kranj: Frančiška Krajnik, Rateče 1, 4220 Škofja Loka Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja zarja IMI ■NOTRANJSK RADIO LC ^0oD « D®7„D IJMILT TUDI DRUGJE JE LEPO ^ popotniška doživetja, ideje, običaji, kultura, odkrivanje znamenitosti... ... vsak četrtek ob I6.50 vsak torek v Gorenjskem glasu ... in popot. mesečniku Svet ljudje RADIO TRŽIČ ... 88,9 in 95.0 MHz... tel.: 564-564 173. oddaja Dodajte svoj kamenček v mesečnik, ki ga ustvarjamo bralci. Mi stno ga dodali z besedo in glasbo ter g. Davidom Ognjem, v.d. urednikom v oddaji 4. 2. 1. nagrada - enoletno naročnino brezplačno mesečnika dobi - Branko Kniftc, Tržič 2. nagrada • polletna naročnina mesečnika Mozaik dobite, če odgovorite na vprašanje: Koliko številk mesečnika so že izdali? a) lb) 2c)4 Odgovore pošljite na RADIO TRŽIČ, Balos 4. Tržič. Janja Budić TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ ... Brez izjeme ... vsako soboto ob pol treh ... na frekvencah 88,9 in 9^ Mhz .... in na naslovu Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič .... na noV rajanje se pripravite spet 13. 2.... Pokrovitelj oddaje: trgovina Dona Tržič (tradicija pustovanja ostaja, vtrgo*"" ni Dona pa prav ničesar ne manjka... Vabljeni!) Iskrene čestitke Mariji iz Železnikov in Marjeti iz Tržiča. Do naslednjič paleP pozdrav iz Tržiča! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. Jolanda Anžlovar - Ximeroni (3) 2. VVerner - Ti si mi luč v temi (5) 3. Zoran Predin - Brez golobčka ni Benetk (2) 4. Natalija Kolšek - Cvetovi ajde (5) 5. Simona VVeiss - Ti si ljubezen (10) 6. Čuki - Sončni žarek (novost) 7. Alladino - Nocoj v mestu RMX 98 (novost) 8. Dolores - Ti ne veš (novost) 9. 2 Alive Vivian - Iluzija (novost) 10. Veter - Maškare KUPON TA DOBRIH 10 RABI A TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: Vsak torek ob 17.25 na valovih Radia Tržič SOSED, DOBER DAN danes gostuje Polona Skofic, s 30-letno prakso v kranjski porodnišnici in NAJ babica leta po izboru revije Naš male©* Vsaka sprememba in novost sta vselej zanimivi. Zanimiv n1 pester program bomo v letu 1999 ustvarjali tudi na Rad>u Tržič. Zato vas vabimo k sooblikovanju nove oddaje Sosed, dober dan. Imate zanimivega soseda, katerega življenjska pot je še p°se' bej zanimiva, morda zbira kaj nevsakdanjega... ali pa ste ob tem prepoznali celo sebe. Nekaj predlogov ste že poslali, danes uresničujemo drugeg3 izmed njih. Še nam pišite, obiskali vas bomo in poslušale bodo lahko izvedeli tisto, kar veste vi, v novi oddaji Rad'3 Tržič: Sosed, dober dan, ki jo pripravlja Branka Jurhar. Izpolnjen kupon nalepite na dopisnico in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Sosed, dober dan Moj predlog: 88,9 in 95 MHz KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, Vsak torek v Gorenjskem 9 dcjaje: Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95.00. Pokrovitelj nadeljske °o SLAŠČIČARNA, BISTRICA; Deteljica 5, Tržič, telefon: 064/563-566. Dnevno &eie^0. vo: torte, rolade, kremne rezine, indijančki, princeske, baklave... Topli in hladni Poročne in praznične torte. Od pojutrišnjem, "ta debelega" četrtka, pa do pustnega g^ dnevno sveži krofi. Gospodinje, ne trudite se, pravi naslov za vas je: Slaščičarna Bi ^ Tržiču. Delovni čas: vsak dan od 7.00 do 21.00. Nagradnega vprašaja pa daneS'zb;rate ker smo štiri lepe in okusne nagrade podelili že predvčerajšnjim v oddaji. Lahko pa' ansambel meseca med: Ekartom, Petrom Finkom in Zasavci. Za vaš trud podeli n 9 naš zvesti spremljevalec Gorenjski glas. ^ in Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič. Balos 4, s pripisom, za Kolovrat don,iaprjjetno kosilo z izbranci pa gredo: Jože iz Kranja, Janko iz Cerkelj in Jožica iz Radovljice. ^ počutje in dober tek. Še enkrat se zahvaljujem za nagrade Gorenjskemu glasu, Q° ^ p iz Kranja, gostilni Labore v Kranju in Restavraciji Raj iz Tržiča. Toplo priporoča . obiščete, saj se odlikujejo z odlično hrano in dobro kapljico. . u ^s* Nagrado Gorenjskega glasa pa prejme Nina iz Žirovnice. Čestitam. Prijetno Pustovanj idenje na pustno nedeljo bo 14.25 uri na Radiu Tržič. Voditelj oddaje Marijan Mur KUPON Moj naslov: Ansambel: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOKI Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 •rboviie- 11 30 ^ Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob TrboV|j Koroškem radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV Center, Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izre nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Mirko Konestabo, Partizanska 30, 6210 Sežana - Marička Mavec, Šorlijeva 31, 4000 Kranj - Darinka Vreček, Stražišče 59 a, 2391 Prevalje Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 5 1. ans. MODRI VAL - Primorske kelnarce 2. VESELE ŠTAJERKE & VILI RESNIK - Podajmo si roke 3. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ančka 4. MARIJAN SMODE - Ne kliči je, srce 5. FRANC FLERE - Za tvoj najlepši dan 22 BAZEN - SAVNA Dei čas Na kresu 25, Železniki ESS^fS °Hb\ "JI Ure Tel.: 064/646-381 tor., čet., od 15. - 22. ure in ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBI: 0609/637-162, 0609/641-169 V V Vreme še naprej "nagaja" organizatorjem svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov OD NAŠIH NAVDUŠIL LE ALEŠ BREZAVŠČEK kletni Mojstrančan je "zgodovinskemu" sedmemu mestu iz decembrskega smuka v Val d'Iseru dodal še "zgodovinsko" enajsto mesto v smuku na svetovnem prvenstvu v Vailu, saj je za dve mesti "popravil" uvrstitev Janka Stefeta iz Osla leta 1952 Jr»nj, 9. februarja - Letošnje svetovno prvenstvo alpskih smučarjev v vailu se je sicer začelo z odpovedjo, saj so morali prestaviti ženski SuPerveleslalom, vendar pa je organizatorjem nato med tednom "sPelo izpeljati ves predviden program v "hitrih" disciplinah, ki se bo ta teden nadaljeval s tekmami v tehničnih disciplinah. Velike težave Pa imajo zaradi izredno nizkih temperatur organizatorji svetovnega Prvenstva biatloncev v Kontiolahtiju na Finskem, prav tako pa so 2aradi slabega vremena morali odpovedati polete v Harrachovu. Prva tekma na svetovnem Prvenstvu alpskih smučarjev v Ameriki tako ni bil ženski, am-Pak moški superveleslalom. Kako zanimiv je bil, je zgovoren že Podatek, da sta si zmago z do stotinke sekunde enakim časom .'Podelila" Norvežan Lasse Kjus ln Avstrijec Herman Maier, 1 stotinko za njima pa je en Avstrijec Hans Km Prvem nastopu res niso imeh 5^*, saj je Jeseničan Koblar zaostal še Knauss. Naši v Jernej kmaf"»'Po izvrstnem začetku Pil n •KZgubil" smučko in odsto-PaV ■ Jšo slovensko uvrstitev Je Pnsmučal Mojstrančan Aleš Brezavščck, ki pa zaradi bolečin v peti ni bil zmožen poseči več kot po 23. mestu. Debitant, Jeseničan Grega Šparovec je bil soliden 29. Dosti bolje v prvem nastopu ni šlo našim dekletom, saj je v superveleslalomu naša najboljša, Vrhničanka Mojca Suhadolc zasedla 21. mesto, Škofjeločanka Anja Kalan je bila v svojem prvem nastopu 24., Špela Bračun pa 27. Vse tri kolajne so osvojile Av-strijke, naslov svetovne prvakinje v superveleslalomu pa sedaj nosi Aleksanda Meissnitzer. Že v petek je bila nato tekma deklet v kombinaciji, kjer je TEK NA SMUČEH fOKLJUŠKI MARATON PETKOVŠKU, ^KATERI PO BLIŽNJICI Haratln0 pw,je' 9* februarJa ■ Med 260 udeleženci na 9. Pokljuškem to„at?nu' ki je hkrati veljal tudi za Emona pokal, je bil "glavni" kotzh JIJ°ško Petkovšek, ki je na 42 km zlahka ugnal reprezentančne Aleš N 6* Je bil (tokrat zares, ni pomota kot pretekli teden) v cilju Lah z j° .'2 Gozd-Martuljka, peti pa njegov klubski kolega Gaber ^°'ar f\/fSen'c' Med m'aJšimi čani Je maraton najhitreje zaključil Rok Jej : tMerkur), Andrej Ropret pa je bil tretji. Na krajši, 21 km razdalji, tšjuš 2J Ženske kategorije veljala za Emona pokal, je prva zaključila Vtole rv Lf*' sledile so mladinke Renata Podviz iz Medvod, Mateja "tole <\r ,,1CUIIC NU ""aLunKe Kenaia roaviz iz Meavoa, Mi neu V rhnika). Četrta pa je bila Katja Višnar (Bled). "Na startu J Časa Še mislilu Ha stari no Ui\ nhnHal lr« cnm viHula .-l.i a sem Mojstrančan Aleš Brezavšček je navdušil z 11. mestom. naslov svetovne prvakinje osvojila Švedinja Pernjja Wiberg, naša dekleta pa so spet razočarala, saj je tako v smuku kot slalomu startala le Špela Bračun, ki je na koncu osvojila 14. mesto. Prvo veliko veselje pa je v našo reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Vailu prinesel Mojstrančan Aleš Brezavšček, ki je odlično nastopil v sobotnem smuku in v konkurenci vseh svetovnih smukaških asov osvojil "zgodovinsko" enajsto mesto in tako za dve mesti "popravil" do sedaj najboljšo slovensko uvrstitev, ki sega na SP v Oslu pred 47 leti. Sicer pa je naslov svetovnega smukaškega prvaka osvojil Avstrijec Hermann Maier, ki je v smuku vendarle ugnal Norvežana Lasseja Kjusa, najboljšega smuka-ča te sezone, ki jc osvojil srebrno kolajno. V nedeljo je bil na sporedu že ženski smuk. Spet so vse kolajne "pobrale" Avstrijke, naša najboljša pa je bila Mojca Suhadolc na 21. mestu. Špela Bračun je osvojila 26. mesto, Anja Kalan pa 31. Več težav kot prireditelji svetovnega prvenstva v Ameriki pa imajo organizatorji svetovnega prvenstva v biatlonu v finskem Kontiolahtiju. Tam so namreč izredno nizke temperature, ki segajo pod "nedovoljenih" - 20 stopinj Celzija. Tako so bili konec tedna fantje in dekleta na "prisilnem" počitku, upajmo pa, da bodo te dni le uspeli izpeljati vsaj del načrtovanega programa. Precejšnjemu delu programa pa so se morali konec tedna odpovedati tudi prireditelji tekem za svetovni pokal v poletih v češkem Harrachovu. Potem ko so v petek in soboto odpovedali polete, so v nedeljo (brez prisotnosti nekaterih najboljših) izvedli tekmo na 120-metrski skakalnici. Na njej se je od naših najbolje izkazal Peter Žonta, ki je osvojil 7. mesto, točke pa si je z 21. mestom priskakal še Urban Franc. Naši skakalci bodo že od danes naprej trenirali v Planici, kjer se bodo pripravljali za bližnje svetovno prvenstvo, ki bo od 18. do 28. februarja v Ramsau. • V. Stanovnik *are8J Casa še mislila, da start ne bo obveljal, ko sem videla, da gre Zmn^i**"1 ze malce zamudila," je po teku dejala Žibertova, ki ga je treje kot večina možakarjev v najlepših letih, omenila enega ^Pornnjr • e'crnentov množičnih tekov. Začetek si bodo dobro 8o?.darjc ' -lUc^ številni udeleženci evropskega prvenstva smučarjev ^clrijinv 10 .dr/av' ki jc od 4- " 6- potekalo na Pokljuki, najhitrejši V strrn k/ S° ^m F'nci, saj so jo nekateri že v prvem kilometru namesto ^braii k*, ec' kJer se Je kolona zaradi ozke proge povsem ustavila, SnanV° bližnjici. Rezultati, Pokljuški maraton, 42 km prosto, °vak K! in absolutno. 1. Petkovšek (Valkarton Logatec) 1;59:41, 2. £ kn, ^anica) +2:36, 3. Godina +3:38, 5. Lah (Planica)+10:07, ženske, K«* l^ljšak; (1 1. Petkovšek (Log) 2;29:07, 3. Pintar (Šk. Loka)+33:51, dlfl v kategorijah: 1. Šolar, 3. Ropret (oba Merkur); 1. 1- Turšič, 2. Zbogar (Rateče); 1. Cvajnar (Žlebe), 2. SMUČARSKI SKOKI ČETRTO MESTO EKIPE Saalfelden, 3. - 7. februarja - Na mladinskem svetovnem prvenstvu je tekmovanja motilo slabo vreme, posebno sobotno tekmo ekip v nordijski komcinaciji, posebno pa še tekmovanje posameznikov v skokih, tekmovanje je bilo na meji regularnosti. Slovenski predstavniki so dosegli nekaj solidnih izidov, čeprav je stroka računala tudi na medalje. Lep osebni uspeh je dosegel 17-letni Kranjčan Andrej Jezeršek, ki si je z 12. mestom priskakal in pritekel kvoto za nastopanje na tekmovanjih za svetovni pokal v nordijski kombinaciji. Rezultati: NK posamezno: 1. Lajunen (Finsk), 12. Andrej Jezeršek (Triglav), 16. Jure Kosmač (Alpina), 29. Marko Šimic (Triglav), 4. David Adamič (Velenje), NK ekipno: 1. Združene države Amerike, 7. Slovenija. Solo ekipno: 1. Avstrija, 4. Slovenija (Miha Rihtar, Bine Norčič, Primož Zupan Urh - (vsi Triglav) in Blaž Vrhovnik (Ilirija Feršped). Skoki posamezno: 1. Nishishita (Japonska), 18. Miha Rihtar (Triglav), 21. Blaž Vrhovnik (Ilirija Feršped), 25. Milan Živic, 30. Primož Zupan Urh (oba Triglav). • J. Bešter NASLOV BENKOVIČU Gorenja Sava, 7. februarja - SK Triglav je organiziral državno prvenstvo dečkov do 13 let in pokal "MIP" za pionirje do 14 let. Na dobro pripravljeni skakalnici je nastopilo 87 mladih skakalcev iz 17 klubov. Naslov državnega prvaka je premočno osvojil Mengšan Rok Benkovič, ki je bil najboljši tudi pri pionirjih do 14 let. Rezultati 14 let: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Tadej Vegelj (Alpina), 3. Kern Andraž (Triglav), 4. Jure Kumer (Alpina), 7. Rok Urbane (Triglav), 8. Žiga Rajtarič (Trifix Tržič). Državno prvenstvo 13 let: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Žiga Rajtarič (Trifix Tržič), 3. Zvonko Kordež (Triglav), 5. Jaka Oblak (Alpina), 6. Matevž Šparovec (Triglav). • J. Bešter Hip/*; \Vidic (Kr. Gora), 2. Grašič (Kokrica); 1. Reš (Mošnje), 21 ' Podvi Venske ahs-> Emona pokal: 1. Žibert (Merkur Kranj) 1:10:01, S^2iv mPJia)+2:52' 4 višnar a° Poka'a za najmlajše smučarske tekače. Do otroškega f.ePoraž|npr^5nstva' ki bo ta konec tedna v Planicni, še vedno ostajata i *Urt * i"ka Petr°včič (Corning Vrhnika) in Vesna Fabjan ial Prijat0? ko Je MatiJa Bočko tokrat le za desetinko sekunde ? *'d tek Ja MitJa Brvaria in s "hack-trickom" slednjega ni bilo nič. LBfvar ^V18 Jeze«kem; Žito pokal; ml. dečki, 3 km: 1. Bočko 10.20, ? ali (Meli P^P'Ja) +0,1, 3. Mežik (Planica) +9, 5. Puš (Planica), 6. fb£unan ,"r)» m'- deklice, 3 km: 1. Petrovčič (Corning Vrhnika) 11.30, L"ledv c i-Merki -ur Kranj) +8, 3. Vuk (Zagreb) +14, 4. Rimahazi , ^itiru CV n kUr' 8" Meglic, 10. Šiler (vse Merkur) st. dečki, 5 km: 1. (\h 4 Kr karton Logatec) 15:32, 2. Doki +25, 3. Gregorič (oba Ihan) i ,erkur ir \Planica). 7. Gorjanc (Merkur), st. deklice: 1. Fabjan l?enc (\£ranj\16:15-2- Malec (Zg) +36, 3. Černe (Jub Dol) +1:17, 4. Merkur\ .W +1-22, 6. Ješe Malovrh, 7. Šinkovec, 9. Meglic (vse ; ■ M. Močnik Logatec, 7. februarja - 65 mladih skakalcev se je pomerilo na tekmi pokala "MIP" za pionirje do 10 let. Gorenjci so imeli v tej kategoriji manj uspeha. Rezultati: 1. Jaka Jošt (Ilirija Feršped), 12. Urban Pogačnik, 13. Nejc Košnik (oba Trifix Tržič), 14. Matej Jaki (Triglav). • J. Bešter KRANJEC TRETJI Braunlage, 7. februarja - Organizatorjem kontinentalnega pokala v Nemčiji je sneg povzročal ogromno preglavic, zato so obe tekmi in prvo tekmo svetovnega pokala za dekleta organizirali v nedeljo v težkih tekmovalnih razmerah. Ponovno je odličen rezultat dosegel Kranjčan Robi Kranjec, ki je osvojil tretje in deseto mesto, Gašper Čavlovič (Triglav) dvanajsto in trideseto, Meglic (Trifix TežiČ) pa trinajsto. Na prvi tekmi svetovnega pokala za dekleta je nastopilo 15 tekmovalk, Tanja Volčjak (Stol Žirovnica) je osvojila peto mesto. • J. Bešter Jeseničan GorazdLah je v prvem nastopu na svetovnem prvenstvu dobil bronasto kolajno. PARASKI Kljub smoli naši padalci zadovoljni s SP BRON ZA GORAZDA LAHA Lesce, 9. februarja - "Prve dneve svetovnega prvenstva v Innsbrucku nam je kazalo dobro, saj je bila naša ekipa uvrščena na drugo mesto, tik za Nemci, nato pa se je vreme poslabšalo in tekma je bila na meji veljavnosti. Izredno nesrečo sta imela Uroš Ban in Matjaž Pristavec, ki sta skočila ob velikem sunku vetra, vendar njunih skokov niso razveljavili. Tako smo se morali na koncu v ekipni razvrstitvi zadovoljiti s petim mestom ekipe Slovenija Mont in četrtim mestom ekipe Slovenija Elan," je po prihodu domov povedal naš sicer najboljši na 7. svetovnem prvenstvu v paraskiju, Gorazd Lah, ki je v posamični uvrstitvi zasedel tretje mesto in domov prinesel bronasto kolajno. "Zame je bil to prvi nastop na svetovnem prvenstvu in tako sem se tudi počutil. Potem ko sem si kot novinec v kvalifikacijskem veleslalomu s štartno številko 70 priboril drugo mesto, sem na tekmi smučal preveč na "zanesljivo". Tudi pri prvem skoku nisem imel sreče, saj sem pristal na merilni napravi, nato pa je šlo bolje in bolje, tako da sem na koncu s tretjim mestom in bronasto kolajno seveda še kako zadovoljen," je svoj nastop v posamični konkurenci komentiral slovenski državni članski prvak Gorazd Lah. To, da so se razmere na svetovnem prvenstvu na koncu res nemogoče poslabšale, kaže tudi odpoved 6. in 7. serije skokov na cilj, tako da so bili za medalje veljavni rezultati po petih serijah skokov. Sicer pa je na prvenstvu med našimi odlično nastopil tudi Uroš Ule, ki je zmagal med mladinci in bil 10. v absolutni konkurenci, Roman Karun je osvojil 14. mesto, Anton Košir je bil 16., Borut Erjavec 17., Matjaž Pristavec 29., Domen Vodišek pa 37. Med ženskami je bila naša edina predstavnica Irena Avbelj deveta. Svetovni prvak v para skiju je postal Nemec Heibel, moštveno pa je zmagala ekipa Nemčije. • V. Stanovnik, foto: T. Doki ALPSKO SMUČANJE JAN SKOFIC ODLIČEN V SLALOMU Kranjska Gora, 6. februarja - V nedeljo, 31. januarja, je bil na podkorenskem poligonu slalom zahodne regije za pokal Zavarovalnice Triglav v organizaciji SK Kranjska Gora. Nastopilo je 61 mlajših in 41 starejših dečkov in deklic. Na odlično pripravljeni dolgi in zahtevni progi, ki jo je pohvalil tudi Janez Šmitek, trasirala pa kranjskogorska trenerja Gorazd Bregant in Andrej Gosar, sta kot predtekmovalca nastopila tudi Jure Košir in Mitja Valenčič. S tem sta oba reprezentanta, ki sta v Kranjski Gori na zadnjih pripravah pred odhodom na svetovno prvenstvo, izkazala veliko podporo otroškim tekmovanjem. Število tekmovalcev v otroških kategorijah namreč iz leta v leto upada, to pa bi moralo zaskrbeli tudi vodilne predstavnike smučarske zveze. Na nedeljski slalomski tekmi seje z dvema izrednima vožnjama najbolj izkazal Radovljičan Jan Skofic. Med starejšimi dečki je zmagal s prednostjo več kot 8 sekund, kar je največ doslej. Njegova vožnja je bila zelo borbena, za pospeševanje pa je znal dobro izkoristiti tudi položnejše dele proge. Med mlajšimi dečki je bil enako uspešen Andrej Križaj z Blejske Dobrave, zmagal pa je s prednostjo 7 sekund. Na vseh dosedanjih tekmah je stal na zmagovalnih stopničkah, skupno pa je osvojil že 29 medalj. Rezultati: starejši dečki: 1. Jan Škofic (Rad), 2. Nace Gartner (AlpL 3. Matevž Menčak (Rad); starejše deklice: 1. Urška Rabič (Krg), 2. Mojca Ferk (Jes), 3. Kaja Devetak (Gor); mlajši dečki: 1. Andrej Križaj (Bld), 2. Gašper Markič (Trž), 3. Miha Trojar (Ble); mlajše deklice: 1. Meta Lavrič (Blc), Tjaša Vodan (Trg), 3. Nina Gregorič (Bld). • D.K. GORENJSKA ON LINE: www.mcdia-art.si ZDRAVNIKI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Kranj, 9. februarja - Prejšnji mesec so se v Garmisch -Partenkirchnu na 26. svetovnem prvenstvu zbrali zdravniki, ki so tekmovali v alpskem smučanju. Na prvenstvo je odšla tudi majhna skupina slovenskih zdravnikov, ki pa so se tam odlično odrezali. Zlasti dobre rezultate je dosegla znana škofjeloška zdravnica Romana Pintar - Hafner, ki je v svoji kategoriji zmagala v slalomu in superveleslalomu, v veleslalomu pa je bila druga. V moški konkurenci je Ciril Pleško osvojil tretje mesto v superveleslalomu in slalomu ter četrto v veleslalomu, Andrej Bručan pa je bil 12. v veleslalomu. Zdravniki so letos prvič tekmovali tudi v deskanju, vendar Slovenija v tej disciplini ni imela svojega predstavnika. • V.S. DESKANJE NA SNEGU DESETO MESTO ZA KOŠIRJA Kranj, 9. februarja - Medtem ko so se konec tedna deskarji svetovne serije ISF merili še v Trbižu in na Malnitzu (našim uvrstitev v finale po Kranjski Gori ni več uspela), so deskarji v svetovnem pokalu FIS tekmovali v Ameriki. V Park Cityu so se pomerili v paralelnem slalomu, lep uspeh pa je dosegel Kranjskogorec Dejan Košir, ki je osvojil lO.mesto. Miha Rant je bil 33., Tomaž Knafelj pa je padel in na koncu zasedel 49. mesto. • V.S. NOGOMET Uspešne priprave nogometašev Živila Triglav SEDEM NOVINCEV POMAGA V BOJU ZA OBSTANEK Igralci, ki bodo skušali ubraniti igranje v prvi ligi, so znani. Priprave kažejo, da jemljejo zahtevno nalogo resno. Kranj, 9. februarja - Do 28. februarja, ko se bo začela druga, za Kranjčane odločilna polovica prve državne nogometne lige, čas neusmiljeno teče. Za Živili Triglavom so uspešne začetne priprave v Kranju in nato v Vodicah na jadranski obali, sedaj Kranjčani med tednom vadijo doma, konec tedna pa odhajajo na Primorsko, kjer so razmere za igranje tekem že ugodne. Prizadevnost moštva je na zadovoljivi ravni, pravita trener Branko Zupan in njegov pomočnik Gorazd Kužnik. Igralci se zavedajo pomembnosti naloge, saj bo šlo za reševanje zastopanosti gorenjskega nogometa v prvi ligi. Morebitni izpad bi bil korak nazaj in začetek novih, vedno težjih muk za ponovno vrnitev med najboljše. Sedaj redno vadi 25 igralcev, sredi meseca pa bo narejena končna selekcija. Odpadla naj bi dva ali trije, ki pa bodo igrali v drugih selekcijah in pripravljeni za morebitno pomoč prvemu moštvu. V moštvu ni treh igralcev iz pretekle postave. Adnan Čustovič je odšel v Francijo, Elvis Durakovič in Gregor Grašić pa imata službene obveznosti. Seznam novincev je dolg. Leal in Andrade sta že odšla iz Kranja, novinci v moštvu pa so Ganec David Adjei, Duško Vickovič, Hrvat, ki je nazadnje igral v Avstriji, in Besnik Kollari, Albanec, ki je prišel v Kranj iz Maribora. Ti bodo registrirani kot tujci. Iz Slovana Slavije sta prišla Gregor Feigel in Vanja Starčevič, iz Primorja Ajdovščina seje vrnil v Kranj Dino Lalič, v moštvu pa je tudi Branko Božić, doma iz Škofje Loke. Kranjčani bi se v pripravljalnem obdobju radi predstavili tudi na domačem igrišču, vendar je odvisno od vremena. Če bo ugodno in ne ho nevarnosti za poškodbo igrišča, bo tekma na kranjskem stadionu v sredo, 17. februarja. Nasprotnik še ni znan, bo pa vabljiv za občinstvo. 20. februarja ob 14. uri pa je dogovorjena tekma s celovškim drugoligašem Auslrio v Celovcu. Prvenstvo se začne v nedeljo, 28. februarja, v Kranj pa prihaja tekmec za obstanek, BST Domžale. To bo tudi gorenjski derbi. Doslej so odigrali že precej tekem za trening. V Vodicah so najprej z 1 : 0 zgubili s prvoligašem Zadarkomerce in nato premagali prvoligaša Šibenik z 1 : 0. Golje zabil Zupančič. Domače moštvo Vodic, ki igra v regionalni ligi, pa so premagali s 7 : 0. Nato so z 8 : 1 premagali Rudar iz Trbovelj in v soboto in nedeljo v Ankaranu najprej Korotan z 1 : 0 (strelec Radosavljevič) in švicarskega prvoligaša Luzern tudi z 1 : 0 (strelec Bogatinov). Za jutri je načrtovana tekma z Zagorjem, konec tedna pa naj bi v Biljah na Primorskem igrali z Goriškimi opekarnami in Taborjem Sežana. • J. Košnjek ATLETIKA MURNOVA SE IZBOLJŠALA REKORD Kranj, 9. februarja - Atletski navdušenci se že sprašujejo, kje se bo v teku na 60 metrov "ustavila" mlada atletinja kranjskega Triglava, tekačica Tina Murn, ki letos prvo leto tekmuje v konkurenci mlajših mladink. Najprej je v tej starostni kategoriji izenačila dvanajst let star dvoranski državni rekord Jerneje Pere, ga že po enem tednu prevzela v svojo last, na sobotnem državnem prvenstvu za starejše mladinke in mladince v Novi Gorici pa ga je v zmagovitem teku izboljšala še za tri stotinke sekunde (7,64). Z zmago in rekordom je očitno spodbudila k odličnim dosežkom tudi ostale Triglavane. Ljubo Rizoski je skočil v daljino 6,92 metra, zasedel drugo mesto in bil za nameček še šesti v teku na 60 metrov (7,14), v obeh disciplinah pa je dosegel nov osebni rekord. Špela Voršič je v troskoku osvojila bronasto kolajno (11,37) in bila še sedma v skoku v daljino (5,11). Eva Sedej je bila v isti disciplini peta (5,30 - osebni rekord), Tjaša Ovniček pa šesta v skoku v višino (1,55). Hkrati z državnim prvenstvom je bil tudi atletski miting, na katerem si je Boja Traven v članskem teku na 60 metrov pritekel sedmo mesto z novim osebnim rekordom (7,17). Satler dvakratni državni prvak V nedeljo je bilo v Kopru državno dvoransko prvenstvo v metih za pionirje in starejše mladince, na katerem je tričlansko zastopstvo Triglava osvojilo tri kolajne. Tomaž Satler je pod trenerskim vodstvom svojega strica, nekdanjega državnega rekorderja in reprezen-tanta Jožeta Satlerja, zmagal med pionirji v metu krogle (13,50) in diska (46,09), Edi Okič pa med starejšimi mladinci v metu diska (43,62). Pionirka Petra Svoljšak je bila v metu krogle šesta. Umnikova zmagala v Muenchnu Atletinja kranjskega Triglava Marcela Umnik je v soboto nastopila na mednarodnem mitingu v Muenchnu in v skoku v daljino zmagala s 6.28 metra, kar je letos njen najboljši dvoranski rezultat. Tina Čarinan je na mitingu v Celju v isti disciplini osvojila drugo mesto z osebnim dvoranskim rekordom 5,95 metra. • C.Z. STRELSTVO REPREZENTANCA USPEŠNO V MUENCHNU Kranj, 9. februarja - Prejšnjo nedeljo se je z mednarodnega strelskega tekmovanja v Muenchnu vrnila slovenska reprezentanca strelcev z zračnim orožjem. Tekmovanja v Nemčiji se je udeležilo več kot 500 strelcev iz 37 držav. Prvi dan tekmovanja je odlično streljal Marinček, ki je član mladinske vrste, s pištolo, saj je z rezultatom 570 krogov, zasedel 5. mesto. Normo za nastop na EP pa sta dosegli še članici s puško, Rudolfova in Prednikova, z doseženimi 392 krogi. Gorenjci smo bili na tem tekmovanju zastopani z udeležbo Simona Bučana, ki je streljal s pištolo in z rezultatom 566 krogov zasedel prvi dan tekmovanja 61. mesto. Drugi dan tekmovanja je odlično nastopil "pištolaš" Ljubic, ki se je z rezultatom 583 krogov uvrstil v finale, kjer je zasedel 8. mesto. Njegova tovariša iz ekipe pa sta se odrezala sledeče: Bučan je z enakim rezultatom kot prvi dan, dosegel je 566 krogov, zasedel 67. mesto, Tkalec pa je s 569 krogi zasedle 52. mesto. Ponovno je odlično nastopil mladinec Marinček, saj je z nsovim državnim rekordom za mladince 576 krogov, zmagal. Normo za EP, je drugi dan dosegel Mladinec Radej iz Kamnika z rezultatom 585 krogov. • F. Strniša Košarkarji Loka kave so v prvem krogu nadaljevanja lige Kolinska morali priznati premoč Uniona Olimpije DUŠAN JE KAPETANSKI TRAK PREDAL FRANCU Manj kot tri minute pred iztekom sobotne tekme v hali Poden je dolgoletni kapetan ekipe Loka kave iz svoje majice snel kapetanski trak in ga predal Franciju Šubicu - Slovo ni bilo težko, saj so si Ločani zagotovili obstanek v elitni ligi Škofja Loka, 10. februarja - Športna dvorana na Podnu je v soboto zvečer nabito polna pričakala prvo tekmo drugega dela tekmovanja v ligi Kolinska. Seveda celo najbolj zvesti navijači "kavarjev" niso upali staviti na zmago svojih ljubljencev, ki so jih razveselili že pred mesecem dni, ko so si zagotovili igranje med najboljšo šesterico slovenskih košarkarkish klubov, temveč sta jih v dvorano privabila "atraktiven nasprotnik", ekipa Uniona Olimpije in pa napovedano slovo domačega kapetana in dolgoletnega igralca Dušana Mitiča. Košarkarji Loka kave, ki so sicer vajeni igrati ob pomoči številnih navijačev, pa se tokrat na tekmi niso najbolje znašli. Seveda so to hitro izkoristili izkušeni gostje, igralci Uniona Olimpije, ki razen tega, da nimajo enakovrednih tekmecev doma, odlično igrajo tudi v evropski ligi (prejšnji teden so premagali Albo in vodijo na lestvici v skupnini H). Veliko zanesljivejši so bili pri skokih, tako domači kot ljubljanski navijači pa so kar nekajkrat navdušeno zaploskali izvrstnim potezam in hitrim protinapadom Mc- Donalda, Jurkoviča, Zdovca, Taylorja, pa tudi vseh drugih Olimpijinih zvezd, ki so k novincem v ligi seveda prišli po zanesljivo zmago. Tako so si prvaki že ob polčasu priigrali neulovljivo razliko 18:47, kar pa v nadaljevanju ni vzelo poguma domačim prvoligašem (v garderobi so med odmorom gotovo slišali tudi nekaj ostrih besed trenerja Igorja Dolenca). Igra v nadaljevanju je bila namreč precej bolj enakovredna, čeprav so Ločani v hitrih protinapadih le težko sledili razigranim igralcem Uniona HORVAT SE VRAČA V IZRAEL KRANJ, 8. februarja - Le malo je manjkalo pa bi košarkarji kranjskega Triglava v boju za obstanek v družbi najboljših dobili pomembno okrepitev. Štirinajst dni je s Triglavani namreč že vadil njihov nekdanji soigralec Roman Horvat. Tik preden naj bi podpisal pogodbo in zaigral za kranjsko moštvo, pa so ga poklicali nazaj v Izrael. "Hapoel, za katerega je igral, je namreč dobil novega pokrovitelja in izrazil željo, da bi Roman sezono končal pri njih," nam je še povedal direktor Triglava Rudi Hlebec. Horvat naj bi v prihodnjih dneh že pripravil kovčke in se vrnil v Izrael. • G. K. ODBOJKA NOV PORAZ BLEJCEV Bled, 9. februarja - Odbojkarji ELVO Bleda so tokrat po slabi predstavi izgubili pomembno srečanje v boju za prvo četverico po rednem delu prvenstva. Domači so sicer dobro začeli in hitro in brez večjih težav dobili prvi niz, v nadaljevanju pa so bili gostje boljši in dodobra izkoristili dokaj medel napad domače vrste in zasluženo osvojili nov par točk - ELVO Bled : Pomgrad 1:3 (5, -10,-7, -9). Tudi odbojkarji Titan Kamnika so tokrat pustili točke na gostovanju. V Ljubljani so bili Kamničani brez obolelega Šmuca enakovreden nasprotnik Olimpiji predvsem v prvih treh nizih, ki so se končali na rzliko - Olimpija : Titan Kamnik 3:1 (13, -14, 15, 9). Po 13 krogih je v vodstvu Fužinar GOK IGEM (22) pred Salonitom Anhovo in Pomgradom (20), sedijo Stavbar IGM in ELVO Bled (16), Titan Kamnik in Olimpija (14), Žužemberk (6), Šoštanj Topolšica (2) in Krka (0 točk). Odbojkarice Špecerije Bled so bile tokrat proste in so zadržale osmo mesto s štirimi točkami. Le malo je manjkalo, pa tokrat gorenjskega derbija v 2. DOL moški sploh ne bi bilo. Tudi v Škofji Loki očitno gripa ne miruje in še v petek ekipa Termo Lubnika sploh ni imela šest zdravih igralcev. No v soboto so domači le "skrpali" ekipo, ki je proti favoriziranemu Astec Triglavu nabrala kar presenetljivo veliko točk - Termo Lubnik : Astec Triglav 0: (-10, -11, -10). Odbojkarji Astec Triglava so s to zmago in porazom IGM Hoče v Kočevju praktično že uvrščeni v 1. DOL. za naslednjo sezono, saj imajo pred Hočami, ki bi še lahko ogrozile njihovo napredovanje, sedem krogov pred koncem kar osem točk prednosti. Rezultati 3. DOL zahod - moški - ELVO Bled II : Termo Lubnik II 3:0, PneumaCenterMokronog : Žurbi team Kamnik II 3:0, ekipe Bohinja iz neznanih razlogov ni bilo v Prvačino. V vodstvu je ekipa iz Mokronoga (22 točk), ELVO Bled je 3. (189), 6 Žurbi team Kamnik II (12), sledijo Gostilna Jarm Kropa in Žirovnica (8), Bohinj (4) in Termo Lubnik II (0). Rezultati 3. DOL zahod - ženske - Mladi Jesenice : Bohinj 3:0, ELVO Bled II : Šenčur 3:0, ŽOK Partizan Šk. Loka : Brestanica 3:0, Kemiplas Koper III : ASICS Kamnik 0:3. V vodstvu je ASICS Kamnik (30) pred Mladi Jesenice (24), Bohinjem (22) in ŽOK Partizan Šk. Loka (20). Odbojkarice ELVO Bleda II so na 9. mestu (8), Šenčur pa je 12. še brez točk. • B. M. HOKEJ REPREZENTANCA NA DANSKO Jesenice, Bled, Kranj, 9. februarja - Minuli petek so hokejisti, ki igrajo za prva štiri mesta v DP, odigrali 6. krog. Ekipa Acroni Jesenic je gostovala na za vse ekipe neugodnem odprtem drsališču v Zalogu pri Slaviji Mercator in šele ob koncu tekme iztržila zmago 1:2 (0:0, 0:1, 1:1). Za Acroni sta zadela Rožič in Caron. Hokejisti Marc Interierov Bled so gostovali v Tivoliju pri Olimpiji in pričakovano izgubili. Dobro so se upirali v prvih dveh tretjina, na koncu pa prejeli tri gole in domov prinesli izid 5:1 (1:0, 1:1, 3:0) . Za M.I.Bled je zadel Petho. Na lestvici s 13 točkami vodi ekipa Acroni Jesenic, Olimpija ima na drugem mestu 10 točk, M.I.Bled na tretjem 5, Slavija Mercator pa je četrta s 3 točkami. Ta teden tekem prve četverice ni, saj reprezentanca gostuje na Danskem. Minuli petek je bilo v Kranju srečanje skupine B med Cloetto Triglavom in Protonavtom iz Maribora. Boljši so bili Štajerci, ki so zmagali 3:7 (0:2, 1:3, 2:2). • V.S. Dušah Miticje po svoji zadnji tekmi kariere povedal: "Cilj naše ekipe v tej sezoni je bil, da ostanemo v ligi. To nam je uspelo, dosegli smo celo neverjetno peto mesto. Zame je hi/ ta rezultat zadosten razlog, da sem se odločil prenehati z aktivnim igranjem. Seveda to ne pomeni, da odhajam iz škofjeloške košarke in kluba, saj še vedno nameravam pomagati pri delu kluba, pa tudi na treninge bom še kdaj prišel. Igral pa ne bom več." Olimpije, ki so imeli med "zavezniki" tudi sodnika. Na koncu se je vendarle izšlo po pričakovanjih, končna razlika 40 točk in rezultat 56:96, pa & bila tudi odraz dogodkov nj igrišču. Te dogodke je tik P<"e(J koncem tekme popestril tU"1 napovedan dokončni odhod * igre (in prenehanje aktivne k» ere) domačega kapetan3 Dušana Mitiča, ki je kapetans*1 trak predal Franciju Šubicu. . Ločani so v ligi Kolinska na petem mestu, v soboto P3 doma gostijo ekipo Krke. Teknja v dvorani na Podnu se bo zače» ob 17.30 uri. Na domačem igrišču so v sobi'' to igrale tudi košarkarice Odv Marmorja. Gostile so S K* Jezico mlade in izgubile 65:'^ (32:40) Ločanke so v razigra*3-nju za uvrstitev od 1. do 6. mesta na petem mestu, v soboto P3 gostujejo pri Ingrad Celju. Minulo soboto je bila tekmav ligi Kolinska za uvrstitev od/ do 12. mesta tudi v Kranj«-Domači Triglav je gostil ekipj Postojne in zmagal 63:-, (38:26). Kranjčani so na lestvi* na osmem mestu, v soboto 0 20. uri pa doma gostijo P°si° MB Branik. V l.B ligi pa ponovno ni usp*" lo zmagati ekipi Gradbin^ Radovljice, ki je porazu n3 domačem parketu, kjer je p^J/ nji teden gostila Union OlimP'J0 mladi in izgubila 54:76 (26:34); dodala poraz na gostovanju, ™ je z ekipo Kemoplasta izgub'1 89:84 (76:76, 44:36) inje pon<>v' no na zadnjem mestu. • V. Stanovi"* ROKOMET LOČANI IZGUBILI DRUGO TOČKO Kranj, 8. februarja - Radeče so jeseni zmagale v Škofji Ločani pa so tokrat v Radečah nesrečno izgubili drugo t°c ^ Največji osmoljenec tekme je okrepitev Terma, Romun Voica> ^ je dosegel polovico Lokih golov, nato pa zastreljal odločil*10^ metrovko štiri sekunde pred koncem tekme. V taboru Term3 ^ nezadovoljni s sojenjem, saj sta sodnika močno P°,Tia^eI1i domačim. Kljub vsemu pa osvojena točka na gostovanju Porn mirnejše nadaljevanje prvenstva. v0 Maloštevilni gledalci os v Šk. Loki videli slabo predsta]kj rokometašic Jelovice. Videli so 59 golov in kar 42 napak na v* strani. Varovanke Marka Berceta so srečno zmagale, zmago P ,„ ► po tekme. Pomembnost tekme je opravila svoje, zdaj prinesla vratarka Rajšičeva, ki je ubranila 7-metrovko poj & ^ rokometašice Jelovice lahko mirneje nadaljujejo prvenstvo. ^ Prvo B ligaša sta spet osvojila samo točko. Tokrat so jo d° ^ Preddvorčani. Kemiki iz Hrastnika so premagali še ^-jj Besnico, tekma pa je bila odločena že po prvem polčasu- ^ j izenačeno je bilo v dvorani na Planini. Nobenemu od tekmece uspelo priigrati prednosti in delitev točk je bila neizbe2 Izgubljena druga točka pa se Preddvorčanom lahko še maščuj Še slabše sojo odnesli drugoligaši. Tokrat so izgubili vsi. ... Rezultati: 1. liga - moški: Radeče - Termo 24-24 (10-11), 2- !C| ženske: Jelovica-Branik 30-29 (14-14), 1. B liga - moški: Dol: 1 f Preddi 31- Hrasnik - CHIO Besnica 29-27 (10:9), Gradbinec Grosuplje 22:22 (8:8). 2. A liga - moški: Nova Gorica - Sava i Radovljica - Mokerc 23-29; Alples - Jestvina Koper 20:24. . Kadeti 1/2 finale skupina A. Termo A-Koper 14-24, R^ni° C Gradbinec Preddvor 27-17. Kadetinje: Robit Olimpija - ^° • v Planina (KR) 14-14, Jelovica - Piran 18-7 St. dečki: Gradben Preddvor - Alples 18-31 St. deklice: Robit Olimpija - Jelovica Ml. dečki A: Sava-Termo 16-33; Duplje - Alples 23-25; Radovlk -Tržič 0-10 Ml. deklice A: Krim Electa Neutro Roberts Sava ' Robit Olimpija - Jelovica 19-26. • M. Dolanc NAMIZNI TENIS PRVI PORAZ MERKURJEVK Kranj, Tržič, 9. februarja - V derbiju 10. kroga prve ženske lige so igralke ljubljanskega KAJUH SLOVANA v Strafl^. premagale Merkur z 6:2 in jim tako prizadele prvi poraz v Pr jjj stvu. Do konca rednega dela prvenstva bo še zelo zanimiv0 ima Merkur sedaj točko prednosti pred Kajuh Slovanom in Merkur bi z zmago naslednjo soboto proti Iliriji v play-ofI s jj. s prve pozicije. Tudi igralcem Učila Križe ni uspelo zmagat' ^ krogu prve moške državne lige. V dvoboju 6. in 7. uvrščene e p so bili igralci MORAVSKE TOPLICE SOBOTA boljši z °^0l tako so Križani z 10 točkami sedaj na 7. mestu. Jutri, v s Križani gostujejo v Radgoni • D. J. MLADI SO TEKMOVALI Železniki, 9. februarja - Športno društvo Železniki je bil° nizator medobčinskega prvenstva v namiznem tenisu za \. jjij in starejše dečke. Med mlajšimi je zmagal Rok Hari, drug'},q$ Andrej Šifrar (oba OŠ Peter Kavčič), tretji Peter Mohortc r ^.... .... .... ^. . ~ . Med sl - Ivan Grohar) in četrti Miha Thaler (OS Železniki). drv jšimi dečki je bil prvi Tomaž Mezek (OŠ Peter Kavčič}. Matjaž Habjan (OŠ Železniki), tretji Anže Rebič (Oo Kavčič) in četrti Aleš Nastran (Železniki). • V.S. V Kranju je bilo zimsko absolutno prvenstvo v plavanju ČARMANOVA USPEŠNO DOHAJA KEJŽARJEVI V olimpijskem bazenu je konec tedna največ dosegel Ilirijan Peter Mankoč s kar sedmimi zmagami, sestri Kejžar pa sta skupno osvojili osem kolajn. Najuspešnejša Triglavanka Anja Čarman. Kranj, 7. februarja - Februarja in marca Plavalna zveza Slovenije Prireja zimska državna prvenstva v plavanju. Plavalni klub Triglav Kranj je minuli konec tedna prevzel organizacijo zimskega absolutnega prvenstva. Na njem sta dosežena tudi dva rekorda, od katerih gre eden tudi na Gorenjsko. Ženska štafeta Radovljice Park hotela Bled v postavi sestri Kejžar, Urša Slapšak in Tanja blatnik ga je osvojila na 4x100 metrov mešano. V moški konkurenci pa je rekord plavalo moštvo "hije iz Ljubljane. Tudi sicer je bil najuspešnejši tekmovalec zimskega absolutnega prvenstva v plavanju Ilirijan Peter Mankoč, ki je kar sedemkrat stal na vrhu zmagovalnih stopničk. Med dekleti sta največkrat slavili sestri Kejžar, pa tudi s'cer se je med zmagovalce zapisalo kar precej Gorenjcev. Tako sta denimo na 50 metrov prosto Prvi dve mesti zasedli Radovljiški Urška Slapšak in Tanja patnik, na 400 metrov prosto je blla Blatnikova druga, na 100 metrov prsno je bila prva Nataša Kejžar, tretje mesto pa je osvojila Neža Kovač, Triglav Kranj. Na 100 metrov hrbtno sta na zmagovalnih stopničkah kar dve Trigla-vanki, Anja Čarman na prvem in Eva Berra na tretjem mestu, tretje mesto pa je v tej disciplini osvojil tudi Triglavan Grega Hribar. Zanimiva trojka se je razporedila na stopničkah na 200 metrov mešano, kjer je ob prvih dveh Alenki in Nataši Kejžar stala Triglavanka Anja Čarman. V tej disciplini imamo Gorenjci še eno kolajno, bronasto Tilna Pogačarja, Radovljica Park hotel Bled. Prvi tekmovalni dan je kronala še ena radovljiška zmaga ženska štafeta 4 X 200 metrov prosto. Tudi drugi dan je bil za Gorenjce nadvse uspešen: prvo mesto Nataše Kejžar na 200 metrov prosto, spet gorenjska trojka na prvih treh mestih na 200 metrov hrbtno: prva Anja Čarman (Triglav), druga Tanja Blatnik (Radovljica), tretja Eva Berra (Triglav). Grega Hribar seje žen- Pr'znanje Za Natašo Kejžar - Malo športnikov jc. ki jim ob ^"Unskih tekmovalnih dosežkih uspeva tudi redno študirati. tna teh je trenutno najboljša slovenska plavalka in dobitnica srebrne kolajne na decembrskem članskem evropskem prven-Jtyu v Sheffieldu Nataša Kejžar. Nataša je namreč vzorna učenka na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer redno štu-dlra in opravlja izpite. Za to ji je v petek posebno priznanje tzro-Cl1 dekan, drof. dr. Dušan M. Kodek, kiji je ob čestitkah zaželel novih odličnih rezultatov tako pri športu kot študiju. • V.S., foto: T.Doki KEGLJANJE ^KORD SILVANE BELCIJAN dom*ly.' februarja - V 11. krogu 1. SKL za moške je derbi med p0| acim Iskraemeco in Prosol- Stikingom iz Ljubljane minil v po-veče Pre.rnoči gostov. Z 0:8 (5675:5904) so gostje močno "posolili" nasjr državnim prvakom, ki so tako praktično izgubili boj za nov rečn°V •<"e'° t'stih nekaj možnosti za osvojitev točke so domači nešto^0, 'zgubili v zadnjih lučajih posameznih dvobojev. Najbližje keRi: Je bil najboljši Kranjčan Vane Oman (973), ki je samo za dva fuJda '28ubil z bratrancem Markom Omanom (975). ti točL- gorenjski prvoligaš LOG-Steinel v tem krogtt ni uspel osvoji-^647 cU^a gostovanju pri Rudarju iz Trbovelj je vk nji žil poraz z 8:0 $326). Najboljši pri Stražiščanih je bil tokrat Anton Šemrl (929). Je ^UaV^~*C ve^n0 v°di Prosol - Stiing (Ljubljana) z 19 točkami, drugi ttli »op, (Trbovlje), z ^ točkami, peti pa je sedaj Iskraemeco s 14 točka-K.eei- Steinel je še vedno 9. z dvema točkama. Sle2ah Vke Trig'ava so v 11. krogu 1. SKL za ženske na domačih k j: J!rVi^ v zgodovini državnih prvenstev premagale nasprotnice (274-).^Jane. Kegljavke Prosol-Stikinga so bile poražene kar s 7:1 žaSa""^9). Za nameček jc Silvana Belcijan s 494 podrtimi keglji tli kg ,°. ^Va keglja popravila rekord kegljišča, kar je z 2742 podrti-ci 7*3, UsPelo tudi celotni ekipi.B Triglavanke so se tako na lestvi- teeK»?rale na 3. mestu s S Ve) z 22. točkami. 15. točkami, vodi pa še vedno Miroteks l. točkami. ?'abelp'--,gu 2- SKL- zahod sta pri moških gorenjska predstavnika ^ERrp dve P°mernbni zmagi v boju za prvaka. INTER COM-(5l26'V> •'^nice Je Lokomotivo v Ljubljani odpravil z 1:7 ^'ko a . Edini Jeseničan, ki je presegel magično mejo, je bil Sle?ah - |C z podrtim kegljem. Ljubelj Tržič je na domačih V'že Se !ažJe, z 8:8 (5336:4920), pometal z Gorico - Tekstino. ^iČa11 konkurenci so vodilne na lestvici kegljavke Ljubelja iz *aigr - v Medvodah zabeležile novo zmago. Proti Medvodam so ^Zaik Zbrano in z 2:6 (2392:2446) dodale dve novi točki v V j 1 **i vodi k drugoligaškemu naslovu. ($07^;. r°gu 3. SKL - zahod je druga ekipa Triglava o slabi igri z 1:7 Srecan" • 'zgubila z ekipo Poštarja iz Ljubljane. Najboljši na ^drj" ^e bil Kranjčan Boštjan Žanut (904). Simon Jenko s %n -le 7 minimalnim rezultatom 5:3 (5159:5082) premagal Uomžal. • V. O. ^IKO ZANIMANJE ZA KEGLJANJE »■ • Športna zveza Jesenice Skupaj S Keg.jaskim 'nlcr Čommerce Jesenice letos privč organizira rekreacijsko % a ko lio« 7—:___:____:~:______„„u„:---i_______; ]P.dveh .0 h?.s*° 'igo. Zanimanje zanjo je izjemno posebej med upokojenci, kolih so v vodstvu ekipe Baiinarjev, DU Javornika in DU tff» ki imajo štiri točke. Po dve točki sta osvojili ekipi Vtike fcwStVo Cop in DU Žirovnice, brez točk pa so še ekipe ' na vZS Jesenice, strok. si. ^gljisču v Podmežakli. • B. J. Jo Jesenice, strok. si. in Bolnice Jesenice. Vse tekme se igra- Za gostitelje ena najlepših zmagovalnih kombinacij: domačinka Anja Čarman prva na 200 metrov hrbtno, druga Radovljičanka Tanja Blatnik in tretja spet domačinka Eva Berra. skim dobitnicam v tej disciplini pridružil z bronasto medaljo. Na 100 metrov delfin je bila prva Urška Slapšak, na 400 metrov mešano pa ob zlati Alenki Kejžar najdemo tudi bronasto Anjo Čarman. Mlada plavalka Triglava je spet dokazala, da uspešno dohaja naši najboljši plavalki in da njeni trenerji upravičeno upajo na njeno udeležbo na prihodnji olimpiadi. In za lep sobotni večer še ena zmaga: ženska štafeta 4x100 metrov prosto, radovljiška seveda. Gorenjci so sijajni tudi na daljše tekmovalne proge. Na 800 metrov prosto je med ženskami dosegla drugo mesto Radovljičanka Tanja Blatnik (za zmagovalko Celjanko Urško Roš), na 1500 metrov prosto med moškimi pa na tretjem mestu najdemo Andreja Pirca (Radovljica). Gorenjke so pobrale odličja tudi na 100 metrov prosto, in sicer zlato in srebro Radovljičanki Tanja Blatnik in Urška Slapšak, bron pa Triglavanka Anja Čarman. Takšne kombinacije se potem na državnem plavalnem prvenstvu niso več ponavljale. Na 200 metrov prsno sta spet stopili na stopničke Alenka (zlato) in Nataša Kejžar (srebro), na 200 metrov delfin pa je bilo pravo presenečenje tretje mesto Triglavanke Polone Pro-sen. Zadnji dan sta moška štafeta Ilirije in ženska štafeta iz Radovljice na 4x100 metrov mešano osvojili nova rekorda. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki DESETERICA NA STOPNIČKAH Na mednarodnem plavalnem tekmovanju, ki je bilo pretekli teden v Bad Reichenhallu, je slavilo tudi lepo število plavalcev kranjskega Triglava. Kar s štirimi zlatimi medaljami se je od tam vrnila Anja Čarman, ki je zmagala na 100 metrov prosto, 400 metrov prosto, 100 metrov hrbtno in 200 metrov mešano. Na 100 metrov hrbtno sta prvi mesti v svoji kategoriji osvojili tudi Eva Berra in Polona Pro-sen, Neža Kovač pa na 100 metrov prsno. Rožle Volavšek je prinesel srebro v disciplini 400 metrov prosto, Eva Berra v isti disciplini prav tako drugo mesto, velik uspeh pa je tudi 3. mesto Neže Kovač na 400 metrov prosto. Tudi 4. mesto Polone Prosen na 100 metrov delfin, 6. mesto Denisa Oblaka na 100 metrov hrbtno, 6. mesto Anje Čarman na 200 metrov mešano v skupni razvrstitvi in 9. mesto Blaža Gašperlina na 400 metrov prosto so bili v konkurenci več kot 1200 tekmovalcev iz devetih držav (in 45 plavalnih klubov) dobri dosežki. • D.Ž. Lokostrelski biatlon ima tudi pri nas vse več privržencev ZAČELI ŠTAJERCI, "P0PRIJELP GORENJCI Škofja Loka, 9. februarja - Tek na smučeh in streljanje z lokom ali -ko bi rekli lokostrelci - streljanje z lokom in tek na smučeh, je v resnici že zelo stara športna disciplina, ki pa jc zadnja leta spet "osvojila" Evropo in pred tremi leti zašla tudi k nam. Lokostrelci, ki so raziskovali poreklo tako imenovanga ski archerv-ja, smučarskega lokostrelstva ali (najbolj zgovorno) lokostrelskega biatlona zatrjujejo, da ta disciplina izvira že iz 4. stoletja, saj so prve zapise našli na jamski risbi. Sodoben lokostrelski biatlon seje nato razvil v Ameriki, v Evropi pa so se z njim prvi začeli ukvarjati Skandinavci. To disciplino dobro poznajo naši sosedje Italijani in Avstrijci, popularna je tudi v Eranciji, pri nas pa so se nad lokostrelskim biatlonom prvi navdušili Mariborčani.V mariborskem lokostrelskem klubu so namreč lokostrelci pred tremi leti stopili še na tekaške smuči in se pognali po pohorskih hribih. Še bolj resno so začeli trenirati leto kasneje in se nato tudi udeležili I. svetovnega prvenstva v Cogneju v Italiji, kjer so v ekipni uvrstitvi Peter Koprivnikar, Iztok Prelog (Maribor) in Matej Krumpestra (Mamut) osvojili bronasto kolajno. Začetno navdušenje lokostrelcev je sicer nato malce popustilo, saj jc bilo treba novo športno panogo pri nas tudi uveljaviti, kar pa seveda ni lahko. Kljub temu lokostrelci niso obupali, še so priprejali tekmovanja in se udeleževali tekem v tujini. Tako so pred kratkim v Mariboru pripravili državno prvenstvo, ki so se je udeležili tudi tekmovalci iz Škofje Loke, slovenska ekipa pa se je minuli konec tedna udeležila mednarodnega tekmovanja v Hermagorju v Avstriji. Med mladinkami je sedmo mesto dosegla Nika Poljanšek (Škofja Loka), med člani pa je bil odličen peti Andrej Zupan (Škofja Loka), na petnajsto mesto pa se je uvrstil še en škofjeloški tekmovalec, Matjaž IVlohorič. Slovenija je nastopila tudi v ekipnih tekmah. Tako je bila naša prva ekipa (večinoma sestavljena iz štajerskih tekmovalcev) v tekmi štafet druga, druga moška ekipa pa je zasedla sedmo mesto. Ženske so osvojile četrto mesto. Sicer pa si bo moč na Gorenjskem tekmo v lokostrelskem biatlonu ogledati prihodnji konec tedna, ko bo na Pokljuki tekma evropskega pokala v lokostrelskem biatlonu. • V. Stanovnik POČITNIŠKI TEČAJI ZA ŠOLARJE Tržič, 9. februarja - V času šolskih zimskih počitnic se otrokom v Tržiču obetata kar dva različna tečaja. Klub učiteljev smučanja pripravlja smučarski tečaj na Zelenici za otroke od petega do petnajstega leta starosti. Sankaški klub Podljubelj pa vabi na tečaj v sankanju za otroke iste starosti. Smučarski tečaj bo potekal v času od 15. do 19. februarja vsak dan med 9. in 14. uro, prijave pa zbirajo do zasedenosti avtobusa po tel.: 563-260, int. 601 (Darja) vsako dopoldne in na telefonu 562-183 (Žare) vsako popoldne. Sankaški tečaj, ki bo minil v spoznavanju sankačic tehnike v vožnji z navadnimi in tekmovalnimi sanmi pa bo potekal od 15. do 17. 2. 1999 med 14.30 in 17. uro v Podljubelju, kjer bo vsak dan pred osnovno šolo tudi zbirališče za udeležence. Vse informacije in prijave sprejemajo po tel.: 525-270. * R.K. GORSKI TEK ZUPANČIČ ZE MISLI NA POMLAD Kranj, 9. februraja - S spominskim tekom Toma Novaka na Šmarno goro se je minuli konec tedna začela letošnja sezona za gorske tekače. Ta tekma seveda še ni bila tista prva (zmagal je Mesner pred Šalamunom in Šubicem), saj se prave začnejo 9. maja, ko bo na sporedu prva pokalna tekma, tek na Osolnik. Toda gorski tekači so z njo vendarle "odprli" novo sezono. Žal na tekmi ni sodeloval najboljši gorenjski tekač minule sezone (in državni prvak) Marjan Zupančič s Posavca, ki je pred kratkim prebolel gripo. "Za start se še nisem odločil, saj se še ne počutim dovolj močnega, sem pa seveda že začel s treningi in pripravami na naslednja tekmovanja. Trenutno jev prvi vrsti količina treningov, nato pa se bo začel tudi trening hitrosti. Ta bo še kako pomemben, saj sem lani tekme največkrat "izgubljal" na ravni, nikoli pa nisem imel težav s tekom v klanec," je povedal Marjan Zupančič, ki ima pred novo sezono tudi nove načrte: "Želim si dobro nastopati na domačih tekmah, ubraniti naslov državnega prvaka in se uvrstiti v reprezentanco za svetovno prvenstvo v Maleziji. Seveda je eden mojih večjih izzivov vsako sezono tudi dober nastop na "Triatlonu jeklenih", kjer sem bil po trikratnem slavju lani drugi." Sicer pa si Marjan v tej sezoni najbolj želi zdravja, ki mu rado včasih ponagaja, prav tako pa si za uspešno sezno želi pomoči sponzorjev. Zaenkrat mu ob strani najbolj zvesto stojita Red Buli in Vrh. • V. Stanovnik, foto: T. Doki SANKANJE UPOKOJENCI NA SANKAH Tržič, 7. februarja - Tržiško društvo upokojencev je bilo v sodelovanju s Sankaških klubom Podljubelj organizator letošnjega Gorenjskega prvenstva upokojencev v sankanju. Najboljši udeleženci iz štirih gorenjskih občin so se merili na tekmovalni prigi Za potokom v Podljubelju, s tekmovalno progo pa so morali opraviti dvakrat. V ekipnem delu je zmagala ekipa DU Tržič s časom 5:29,98 v postavi Milan Česen, Ludvik Sokhč, Tone Meglic, Vida Donik in Francka Klemen pred ekipo Žirovnice 6:29,43 in Kranja 7:39,43. V konkurenci posameznikov je nastopilo 37 sankačev, najboljši so bili: Moški: 1. Milan Česen (Tržič), 2. Vojkjo Rev (Žirovnica). 3. Ludvik Soklic (Tržič). Ženske: 1. Milena Zaplotnik (Kranj), 2. Barbara Rev (Žirovnica), 3. Vida Donik (Tržič). • Rok Kikel VATERPOLO BOLEZEN "PRESTAVLJA" TEKME Kranj, 9. februarja - Trinajsti krog državnega članskega prvenstva za vaterpoliste je minil le z dvema odigranima tekmama, pa še na te so bile ekipe zaradi številnih obolelih igralcev v nepopolnih postavah. V bazenu Kolezija je Kamnik gostil Triglav, zmagali pa so državni prvaki z rezultatom 5:16 (1:5, 1:5, 1:3, 2:3). Oslabljena ekipa Kokre je nastopila v Mariboru in izgubila proti Probanki Leasing 9:5 (3:1, 4:1, 1:3, 1:0). Na lestvici še vedno brez poraza vodi Triglav, Kokra je peta, Kamnik pa šesti. V nedeljo bo v Kranju tekma med Kokro in Tivolijem, Triglav gostuje pri Kopru v Trstu, Kamnik pa na Koleziji gosti Probanko Leasing. • J.M. PREJELI SMO Tržiški župan Pavel Rupar bo nazoroval sam sebe Tržiška Liberalna demokracija Slovenije protestira nad prvimi kadrovskimi potezami tržiškega župana Pavla Ruparj a v novem mandatu. Tako je z večino v Občinskem svetu postavil. Nadzorni odbor občine Tržič, kjer so v večini člani in simpati-zerji SDS-ja, manjšinski del pa pripada njegovim koalicijskim podpornikom. Iz strank, ki nimajo svojih predstavnikov v občinski upravi ali opozicije ni niti enega člana. Takšna sestava Nadzornega odbora seveda garantira županu, ki je zaslovel po celotni državi predvsem zaradi svojih finančnih afer, da bo nadzoroval sam sebe. Podobno oz. enako sestavo ima tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Tržič, ki se ukvarja predvsem s kadrovskimi vprašanji. Nezadovoljni smo tudi z županovo politiko na področju gospodarstva. V času, ko je v občini vilika brezposelnost, se številčno krčijo javna dela. To je v čistem nasprotju z delovanjem države, ki javna dela tudi finančno vse bolj podpira. Slabo je tudi delovanje pri podpori malemu gospodarstvu. To, da so bila že tako dokaj skromna sredstva izkoriščena v lanskem letu le 51 %, kaže na to, da so kriteriji za pridobitev teh kreditov neustrezni. Nujno jih bo prilagoditi potrebami in strukturi tržiškega dorbne-ga gospodarstva. Od župana in občinske uprave zato pričakujemo, da bodo ustvarjanju čim-boljših pogojev za podjetništvo dali najvišjo prioriteto ter ustrezno pozornost. Na koncu bi radi poudarili, da nismo za kritiko za vsako ceno. Naš cilj je prispevati po svoji moči k razvoju občine. Glede na to, kako je župan vsepovsod ter sakomur razlagal, kako je odprt za sodelovanje, nas je enoumje v občinskem svetu presenetilo. Očitno je, da Pavel Rupar ne zna županovati brez konfliktov ter jih vedno na novo tudi producira. Žali Anton Horvatič, dipl. ing. predsednik OO LDS Tržič Izjava za javnost IV (Odgovor na članek v Gorenjskem glasu, 12. 1. 1999) Gospod Tone Kristan, tudi vi ne razumete moje dobrohotne izjave za javnost z dne 18. 12. 1998 ali pa je nočete razumeti. Verjetno ste moteča oseba za vsakega, ki se hoče resno z vami pogovarjati, ne samo ZMS kot navajate v Gorenjskem glasu 12. I. 1999, zato zaključujem moj dobri namen razgovora z gospodom Antonom Kristanom preko Gorenjskega glasa. Florijan Koželj, Kamnik Tiskovna agencija B.R poroča V šesti številki in na 25. strani Gorenjskega glasa je bil v rubriki "Tiskovna agencija B.P poroča" priobčen članek, kije po vsej verjetnosti želel dobronamerno opozoriti na "zanikamo "skrb za spomenike NOB. Občinski odbor ZZBU NOV Tržič pa šteje za potrebno, da zadevo vsaj nekoliko osvetli, saj stvar le ni tako preprosta, kot nepoučeni lahko zaključi iz skromnega teksta in tudi zaradi tega, ker primer ni osamljen. Občinski odbor ZZBU NOV je po nekajletnem premoru vzdrževanja spominskih obeležij NOB in padlim v I. svetovni vojni zaproisl Obinski svet občine Tržič za prepotreb ne sredstva za dela na obeležjih. Rezultat je bil pozitivne, saj je bilo odobreno 800.000,- SIT za realizacijo programa, zato smo takoj pristopili k ogledu in oceni vseh spominskih obeležij in jih nato skupaj z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine za Gorenjsko vgradili v program del za leto 1998. Prioriteta naj bi obsegala osem obeležij, med njimi tudi obeležje, ki je predmet omenjenega članka. Zal so bila sredstva odobrena šele v sredini II. polletja in zato ter tudi zradi neizpolnjevanja obvez od strani kamnoseka, ki naj bi obnovil vsaj zbledele črke, do realizacije programa ni prišlo. Zaradi tega je stanje na tem spominskem obeležju in še na številnih drugih tako, kot je bilo zatečeno v lanskem letu, zato smo na občino Tržič že naslovili vlogo, ki naj zagotovi neizreblje-na sredstva v proračunu za leto 1999 s tem, da bi bila sredstva bistveno povečana še za prepo-trebno obnovo opornih zidov ob spomeniku prvim žrtvam II. svetovne vojne v tržiški občini, ki stoji na mestu poboja v okolju pod Storžičem. • Pripravil: Ivo Bergant Iskra Emeco - samo zunanji blišč, znotraj beda Sem Vaša sta/na naročnica in sem dolgo časa odlašala, da bi Vam pisala, zdaj sem se pa kar odločila. Tako visoko cenjena in opevana Iskra Emeco se z ljudmi igra kot s ping pong žogico. Najprej jih za kakšen medsec ali dva zaposli, potem pa hop na cesto. Venar so tudi izjeme, ki ostanejo na leta. Moj problem je ravno v tem. Sama delam v tej ustanovi že skoraj 30 let in sem na svojem del. mestu pustila že veliko žuljev pa kljub temu moja dva sinova nista v tem TOZDu dobila služe, čeprav je bilo rečeno, da bodo najprej zaposlovali mladino, katere starši so zaposleni v Emeco. To je samo farsa, lažna obljuba kol toliko drugih svinjarij, ki se dogajajo. Sprejemajo pa pač ljudi iz drugih tovarn, ker so se jih te pač rešile, jih Emeco sprejme z odprtimi rokami. Za moja dva sinova pa tu ni prostora. Vodilni samo sprašujejo, ali ima šolo? Vsi ne moremo biti učeni, kdo jim bo pa delal? Po njihovem merilu je treba otroka le ubiti, če nima šole. Saj zato pa je toliko samomorov, mamil, alkohola med mladimi. Saj danes nimajo nobene perspektive, ne morejo si ustvariti družine. Naj ima šolo ali ne, ostane brez službe. Kriv je ta sistem in gnila država, ki to dopušča. Privatniki raznih strok se pa bohotijo kot gobe po dežju, da že nam dolgoletnim delavcem jemljejo tisti košček kruha, ki ga z muko prigaramo. Oblast pa to dopušča, saj delavec je že tako brezpravna rasa in naj bo lepo tiho. Se nekaj mi ni jasno. V Iskri Emeco mečejo samo delavce iz proizvodnej na cesto, zanimivo administracije in raznih boržujev pa ni nikoli preveč, čeprav ne naredijo nič samo čimbolj debele kuverte si podajajo na način nas delavcev. Še bi lahko na pisala, pa bodi dovolj. Samo še to. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vodstvu kolektiva ISD; ker so vsaj za nekaj časa sprejeli mlajšega sina, večji je pa ravno tako že sprejet v njihovem TOZDu. Zdaj pa pač v nihovem TOZDu primanjkuje dela in so mlajšega morali dati ven. Jaz o razumem in jih ne obsojam. Veliko več človečnosti so pokazali kot Emeco, vsaj razumejo stisko človeka, kar za naše vodstvo ne bi mogla trditi. Vsi po vrsti so egoisti, važno da imam jaz pa od moje sestre sin in tako dalje. Kdor nima vere, nič ne doseže. Prosim, zelo vam bom hvaležna za objavo. Lep podzrav. Marija Zupan P.S.: Socialno službo tudi plačuje Emeco, ki naj bi bila zato tam, da ščiti interese delavcev, pa je na žalost vse drugo kot to. Imam pač zelo slabe spomine na njen proces dela. Odgovor na članek g. Toneta Kotnika iz Medvod Članek g. Kotnika, v katerem piše o obnašanju dijakov na vlaku (relacija Ljubljana -Jesenice), je sprva vzbudil kar nekaj pomislekov, predvsem pa je sprožil burno razpravo med učitelji v zbornici, nanj pa so se užaljeno odzvali tudi nekateri dijaki. V takšnih trenutkih, ko se ljudje počutimo tako ali drugače prizadeti, radi iščemo vzroke za nepravilnosti izven sebe - starši pri učiteljih in obratno, v šolskem in pravnem sistemu, oziroma v širši skupnosti. Na splošno pa vsi radi govorimo o krizi vrednot oziroma o drugačnih vrednotah sodobnega časa, ki so odraz razvitih tehnologij in vsega življenjskega stila. Moj namen ni opravičevati neprimerna vedenja dijakov v javnosti. Globoko verjamem v oceno g. Kotnika, da je vedenje nekaterih mladih vozačev na vlaku (verjetno pa še kje drugje) neprimerno in moteče za vse ostale potnike. Prispevek jemljem kot opozorilo in pobudo, da vsi, ki vzgajamo mlade in smo jim hkrati tudi vzor, resno razmišljamo tudi o tem, kaj lahko storimo. Današnja vzgoja v šoli je precej drugačna kot nekoč. Odpravili smo vse oblike fizičnega nasilja, namesto tega pa uvedli takšne aH drugačne ukrepe (ukore). Mlade smo poučili o pravicah in jih oborožili s pravilniki. Je to dovolj, da bi jih naučili odgovornega obnašanja? Mnogim to zadošča. Pri delu z mladimi opažam, da se velika večina obnaša zrelo in odgovorno (starosti primerno) ter učinkovito uresničuje zastavljene cilje. Od 180 vpisanih na SETŠ Radovljica jih vsako leto šolanje zaključi velika večina (90 %) in mnogi nadaljujejo študij. Nekateri se zaposlijo kot bančni uslužbenci, komercialisti, računovodje, turistični vodniki... Ustvarijo si družino in odgovorno sprejmejo svojo starševsko vlogo. Nekaj pa je tudi takih, ki iščejo drugačne načine potrjevanja pred vrstniki, kar se lahko kaže bodisi kot pretirana mladostniška razposajenost ali pa tudi kot skrajno neprimerno in izzivalno vedenje v javnosti. Tako jezijo odrasle, vzbujajo ogorčenje, sebi pa še bolm onemogočajo učinkovito u velja vijanje. In kaj počnemo učitelji? Menim, da nismo le formalni nadzorniki, ki kaznujemo opažene nepravilnosti in kršitve pravil šolskega reda. Prav s tistimi dijaki, ki imajo več problemov in težav se največ pogovarjamo in jim strokovno svetujemo. Stojimo jim ob strani, kadar želijo in potrebujejo pomoč, ter jih vodimo tako, da jim pokažemo poti, ki so že preizkušene in vodijo k učinkovitemu ravnanju in doseganju življenjskih ciljev. Mladi si seveda izbirajo svoje lastne poti v življenju. Najrazličnejši razlogi jih vodijo k takšnemu ali drugačnemu obnašanju in vedenju. Pomembno pa je, da v svetu odraslih vidijo dovolj vzornikov, ki s svojim ravnanjem potrjujejo, da je vredno truditi se in si tako kovati svojo lastno srečo. Pomočnica ravnatelja: Ksenija Lipovšcek, prof. Glavni zadetek - pokojnina Če ste v zadnjih dneh zaman ogledovali po ovinkih in se udeleževali cestnega prometa v skladu z vsemi cestnimi predpisi, potem veste, daje bilo to, če ste se bali policajev na cesti, resnično nepotrebno. Kot kaže se nam namreč kljub strogim cestnim predpisom v prihodnosti policije ni bati, saj se je konec lanskega leta za predčasni odhod med vrste upokojencev v skladu z Zakonom o policiji odločilo kar 506 policijskih delavcev. Od 668 potencialnih kandidatov za ta privilegij na podlagi določil zakona, jih je po odzivu sodeč kar veliko sklenilo, da so za domovino v preteklosti naredili že dovolj in se tako kljub dejstvu, da bo osnova za pokojnino znašala za nekatere le 65 odstotkov 10-letnega povprečja plač, odločilo za ta usodni korak. Po osnovnih inačicah besedila naj bi bilo omogočeno tovrstno upokojevanje kar 13 odstotkom vseh policijskih delavcev. No, po tehtnem premisleku in spremembah besedila na politični in strokovni osnovi, je besedilo prestalo celo parlamentarno pretresanje, potem pa je takih oseb ostalo le še 7 odstotkov. Od teh 7 odstotkov pa se je le 162 uslužbencev policije, odločilo, da se kljub mamljivim pogojem ne bo upokojilo; ostalih 506 policijskih delavcev pa je to pravico rade volje izkoristilo. Te posledice so bile pričakovane vsaj teoretično, če ne že dejansko, saj so strokovni kadri na MNZ-ju naredili tudi računalniško simulacijo, ki je pokazala mogoči rezultat, katerega uresničitve pa kot kaže nihče ni pričakoval. In celo notranji minister je baje ugotovil, da je ta številka za policijski organizem Slovenije še sprejemljiva. Tako veliko število administrativnih upokojitev naenkrat v Sloveniji pa ni fenomen, saj se / v preteklosti že zgodilo, da smo imeli v vrstah policije administrativno upokojevanje. Gre za let' 1966 in 1991. Tako smo leta 0 postali Slovenci na podlagi 102, o člena Zakona o notranjih zadevah in diskrecijske pravice mini*' tra bogatejši za 480 adminiM tivnih upokojencev, od tega jih Je prišlo kar 300 iz nekaanejg" VISA - sedanje SOVE. Takrat so bili stari okoli 40 let in sedaj P^' jemajo polno pokojnino, rnnop izmed njih pa so na podl'4' znanj, ki so sijih pridobili v let''1 službovanja naredi/l celo novo kariero na področju zasebne^ detektivskega dela. V naim upokojitev v letu 1991 pa so bi\ večinoma upokojeni skoraj >'5' šoferji pomembnih oseb na ffm istrstih. In kaj lahko (/Um pričakujemo od nedavnih upok0" jitev? Pričakujemo lahko vism število novozaposlenft pripravnikov v vrstah policij visoko število prekvalificiram delavcev in globoko upam, da # motim, večji nered v pri metu tet javnem redu in miru. Kako bo $ kriminalom, ki je v porasta medtem ko je izkušenih polic>e° ■ pokanja ni več. Pojavljajo se t° dvojna merila pri upokojeval) ' saj imamo dve kategoriji dr» janov; navadne državljane, m im se starostne omejiieve ob P liževanju Evropi višajo In 11 . formirane državljane, na kat približevanje Evropi sploh ne ™ va. j Nadaljevanje na 33. stra Zgošo se je na Glasom Izletu Peter je bil od Jane starejši več kot 20 let. Prijazno jo je spraševal po otrocih, možu, službi... Povsem običajen pogovor med dvema naključnima potnikoma, kis ta si slučajno všeč. "Toda potem sem opazila, da seje zmeraj znašel v moji bližini: pri ogledu znamenitosti, v vinski kleti mi je prihranil prostor, pri kosilu mi je odmaknil stol... Bolj za šalo kot za res sem mu tedaj rekla, da mora biti njegova žena zelo srečna ob njegovih pozornostih. Ah, še "porajta" me ne, je mimogrede odgovoril kot da ne bi bilo nič. " Jana se tedaj še ni žele/a zapletati. Bila je le srečna, da ima zraven sebe nekoga, ki ji streže in ji bere želje iz oči. "Sploh nisem vedela, da je to tako prijeten občutek! Čeprav mije bil Peter popoln neznanec, sem si vsako njegovo besedo vtisnila v srce. Spraševal me je, ali mije udobno, da lahko zamenjava sedeža, da lahko zadremam, "pa me bo že on prebudil, če bo kaj zanimivega". Rada bi povedala, da moj mož ni bil nikoli tak. V tistem trenutku sem se začela spraševati, kako sem sploh preživela toliko let ob njem, saj mi ni, vsaj na tak način! Nikoli pokazal, kaj čuti do mene." Prej, preden je bilo izleta konec, je Jana pozabila na sive pramene, ki so se prepletali po Petrovi glavi. Pozabila je, da je starejši od nje. Ni hotela razmišljati, da ima, morda, družino, skrbi, obveznosti. Če bi ji rekel, naj gre z njim, bi verjetno šla... "Danes, ko sva že nekaj časa skupaj, se velikokrat Piše USODE Milena Mi k 1 a v c i c pogovarjava o tem. Kako je bila za naju usodna tista prva privlačnost. Ne leta, in ne to, da sva imela vsak svojo, ne lahko preteklost, ni bilo ovira Ko so se v poznih nočnih urah ustavili v Kranju, se nista in nista mogla posloviti. Stala sta zraven avta in se pogovarjala. Šele potem, ko se je začelo daniti, sta se streznila, se od srca nasmejala svoji klepetavosti in se poslovila. "Dogovorila sva se, da se že takoj naslednji dan dobiva. Toda, težko je verjeti! Ko sem vstopila v stanovanje, je že zazvonil telefon. A ti je kaj dolgčas, mije dejal Peter z druge strani. Samo zasme-jala sem se, ker mi je bilo še nerodno govoriti o teh rečeh. Toda zelo hitro je prekinil, ker ga je presenetila žena." Pravijo, daje ljubezen, ki se vname v zrelih letih, še toliko bolj vroča, nepremišljena in brez predsodkov kot tista v "ta pravih letih ". Jano in Petra je zajela v svoj vrtinec in postala sta slepa in gluha za vse okoli njiju. Drug pri drugem sta našla to, kar sta vse življenje pogrešala v svojem zakonu. Jana ga je rada dražila, da je šel tistikrat samo zato na izlet, da bi kakšno "ujel", Peter pa ji, seveda, ni ostal dolžan in ji je odgovarjal, da ga je "sama prosila za to." "Peter v svojem zakonu že dolgo ni bil srečen, žena seje bolj kot njemu posvečala otrokom. Imata tri in zaradi zadnjega, kije bil v mladosti večkrat bolan, je tudi ostala doma. Pretirano je skrbela za čistočo v hiši, ni prenašala ugovarjanja in vsako napačno besedo je imela za osebno žalitev. Veliko več kot Peter ji je pomenila njena "kofetarska" druščina, s katero je preživljala domala vse večere. Po tretjem o/roku tudi nista več spala skupaj, ker se je bala, da bi ponovno zanosila. Peter je zaradi tega zelo trpel, saj je bližino ljubljene osebe nujno potreboval. Vse je še šlo, dokler se starejši ni ločil in se vrnil domov. Z ženo sta mu odstopila spalnico, sama pa sta se preselila v dnevno sobo na kavč, kjer sploh ni bilo več nobene zasebnosti. Peter je začel hoditi v naravo, kolesariti, obiskoval je hokejske tekme, samo da je bil stran od doma..." Jana je priznala, da je bil, vsaj na zunaj, Petrov zakon dober. Tak kot jih je veliko... Toda v sebi je trpel, ker je želel več kot je dobival. Po pol leta sta se odločila, da bosta začela živeti skupaj. Poda kako to povedati drugim?! "Bilo je zelo težko. Petra je obsojala okolica, ker seje spentljal z lajdro in kurbo, katera ga bo samo obrala za denar in mu uničila življenje. Otroci so mu obrnili hrbet in mu zabrusili, da ga nočejo več poznati, sosedje so se iz njega norčevali, češ, a pa ti še "deluje tisto?!", žena pa... Z njo je bilo najhuje. Ko me je poklicala in se začela dreti name, mije vrgla v obraz, da naj crknem zato, ker sem jo spravila v sramoto. Niti besedice pa ni rekla o tem, da sem ji ukradla ljubezen...ker te , ne prej, ne v tistem trenutku, očitno ni bilo..." Peter in Jana sta poiskala novo stanovanje. On je imel nekaj prihrankov, da sta si to lahko privoš- čila. Janina otroka sta ga rada sprejela, saj je pl ^ njima zelo dober. Postal jima je prijatelj, kar je • danes (in to sta odločno povedala tudi menil Veliko ovir sta morala zaobiti, da sta po vseh K . žih in težavah, danes srečna in zadovoljna skup ' "Priznam, vsak kruh ima tudi skorjo. I'1 111 najin ni brez. Toda Peter ima nekaj, kar odten vse ostalo: ljubezen, katero zna tudi dati. Veli zakonov je, v katerih naj bi vladalo to čustvo toda< mnogi jo ne znajo deliti med seboj. Zapiraj0 ^ vsak v svoj svet in živijo drug mimo drugega. Tako kot sva živela midva s prvim možem. Ce bi nW on imel tako rad kot je govoril, bi se šel zdravit sa od sebe. Tako pa..." j Tudi o prvem možu je spregovori/a nekaj peS [aj Da je vse zapil, se zdravil, nazadnje pa PrtS doma, kjer ga redi njegova mama. Otroka * obiskujeta, in ga po svoje razumeta, saj ju Jar,a nikoli vzgajala v sovraštvu do očeta. In kako bo jutri? Sem vprašala Jano. ^ Ne vem in me niti ne zanima. S Petrom bova danes zvečer V Prešernovo gledališča. Tete ^J1* še nisva vide/a, pa pravijo, da je v greva na kozarček, na kratek sprehod in se bova pogovarjala tako kot zmeraj. Klj"b Pri njemu se Jana počuti varno in ljubljeno. ■ * . letom, ki ju ločujejo in kljub preteklosti. Ne M'^ TA NE NA ENO IN NE NA DRUGO. . (i Niti na ljudi, ki imajo, tako kot zmeraj, P°veC več, kot se jih tiče. ^ Mar ni lepo, ko enkrat, za spremembo, /#/?^ pišem o sreči, o ljubezni? Ko bi bilo tako lahko zm raj?! Prav gotovo pa po nedavnih dogodkih mnogi izmed vas obžalujete, da se v preteklosti niste odločili za poklic, ki bi vas privede/ v policijske vrste in kjer bi lahko postali relativno mladi, krepki ter ustvarjalnosti polni upokojenci, ki jim je država Podarila zgodnje, dolgo in mirno tretje življenjsko obdobje. Prav vam je, življenjske odločitve so lahko tudi loto. • Jože Brus Verjemite ali ne... -4k U IIU M RADIO OGNJIŠČE ^avec Tinjah Kum Ajdovščina RDSSIhKbl) RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI V Kranju in Šenčurju Godlarji s pustno povorko Letos tudi pustno kresovanje in javna upepelitev en^Ur» 8. februarja - Društvo Godlarji bodo s pustno vorko v soboto in v nedeljo v Kranju in v Šenčurju. V ranju bodo s povorku, ki jo bo tokrat sestavljalo okrog 20 V02' v soboto, 13. februarja, ob 10.45. V Šenčurju pa bo Povorka v nedeljo, 14. februarja, ob 13.30 z ansamblom '»sperji program pa bosta povezovala pred domom krajanov ^neurju Marjan Roblek - Matevž in Kondi Pižorn. v nedeljo bo povorka krenila opoldne iz Šenčurja skozi ^"jc, Visoko, Hotemaže, Tupaliče do Olševka in potem 92' Luže in Srednjo vas nazaj v Šenčur. V domu krajanov Šenčurju pa bo potem zabava z Gašperji. v torejc, 16. februarja, ob 17.30 bo na koncu Beleharjcvc lcc v Šenčurju kresovanje, v sredo, 17. februarja, ob 16.30 j d 0 Pr< gostilni Pr' Jož javna upepelitev. Sponzorji letošn-VffUStne P°vorlce so: Orodjarstvo, kovinoplastika Iztok Soh Hr ^enčur; Kmetijska trgovina Pilar Šenčur. ."""Pleskarstvo Milan Sitar Šenčur; Tchnopromet Cerklje; t^inant Ljubljana - Savije; Živila Naklo; Mizarstvo Sitar ncur; Bife Planta Šenčur; Fotokopiranje Bilban Kranj; ovrnski izdelki Peter Vidmar Šenčur; Kovinska galanterija ePm Šenčur; Van Dem Kranj, Pekarna Zevnik Kranj in senjski glas. GLASOV KAŽIPOT Srečanje otroških gledaliških skupin Lom - V dvorani KS Lom bo v četrtek, 11. februarja, ob 9.30 uri srečanje tržiških otroških gledaliških skupin. Pustne prireditve Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi svoje članice in člane ter ostale upokojence na Veselo pustovanje z ansamblom Kar t'k, ki bo v soboto, 13. februarja, ob 17. uri v plesni dvorani Superstar, Partizanska c. 1, bivša vojašnica. Poskrbljeno bo za prigrizek, pijačo in glasbo. Maske so zaželene, najboljše tri bodo nagrajene. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel.: 620'664 vsak dan od 8. do 12. ure, razen sobote, do zasedbe miz. Šenčur - Košarkarski klub Šenčur prireja v soboto, 13. februarja, ob 20. uri v Domu krajanov veliko pustovanje z ansamblom Nagelj. Najboljše maske bodo nagrajene. Rezervacije sprejemajo v trgovini Pajer v Šenčurju. Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na pustno zabavo ob živi glasbi, ki bo v soboto, 13. februarja. Odhod bo ob 15. uri. Maske so zaželene, najboljše bodo nagrajene. Prijavite se lahko po tel.: 422-241. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da bo februarsko družabno srečanje s pustno zabavo 14. februarja od 14. ure dalje na Možjanci. Maske so začelene. Škofja Loka - Vrtec Škofja Loka, DPM Škofja Loka in Turistično društvo Škofja Loka vabijo na veselo pustno rajanje, ki bo danes, na pustni torek, ob 16.30 uri na Mestnem trgu v Škofji Loki. Zbor bo ob 16. uri pred vrtcem Najdihojca v Podlubniku, od koder bodo maškare v veselem pustnem sprevodu ob zvokih bobnark. odšle na Mestni trg, kjer bo ob zvokih ansambla Joker veselo rajanje. Z maškarami bodo rajale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic Vrtca Škofja Loka. Če bo deževalo, pustnega rajanja ne bo. Selca - Turistično društvo Selca organizira v nedeljo, 14. februarja, tradicionalno Maškarado, ki se bo začela ob 14. uri. Igral bo pihalni orkester Alples in ansambel Bajtarji. Pridite v maskah, čaka vas veliko nagrad. 507 krofov za 507 maškar Tržič - Na pustno nedeljo, 14. februarja, bo Turistično društvo Tržič organiziralo tradicionalno pustno povorko maškar po mestnih ulicah -Cankarjevi, Trg svobode in Partizanski. Sodelovala bosta tudi Pihalni orkester Tržič ter Trio Rebus. Za 507 maškar so pripravili 507 pustnih krofov in imenitne nagrade za najizvirnejše maškare (posamezno in v skupinah), najbolj odštekano, najmlajšo maškaro -baby masko, za družinsko masko, najbolj "cortkano" itd. Pohod po Riklijevih poteh Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi pohod na Bled. Hoje bo za približno 3 ure. Pohod bo v četrtek, 18. februarja, ko se bodo pohodniki ob 8.30 uri zbrali na avtobusni postaji Kranj in potovali z rednim avtobusom. Predhodne prijave niso potrebne. Oblecite se toplo, pohodniške palice so vedno dobrodošle. Pustni izlet Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira tradicionalni pustni planinski izlet na Kofce - Šijo v soboto, 13. februarja, z odhodom ob 6.30 izpred Hotela Creina. Skupne lahke hoje bo za 5 ur. Prijave sprejemajo do četrtka, 11. februarja oz. do zasedbe avtobusa: Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 276-400 in Matija Grandovec, Iskratel, tel.: 273-093 ali na telefonsko tajnico (med delovnikom popoldne), št.: 27 28 70. Z Du Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na pustovanje z maškarado 16. februarja v Dražo vas pri Slovenskih Konjicah. Najlepše maske bodo nagradili. Pred tem si boste ogledali muzej in samostan Cičke kartuzije. Čimpreje se prijavite pri svojih poverjenikih. Velika in Mala Poljana Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Veliko (1479) in Malo Poljano (1325 m). Izlet bo 11. februarja, odhod rednega avtobusa za Golnik (postajališče pri trgovini Civila) bo za pohodnike ob 7. uri, od koder se boste odpeljali do Trstenika. Skupne hoje bo za 5 do 6 ur. Predhodne prijave v društvu niso potrebne. Nakupovalni v Italijo Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da bo popoldanski nakupovalni izlet v Italijo v četrtek, 18. februarja. Odhod avtobusa z Bele bo ob 11.45, iz Preddvora pa ob 12. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v Domu krajanov v Preddvoru pa danes, v torek, 9. februarja, med 16. in 17. uro. Tečaj za varstvo narave Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka bo v marcu in aprilu organiziralo Tečaj za varstvo narave za planince in druge ljubitelje narave. Zainteresirani lahko podrob-nešje informacije dobite pa PD Škofja Loka, Kapucinski trg 13, tel.: 064/620-667 ali v vseh gorenjskih PD. Cepljenje proti meningitisu Gorenja vas - Rdeči križ Gorenja vas obvešča, da bo v Zdravstvenem domu Gorenja vas cepljenje proti klopnemu meningitisu. Vse infor- macije posreduje Jana Roje, tel.: 681-293. Krvodajalska akcija Škofja Loka - V Škofji Loki bo krvodajalska akcija potekala 15. in 16. februarja. Tekmovanje v smučarskih tekih Kranj - Sekcija za zimske športe pri Društvu upokojencev Kranj organizira društveno tekmovanje v smučarskih tekih, ki bo danes, v torek, 9. februarja, z začetkom ob 10. uri v Hrastju (za farmo). Prijave in zbor udeležencev v Hrastju pri bifeju, nekaj minut prej. Novo tisočletje Jesenice - Kot nadaljevanje video-predavanj dr. Dvvighta Nelsona organizira Krščanska advetistična cerkev novi niz predavanj z naslovom Najpomembnejša poglavja Svetega pisma. Po predavanjih bo poslušalcem omogočen pogovor o zastavljenih vprašanjih. Šesto predavanje v tem nizu bo v sredo, 10. februarja, ob 19. uri v dvorani dr. Franceta Berglja na Jesenicah. Naslov šestega predavanja je O grehu - Človekov padec v greh. Jamajska Kranj - Klub študentov Kranj vabi na predavanje Tine Ciger in Nataše Gariž o Jamajki. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 20. uri v modri dvorani Gradu Khislstein. Tahiti Kranj - Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub Janez Puhar Kranj vabita na predavanje z naslovom Tahiti, ki bo danes, v torek, 9. februarja, ob 18.30 uri v klubskih prostorih v nekdanjem Delavskem domu v Kranju, na Slovenskem trgu št. 7 (vhod štev. 6, v kleti, nasproti občine). Predavatelj gospod Drago Šegregur bo predstavil zbirko 200 diapozitivov s tega "otoškega raja" v Francoski Polineziji. Hkrati vabijo tudi na redna klubska srečanja ob torkih od 18. do 19.30 ure v klubski sobi. Vse o Kubi Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, bo jutri, v sredo, 10. februarja, ob 19. uri zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi z naslovom Kubansko podzemlje ali Kuba ima dve hitrosti predavatelja Iztoka Trčka. Bela gora Himalaje Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri predavanje z diapozitivi Tomaža Jakopiča z naslovom Bela gora Himalaje. Soteskanje Škofja Loka - V Martinovi hiši bo jutri, v sredo, ob 18.30 uri diapro-jekcija Soteskanje avtorja Klemena Mojškerca. Slike Vinka Bogataja Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica je na ogled razstava slikarskih del Vinka Bogataja. Razstava bo odprta do 26. februarja. Cvetje za 8. februar Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik je na ogled Skupinska razstava likovnih del članov likovnega društva Dolik Jesenice z naslovom "Cvetje za 8. februar - kulturni praznik Slovencev". Razstava bo na ogled do 17. februarja. Karikature Jožefa Dakskoflerja Škofja Loka - V Galeriji Fara bo v petek, 12. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave karikatur Jožefa Dakskoflerja. Fotografije Lada Jakša Škofja Loka - V Galeriji Loškega gradu bo v petek, 12. ferbuarja, ob 19. uri otvoritev razstave fotografij Lada Jakša. Slike Marinke Potočnik Bled - V Hotelu Astoria je do 5. marca odprta prodajna razstava slik slikarke Marinke Potočnik. V okviru stalne razstave pa so na ogled fotografije članov Fotokluba TNP. Planet Groove Bled-VGIem Artu bo v soboto, 13. februarja, ob 22. uri koncert skupine Planet Groove iz Ljubljane Tereza na Valentinovo na Bledu Bled - V nedeljo, 14. februarja, na Valentinovo, vas vabimo na solistični koncert Tereze Kesovije, ki bo v blejski festivalni dvorani, ob 19. uri. Sodelujejo še: zbor A. T. Linhart iz Radovljice, Gorenjka s posebnim sladkim presenečenjem in znani Vinarji iz Medane. Vstopnice po 2.000,00 sit lahko kupite v potovalni agenciji Chebul v Radovljici in v Turistični agenciji Kompas na Bledu. Vse informacije in rezervacije po telefonu: 064/715 872 ali 715 031. — ..................■■in.....uril i iJ mmmmmmmmmmmmm Mako Sajko, umetniška l duša iz Žabje vasi Ste že slišali za Žabjo vas? Če se peljete iz p°ljan v Gorenjo vas, zagledate na levi enega ZQdnjih pokritih mostov čez Soro. No, hiše na oni 'strani so pa Žabja vas. Tu se je ob domačinih ^selila cela vrsta umetnikov. Prvi je bil Rudi Vavpotič, filmski snemalec. Ta je pripel/al Maka Sa./ka, režiserja, slednji Deso Muck, igralko in Pesnico, ta pa pesnico Svetlano Makarovič. Dr. fatiez Stanonik, univerzitetni profesor za an8leško in ameriško književnost v pokoju, pa je tu< Pn Šiškarju, podedoval cel grunt. ^AKS SAJKO (ES), filmski reži rist, ser in sce na- je tu že pravi domačin. Sredi šestdesetih je v !„uvi uumucm. oreui sesiaeseiu kl'Pil tedaj že propadajočo domačijo pri Marički "'J<> ves ta čas obnavljal v starem stilu in s pra-vim umetniškim občutkom. Rodil se je I. janu-aKia /927 v Tržiču, kjer pa je živel le kratek čas (oče je delal na Ljubelju, kot carinik). Njegov Priimek je madžarskega izvora. DijAomiral je na yisoki filmski šoli v Beogradu, 1959, izpopolnjeno! se je v Parizu in Muenchnu režije pri številnih (elovečerca nikoli dobil; (ga) mu niso zaupali, *er se je loteval samih problematičnih tem. Scenarij za filmsko komedijo o Martinu Krpanu Bil je asistent nanih slovenskih filmih, sam Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon pa se je nekje "izgubil". Tudi v Enciklopediji Slovenije beremo, da so ga zanimale "predvsem problematične družbene teme: ekološka vprašanje (Strupi, 1964), visoka stopnja samomorov (Samomorilci, pozor!, 1967), nenavadni ljubezenski odnosi (Stopnice ljubezni, 1970; Slavica Exception, 1971), socialno ogroženi otroci (Rejenčki, 1969). Posnel je tudi kratke filme z etnološko vsebino (Plamen v dvonožcu, 1968; Narodna noša, 1975)." Njegova filmografija obsega 14 filmov, ki so skupaj prejeli 25 nagrad. Teme njegovih filmov so pred njim veljale za nefilmske. Bilje prvi, ki seje lotil ekološke problematike, samomorov, tabu teme par excellence, pa zastarelosti slovenske industrije ... Eilm Samomorilci, pozor! sploh ni bil javno predvajan, čeprav so ga gledali povsod: na cekaju, na udbi, pri psihiatrih. Obtožili so ga, da z njim škoduje ugledu socialistične SERJ, čeprav ni bilo v filmu nic protisocialiStiČnega aH pretirano pesimističnega. Nasprotno, sklenil ga je optimistično: lep fant se s pištolo ustreli v srce, ker ga je punca zapustila. A srce se ravno v tistem trenutku skrči in krogla zleti mimo ... Akademik Milčinskt ga je poduči/, da se mora o samomorih molčati že zato, ker objave o njih lahko spodbudijo nove samomore. No, po intervjuju z njim, ki gaje objavila Mladina, so o tem pisali vsi. Sajko se je svojih filmov loteval zelo studiozno. Pred vsakim je pregledal goro gradiva (celo leto je, denimo, proučeval dosjeje samomorilcev in obiskoval psihiatre) in šele potem napisal scenarij. Nekateri so se, kot rečeno, "izgubili". Ker od enega samega kratkega filma na leto ni mogel živeti, je šel v službo, na zavod za šolstvo, kjer je organiziral šolsko televizijo in pri tem dosegal prav lepe uspehe. Tu si je prisluži/ tudi "spodobno"pokojnino. Po vseh izgubah, ki so ga doletele v življenju, poudarja, da ni prav nič zagrenjen. Zadnje čase svojo ustvarjalnost izživlja tako, da sam izdeluje barko. Ja, pravi katamaran. Najprej mije f)onos-no razkazal načrte, potem še ladjedelnico pod hišo, veliko ogrodje iz lesa, pokrito s ponjavami. "Jaz sem vodni človek," pravi in tako pojasni tudi svojo nekdanjo odločitev za nakup hiše ob vodi, v Žabji vasi. Žabe pa tu nič več ne regljujo, obžaluje, mokrišča so izsušena, kar jih preživi, končajo v loncih. Žabar Muko je kljub temu optimist; živi v pričakovanju retrospektive svojih filmov, ki jo pripravlja ljubljanska Kinoteka, gradi svojo ladjo. Naj mu jo Bog požegna! KRONIKA ureja: Helena Jelovčan NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Izpod vrha Jalovca omahnil v smrt Rateče - V soboto, 6. februarja, popoldne je pod vrhom Jalovca omahnil skoraj 300 metrov globoko še ne 28-Ietni planinec Dušan H. iz Ljubljane. Dušan H. In Blaž M. sta se tega dne odpravila iz Tamarja prek Ozebnika proti vrhu Jalovca. Sicer primerno opremljena planinca sta šla v razdalji petih metrov drug za drugim. Pod vrhom je Blaž M., ki je bil prvi, za seboj zaslišal kotaljenje po snegu. Ko se je ozrl, je v snegu opazil samo cepin, prijatelja pa ni bilo. Blaž M. seje takoj obrnil in sestopil v dolino Tamar, kjer je povedal za nesrečo kranjskogorskim policistom. Osem reševalcem GRS Rateče-Planica, zdravnik iz Kranjske Gore in posadka helikopterja so se brž vključili v reševalno akcijo. Na južnem pobočju so v snegu odkopali mrtvega Dušana H., kije padel skoraj tristo metrov globoko. Zaradi teme so reševanje prekinili, nadaljevali so v nedeljo ob osmih zjutraj. Tokrat jc sodelovalo trinajst gorskih reševalcev, truplo pa je v dolino prepeljal helikopter. Voznik golfa pobegnil Kranj - V soboto ob 18.40 seje na Jezerski cesti na Primskovem zgodila prometna nesreča. Povod naj bi bila neprilagojena hitrost neznanega voznika osebnega avta golf serije II z registrsko oznako KR ?3- ???. Voznik golfa je po podatkih policistov v blagem levem ovinku zapeljal na nasprotno stran vozišča. Tedaj je nasproti pripeljal voznik osebnega avta Dušan R., ki se je sicer umaknil skrajno desno na makadamsko bankino, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Neznani voznik je z levim bokom zadel vanj, nato pa odpeljal naprej, ne da bi sploh počakal. Policisti prosijo vse, ki bi neznanega voznika ali njegov avto prepoznali, naj pokličejo na 113. • H. J. Tat v gradbeni baraki Kranj - V noči s 3. na 4. februar je neznani vlomilec navrl ključavnico obešanko, s katero je bila zaklenjena gradbena baraka na gradbišču v Drulovki. Obešanka je popustila, vlomilec pa je iz barake ukradel za približno 200.000 tolarjev različnega gradbenega orodja. Brezplačne cigarete in bunde Golnik - V petek, 5. februarja, je neznanec razbil steklo na izložbenem oknu trgovine Živila na Golniku in vstopil. S pulta je pograbil osemnajst zavojev cigaret, nato pa se po isti poti izgubil. Živila je oškodoval za 50.000 tolarjev. Naslednjega dne pa je imela nepovabljenega obiskovalca trgovina Tanja v Kranju. Neznanec je odstranil obešanko s prečne kovinske letve na izložbenem oknu. Iz izložbe jc odnesel osem bund, vrednih 45.000 tolarjev. Policisti za obema nepridipravoma še poizvedujejo. Igral za ponarejeni denar Kranjska Gora - V petek je neznanec v igralnici HIT Casino v Kranjski Gori na blagajni vnovčil ponarejeni bankovec za 10.000 tolarjev. Od kod seje vzel, še ne vedo. Dirkača pridržali Podbrezje - Prometna patrulja s postaje prometne policije Kranj je v nedeljo ob enih zjutraj opazila voznika osebnega avtomobila, ki je dirkal proti Jesenicam. Policista sta zapeljala za njim in ga poskušala ustaviti, vendar sc ni dal. Vijugal je sem ter tja po cesti in nekajkrat skoraj povzročil prometno nesrečo. Končno sta policista neposlušnega dirkača ustavila. Tujca Viktorja B., ki je bil močno pod vplivom alkohola, so pridržali na policiji do obravnave pri sodniku za prekrške. Ljubljančan ponaredil telefonsko kartico in spričevalo Telekomu zatelefoniral dva milijončka Kaznivega dejanja ponarejanja listin in tatvine so kriminalisti ovadili 34-letnega Ljubljančana M. Č., v postopku pa se je znašla tudi 32-letna bosanska državljanka G. S. Kranj, 9. februarja - Ovadeni Ljubljančan naj bi po ugotovitvah urada kriminalistične službe UNZ Kranj konec minulega leta od neznanca v Ljubljani kupil šest telefonskih kartic za telefoniranje iz javnih govorilnic. Kartice naj bi predelal, in sicer tako, da je nanje vgradil poseben čip, ki omogoča stalno polnjenje impulzov in s tem neomejeno telefoniranje. Od konca leta do sredine letošnjega januarja naj bi M. Č. iz različnih govorilnic po Sloveniji s ponarejenimi karticami na račun Telekoma zaklepetal dobra dva milijona tolarjev. M. Ć. so kriminalisti povezati tudi z 32-letno G. S., državljanko BIH, ki je začasno prijavljena v Kranju. Ženska je pred dobrim letom na Upravni enoti Kranj zaprosila za slovensko državljanstvo. V upravni enoti so zahtevali, naj vlogo dopolni s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz slovenskega jezika. G. S. je na izpitu kljub večkratnim poskusom padla. Leta 1997 naj bi M. Č. plačala 1200 mark, da ji je ponaredil želeno potrdilo o znanju slovenskega jezika. Potrdilo je priložila vlogi za pridobitev državljanstva, s tem pa si je, tako kot M. Č., prislužila ovadbo za kaznivo dejanje ponarejanja listin. • H. J. Poziv neznanemu vozniku Pozivam voznika, ki je minulo soboto, 6. februarja, ob 10. uri dopoldne, na Polici pri Naklem, povzročil manjšo prometno nesrečo in odpeljal naprej, da pokliče po telefonu 064/326-362 popoldne. Naprošam tudi očividce, ki so si morda zapomnili registrsko številko avtomobila rdeče barve, da se mi javijo na navedeni telefon. Hvala! Hartmanu, Vodniku in ostalim sodi nespremenjeni sodni senat Hartman ponujal tisoč mark za molk Priča Franc B. je sodnemu senatu med drugim povedal, da mu je Hartman ponudil dvakrat po 500 mark, če bo tiho o Mraku. Prvoobtoženi je to dejanje zanikal, vendar je Franc ostal neomajen. Kranj, 9. februarja - Sojenje zoper sedmerico iz t.i. gorenjske heroinske naveze se nadaljuje s prvotno sestavo petčlanskega sodnega senata. Zahteva Žiga Kluna, zagovornika drugoobtoženega Ivana Vodnika, da se zaradi pristranskosti razreši štiri sosodni-ke (razen predsednice senata Andreje Ravnikar), je namreč bila zavrnjena. Zaradi januarske spremembe zakona o kazenskem postopku se sodnega senata zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti ne da več razrešiti, saj je to po novem možno le še pred začetkom glavne obravnave. Na zadnji obravnavi minuli petek je nastopilo šest prič. Medtem ko so dosedaj priče bolj medlo odgovarjale na postavljena vprašanja, večina jih trdi, da so stvari po dveh letih že pozabili, in so tako le prebirali zapisnike njihovih razgovorov s preiskovalnim sodnikom, pa je tokrat pred sodni senat stopila za tožilstvo zelo pomembna priča Franc B., mehanik iz Martinj Vrha, ki ga spomin še ni zapustil. Zamenjani rezervoar Najprej se je prebral zapisnik njegove izpovedi pred preiskovalnim sodnikom, kjer je med drugim povedal, da so julija 1997. leta v njegovi delavnici prebarvali šasijo vlačilca, s katerim se je nato Boštjan Mrak odpravil v Anglijo, tam pa so v prirejenem rezervoarju za gorivo našli 200 kilogramov heroina. O barvanju se je s Hartmanom zmenil preko telefona, domenjeno pa je bilo, da bo slednji skupaj s prijatelji opravil vse priprave pred ličenjem, Francev delavec pa bo le pobarval šasijo. Na vprašanje sodnice, kdo je potemtakem pripravljal vlačilec, je pokazal na Andreja Hartmana, Andreja Klemenčiča in Gabra Guno, bili pa so tudi drugi. Kot je povedal Franc B., so tedaj Hartman in druščina na vlačilcu zamenjali tudi rezervoar. Kot se spomni, je bil novi rezervoar zelo velik, zato jih je v šali vprašal, koliko gre notri, pa so mu odgovorili, da tisoč litrov. Omenjeni rezervoar je narisal in ga nato prepoznal tudi na fotografiji vlačilca, zaseženega v Angliji. Tisoč mark za molk Zadnji dan, ko so prišli po vlačilec, je z njimi prišel tudi Boštjan Mrak. "Čez kakih pet dni po Mrakovem prijetju seje pri meni oglasil Andrej Hartman, mi ponudil dvakrat po 500 mark in mi dejal, naj bom tiho o Mraku. Denarja nisem vzel, sem pa dejal, da bom kljub vsemu tiho," je zaključil Franc. Na slednjo izjavo se je oglasil Hartman in sodnemu senatu zatrdil, da priči ni ponujal nobenega denarja. Po pozivu sodnice, naj se priča sooči s Hartmanom, je Franc B. dejal: "A te bom sedaj jaz moral spomniti. Daj nehaj, no," in kasneje dodal: "Še rekel si mi, da kadarkoli bom rabil denar, se naj kar pri tebi oglasim." Hartman mu ni odgovoril. Pričal je tudi Francev delavec Milan V., ki je potrdil, da je vlačilec le pobarval, ostalo pa so naredili ljudje, ki so ga pripeljali. Medtem ko je preiskovalnemu sodniku dejal, da so tedaj tudi zamenjali rezervoar, pa je na glavni obravnavi izjavil, da tega ni rekel. Med obtoženimi ni prepoznal nikogar: "Ne spomnim se več." Boris K. iz Zgornjih Bitenj je povedal (prebran je bil zapisnik), da pozna Hartmana kot sovaščana in da mu je °r predlagal Franca B., ko gaje spraševal" avtoličarju. Potrdil je tudi, da se Je Hartman po telefonu dogovoril s Francem, da bo slednji le pobarval šasijo. Milan O.Je povedal (zapisnik), da gaje Hartman spr* seval o varilnem aparatu za varjenje vw| vrst kovin, zato mu je svetoval, kje naj Sa kupi. Kasneje je varilni aparat "a Hartmanovo željo tudi preizkusil. Kriminalist o Zavrlu kasneje? Boštjan P., zaposlen v menjalnici in m'a' dinskem servisu Nepos v Škofji Loki, kat«; solastnik je obtoženi Andr«) del0- rega bilo o Klemenčič, je potrdil izjavo njegovega dajalca, da Klemenčič sprva ni mislil in Hartmanom na sporno pot v MakedonU0 in Bolgarijo. Kot je povedala priča, f Klemenčič najprej mislil iti na smučanj^ ko pa so se ti načrti podrli, se je odzv3 Hartmanovemu povabilu, vendar pa je rečeno, da gresta le v Makedonijo Bolgariji ni bilo govora. Kot priča je nastopil tudi kriminalist UKS Kranj Vinko S., ki je v Švici obiska' Matjaža Zavrla, Hartmanovega voznik3; pri katerem so švicarski organi našli 2 kilogramov heroina. Kriminalist je * Zavrlom opravil pogovor, dovoljen mu) bil vpogled v iz dokumentacijo tamkajšnji" kriminalistov, iz katere je izločil tahogf3' ski vložek iz Zavrlovega tovornjaka, kater6; ga kopijo je prinesel tudi v Slovenijo. ^ več za zdaj ni mogel povedati, saj so zag°" vorniki obtoženih zahtevali izločitev poS0" vora iz sodnega spisa. Sojenje se nadaljU) 11. februarja. • S. Šubic Med potepom po Kranju avtobus zadel enajst osebnih vozil bus pobegnil na Brione na ka e je skrajno grdo ostaj ndar; četrtkov popoldanski pobeg Alpetourovega avtobusv ' bilo - po svoje tragik« Kranj, 9. februarja - O nenavadni poti avtobusa, ki je v četrtek okrog pol štirih popoldne sam krenil z glavne avtobusne postaje po Bleiweisovi proti križišču s Koroško cesto, smo v petkovem časopisu že poročali. Tokrat za ilustracijo posledic njegovega nenavadnega potepa objavljamo še nekaj fotografij. po Bleivveisovi cesti proti centru Kranja. Na parkirnih prostorih ob Bleivveisovi cesti je med potjo poškodoval kar enajst parkiranih osebnih avtomobilov in se končno ustavil pred križiščem s Koroško, kjer je trčil v drog javne razsvetljave in ga prelomil. Odlomljeni drog je padel na reklamno tablo restav- pojasnjeval: "Na postaji sem počakal, zategnil ročno zavoro in šel ven. Res je, da avtobusa nisem zaklenil. Prepričan sem, da je v moji odsotnosti nekdo spustil zavoro. Drugače si vsega tega ne znam razlagati..." Tudi taka razlaga je seveda mogoča. Pri vsej stvari, ki ho Alpetourov Potniški promet oziro- ma zavarovalnic o stal lepe ce, je dobro le to, da avtobui povzročil kakšne hujše prom tud' nesreče. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi na svoji uniče poti srečal katerega od nič hua. Dr. Marko Polič je učiteljem spregovoril o psihologiji otroku, dega udeleženca v prometu, o varnosti otrok v luči novega zaw O varnosti cestnega prometa je predaval Bojan Žlender, ^ Šibenik pa je predstavil varno pot v šolo. Na osnovi teh Pa bi svojo vlogo cltn Qt0 rili v posebni peticiji, ki sojo poslali šolskemu in športnemu stru dr. Slavku Gabru. Po zakonu o varnosti cestnega proine ^ ministrstvo dolžno pripraviti program usposabljanja za v°fj..(p-kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske /*y ^ niče. t Udeleženci seminarja od ministra zahtevajo, da to oprav' ^ kasneje do 15. marca, sicer te dejavnosti v osnovnih šolah ne več opravljali. Zahtevajo tudi pravno ureditev statusa učitelja- , torja prometne vzgoje, zlasti glede njegove odgovornosti pn £ Učnem usposabljanju učencev za pridobitev kolesarskega u*. if. Hkrati z določitvijo statusa oziroma odgovornosti mora m ' stvo določiti tudi normative, koliko učencev sme itčitelj-mento met ne vzgoje spremljati pri praktičnem pouku. ^ je}o V peticiji so dr. Gabra zaprosili še za natančna navodila f (. učencev prometnikov ter za ureditev nagrajevanja učitelje torjev prometne vzgoje. • //. /. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki; Izredno ugodna. < i —Mil -KATEGORIJE A, B, C, D, E, H 1 bttp://www.bb-krani.si PRIPRAVA NA VOZNIŠKI IZPIT MED ZIMSKIMI POČITNICAMI tečaji CPP se začnejo: B&B KRANJ, tel : 22-55-22 15. februarja ob 9. in 18. uri B&B RADOVLJICA, tel.: 714-916, 15. 2. ob 9. in 18. uri B&B JESENICE, tel.. 86-33-00, 15. 2. in 9. in 18. uri ROZMAN BUS Lidl - Bernardi 23.2 ,Trst 9.3., Palmanova 17.2., Lenti 27.2., Madžarske toplice od 18. 2. do 21. 2., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 NOVO-NOVO VIIJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portogruaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure po telefonu 451-542 ali GSM 041/670-673 KORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, »»Iskac. 30, 1000 Ljubljana m-: (061) 13-22-178 e-"iaih borza.znanja@spika unistar- Če imate nekaj književne nadarjenosti in želite presenetiti svoje otroke in vnuke, potem se s pomočjo oz. nasveti naše članice, ki vodi klub slovenskih pravljičarjev, |f lotite pisanja svojih pravljic. Verjemite, da bodo otroci veseli, saj tiste klasične poz-najo že na pamet. Lahko pa se seznanite z že narejeno zbirko starih slovenskih pravljic in pesmi, napisanih v ljudskem narečju ali pa se zapisovanja take zbirke iz vašega okolja, tudi s pomočjo naše članice lotite sami. Približuje se tudi praznik vseh žena, to je 8. marec, če ste v zadregi ali ne veste, kaj bi na čestitko napisali, pokličite Borzo znanja, pri nas imamo kar nekaj članov, ki vam -" bodo z veseljem pomagali pri pisanju. Če imate kakršnokoli znanje, ki bi ga želeli posredovati naprej, ali pa taka znanja ;: iščete, pokličite Borzo znanja na telefonsko številko 061/123-22-178 ali se osebno oglasite v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. AVTOBUSNI PREVOZI »RINOVEC Po ugodnih nakupih v Trst 17.2. Tel.: 731-050, 041/744-160 HOKO - kombi prevozi T<'t-- 563-876, 557-757 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 METEOR Cerklje Rvmic, tel; 422-781 Ci'ka, tel.:411-510 •nakupi-Italija-PUST 11. 2. - pustovanje v Slovenskih Konjicah 13.2. pVTOPRKVOZNIŠTVO Matjaž Kokl, s.p. nfefe 24, Preddvor SELITVE: Imate skrbi, kako preseliti stanovanje - opremo? Pustite to! Pokličite po tel.: 0609/615-641 in mi vam preselimo vaše stanovanje na katerokoli lokacijo v Sloveniji. Ugodne cene! MBT.: 0609/615-641, 041/710-767 1X1 KORAL TRŽIČ vas vabi na avtobusni izlet na Beneški karneval 13. 2. 1999 Kreacija \na ledu Kranj: sobota 15.30 -17. ure, nedelja 15.30 -17. in 18. -19.30 ure, Bled: sobote 16. -17.30 ure, nedelja 9.30 -11. ure in 16. -17.30 ure, ^ Jesenice: sobote 14. -15.30 ure, nedelja 14. - 15.30 ure I nočna SMUKA ^ ROGU na smučišču KOŠUTA od 23.1. VSAK DAN od 17. ure do 21. ure. Vsak petek in soboto NOČNO KOPANJE in SAVNANJE v TERMAH ZREČE do 22. ure. obitelji rvanja w rekreacije M AREN K Mirko, s.p. tl'l-/f(ix: 064/715-640 Pokriti olimpijski bazen v Kranju Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure in od 20. do 22. ure, sobote od 11. do 22. ure, nedelje od 8. do 22. ure. Druge informacije po tel. 064/224-040 vsak dan od 8. do 22. ure. Izdelava mansard, spuščenih stropov in predelnih sten - KNAUFRIGIPS. GSM: 041/747-022 NI'MŠČ1NA §IPSKKAR ■ Začetni in nadaljevalni tečaj nemškega jezika: Vsi tečaji vodijo k opravljanju mednarodno priznanega izpita iz nemškega jezika; nemški poslovni jezik Inf.: 064/211-430 ali 041/505-805 komisija za šport in rekreacijo Društva diabetikov Kranj vabi na ■ Jecanje diabetikov na tekaških smučeh, ki bo v soboto, 20. februarja 1999, oh 10. uri v bližini gostišča v-y . Dezman na Kokrici. Proge, dolge 2 in 3 km, bodo rekreativne in primerne :a vse starosti. Sl diabetiki, ki radi teče/o na smučeh, se lahko do 17. februarja 1999 prijavijo pri svojih poverjenikih, ali po p .. tel- 471-451 (Benegalija). Prijava naj vsebuje priimek in ime, letnico rojstva in naslov, 'lavnina je 500 SIT. Po prireditvi bo v gostišču Dežman razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad ^__ najboljšim in kosilo za vse udeležence. !*——. mEstno Gledališče Ljubljansko Sreda, 10. 2., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma MLADINSKI 1 - PREDPREMIERA NAPOVEDUJEMO Četrtek, 11.2., ob 19.30: Eugene lonesco: ZAVRATNE IGRE -PREMIERA MALA SCENA: Petek, 12. 2., ob 22.00: LJUBEZENSKA PISMA, IZVEN IN KONTO Gostovanje Gledališča Ruj Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo pri blagajni MGL, tel.: 061/210-852. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT ^J9 «5, ^"avni trg 6,4000 Kranj ^gajna je odprta * Ravnikih od 10. do 12. ure °bs°botahod9.do10.30ure,. ereno "ro pred predstavo, v__064/222-681 S. Makarovič: TETA MAGDA sobota, 13.2., ob 19.30 uri za IZVEN in konto - razprodano! petek, 19.2., ob 19.30 uri za abonma PETEK 3. nedelja, 21.2. ,ob 19.30 uri za IZVEN in konto - razprodano! sobota, 27.2., ob 19.30 uri za IZVEN in konto - razprodano! Prireditve XX. revija pevskih zborov Kamnik - V Šolskem centru Rudolfa Maistra bo v petek, 12. februarja, ob 20. uri XX. revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Nastopili bodo: Komorni pevski zbor Šutna, Tunjiški oktet, Čenski pevski zbor DKD Solidarnost, Vokalna skupina ECCE, Mešani pevski zbor Društva upokojencev, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Mešani pevski zbor Titan, Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Mešani pevski zbor Cantemus (vsi Kamnik), Moški pevski zbor Komenda in Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas. 90 let KD Predoslje Predoslje - Kulturno društvo Predoslje vabi na prireditve, ki v okviru 90-letnice društva potekajo od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja, vsakič z začetkom ob 19. uri. Danes, v torek, bodo nastopili otroci Osnovne šole Predoslje, v sredo, 10. februarja, bo celovečerni nastop folklorne skupine Iskra Emeco, v četrtek, 11. februarja, bodo člani gledališča Tone Čufar Jesenice gostovali z igro Razbiti vrč, v petek, 12. februarja, bo koncert skupine Prifarski muzikanti, v soboto, 13. februarja, pa bo premiera komedije domačega gledališkega ansambla z igro R. Coonevja Pokvarjeno. Arboretum Volčji Potok oživel Ljubljana - Danes, v torek, se bo Arboretum Volčji Potok skupaj z BTC-Citvjem in slovenskimi cvetličarji predstavil v ljubljanskem BTCju z Valentinovo cvetlično razstavo. Slovenski večer Bled - V Hotelu Astoria bo jutri, v sredo, 10. februarja, od 19. do 21. ure potekala prireditev z naslovom Slovenski večer s prikazom domače obrti ob zvokih slovenskih pesmi na citrah. Prireditev je brezplačna, plača se samo večerja, ki pa ni obvezna. Slavnostna otvoritev knjižnice na Bledu Bled-V petek, 12 februarja, bo ob 19.30 uri slavnostna otvoritev novih prostorov v Knjižnici Bled. Nastopili bodo: oktet LIP Bled in recitatorji KUD Bohinjska Bela ter Internacionalna baletna šola Bled. Predstavitev Atlantide Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik bo danes, v torek, ob 19. uri predstavitev nove knjige Atlantida avtorice Mihele Ponebšek. Pesmi Neže Maurer Lesce - V Centru v Lescah bo v petek, 12. februarja, ob 19. uri v zgornji dvorani potekala prireditev - pesmi Neže Maurer bodo izvajale Raglje ob glasbeni spremljavi učencev in učiteljice Mateje Blaznik iz Glasbene šole Radovljica. Pesnico boste lahko tudi spoznali in se z njo pogovarjali. Večer je namenjen počastitvi kulturnega praznika in velikana slovenske poezije Franceta Prešerna. Otroške prireditve Bohinjska Bistrica - V Knjižnici A.T. Linharta, enota Bohinjska Bistrica, bo jutri, v sredo, ob 17. uri pravljična ura za otroke. Naslov pravljice je Pismonoša Hubert (Bina Štampe - Ćmavc), uro pa bo pripravila Metka Repinc. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici bo tokrat na programu likovna delavnica Slikanje na svilo. Priljubljeno likovno tehniko bo omejenemu številu otrok, starih vsaj 5 let, predstavila Andreja Grilc. Za ostale otoke pa so pripravili pravljico Flix. Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri glasbena pravljica za otroke z naslovom Zaljubljeni žabec. Ćelezniki - V Čeleznikih bo v knjižnici ura pravljic jutri, v sredo, ob 17. uri. Ob razstavi o drogah Ljubljana - V prostorih Slovenskega šolskega muzeja, Plečnikov trg 1, poteka .razstava o drogah. V okviru razstave bo danes, v torek, ob 11. uri delavnica za mlade, ki jo vodijo študentje Pedagoške fakultete Ljubljana, jutri, v sredo, bo ob 17. uri pogovor - predstavitev društva za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Up, v četrtek, 11. februarja, pa bo ob 11. uri delavnica za mlade, ob 17. uri pa predavanje in pogovor na temo Sodobne oblike socialne rehabilitacije odvisnih otrok. Srečanje z Danielo Jesenice - Krožek za promocijo zdravja vabi na Srečanje z Danielo, ki je študentka Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. Predstavila bo neodvisno življenje najtežje gibalno oviranih. Mednje sodi tudi sama. Srečanje bo danes, v torek, 9. februarja, ob 11. uri v učilnici 406 Srednje šole Jesenice in poteka v okviru projekta Odprta šola. V spomin ustreljenim talcem Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vabita na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem, ki bo pri spomeniku v Kamnitniku danes, v torek, 9. februarja, ob 16. uri. Kulturni teden na SEUAŠ Kranj - Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo učenci Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole Kranj, Komenskega ulica 4, pripravili kulturni teden, v katerem bodo pripravili naslednje prireditve: danes, v torek, 9. februarja, bo ob 12.30 uri v telovadnici šole Predstavitev nove kasete in zgoščenke dijakinje Barbare Koblar; jutri, v sredo, 10. februarja, bo ob 19.15 v zgornji avli šole nastop Harmonikarskega orkestra Tobija Kranj • V Lutkovnem gledališču, grad Khislstein, bodo v četrtek, it februarja, ob 17. uri zaigrali lutkovno predstavo Tobija. Nastopil bo Frever teater (Zdenek Florjan-Edi Majaron) z lutkovno zgodbico o jazbečarju Tobiji, ki sploh m zadovoljen s svojim videzom. Režija Bdi Majaron, likovna zasnova Agata Frever, glasba Lado Jakša, nastopa Brane Vižintin. Za otroke od 3. do 8. leta starosti. Glasbene šole Radovljica, igral bo tudi Igor Kovačič, dijak šole; v četrtek, 11. februarja, bo ob 19.15 uri v zgornji avli šole premiera dela Borislava Pekiča Odločna zahteva. Delo je priredil in režiral Aljaž Tepina, igrajo pa: Grega Kok, Maja Gorenc, Mojca Stare, Daliborka Gračanin, Maja Novak, Judita Polak, Anja Koželj, Aljaž Tepina in Daniela Milokčič. Spoznajte nas Škofja Loka - Od 5. do 20. februarja se dijaki skupaj s profesorji Gimnazije Škofja Loka predstavljajo na Loškem gradu s programom prireditev in z razstavo s skupnim naslovom Spoznajte nas. Program prireditev: danes, v torek, 9. februarja, ob 18 uri v Galeriji Loškega gradu odrska improvizacija Sila; v sredo, 10. februarja, ob 18. uri v Galeriji Loškega gradu Tujejezižni recital; v četrtek, 11. februarja, ob 18. uri v Kapeli Loškega gradu literarni večer ob zaključku pesniške delavnice; v petek, 12. februarja, ob 18 uri v Galeriji Loškega gradu pogovor na temo Kako pripraviti mladostnika na življenje?. V okroglem stolpu Loškega gradu pa si lahko ogledate razstavo likovnih del dijakov, raziskovalno dejavnost na šoli, šolsko glasilo Pogledi, ekskurzije, delo posameznih predmetnih področij, športne dejavnosti, domače strani na Internetu, ki so delo šole, videoprojekcijo šolskih dejavnosti. Razstava bo od 9. do 12. februarja odprta od 9. do 16. ure, ostale dni pa od 9. do 13. ure. SKUK BUTALSKO PORIVANJE JEZA PUSTNI KARNEVAL Nedelja, 14. februarja 1999, točno okoli 12.32 v Cerknici Četrtek, 11.2.1999, ob 16.00 žaganje babe, otvoritev pustnih prireditev Petek, 12.2.1999, ob 19.00 butalski deželni zbor 1999 in PUSTNA VESELICA s skupino 7. RAJ, Restavracija Uršula Cerknica Sobota, 13. 2.1999, ob 15.00 žogica nogica, otroška maškarada, Športna dvorana Cerknica, nastopajo animator Sten, cirkus Buffeto, čarodej Gregor, plesne skupine... Ob 20.00 PUSTNE ZABAVE Nedelja, 14.2.1999, ob 12.32 butalsko porivanje ježa, pustni karneval po ulicah Cerknice PUSTNE ZABAVE, nastopajo: MIRAN RUDAN, REMI BAN D, KANTOR, CALAMARI, CHRISTINE, BUH POMAGEJ, ALENKA KOLMAN, FLOOD ESCAPE, DJ LOVRO, PETER PAN in DUBLE TRUBLE Torek, 16. 2.1999, ob 20.00 pustne zabave Sreda, 17.2.1999, ob 15.00 pokop pusta, izpred Hiše žalosti HOT ELLEVUE SMARJETNA - KRANJ V petek, 12. 2., na Valentinovo Vas vabimo na ples z znanim ansamblom HAZARD. Informacije in rezervacije: tel.: 318-000 GOSTILNA tj4m^m^ RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunj^ Vabimo Vas na veselo pustovanje z ansamblom Gašperji, ki bo v soboto, 13.2.1999 ob 19. uri v dvorani Restavracije Avsenik Maske zaželjene. INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402 TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVFJSf PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropnc, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRAH I TOG REZ Delovni čas oa" 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI S 223-444 APARATI STROJI Prodam KOMPRESOR starejše izdelave 300 I, cena po dogovoru S718-068 2321 Prevozni BAZEN Alta - Laval 300 I, prodam. Gregorec S 557-963 2660 TROSILEC hlevskega gnoja , lahko v okvari, kupim. « 720-196 2685 Kupim PAJKA na 2 vretena. Prime « 730-080 2668 Prodam SUŠILNI STROJ GorenjeVVT 900 X, brezhiben, skoraj nerabljen. «562-304 2686 Prodam čistilec in ionizator zraka. »311-460 2700 Prodam KOTEL za žganjekuho, plastične kadi za namakanje sadja in betonski-mešalec. S725-004 2704 ^ATM ELEKTRONIK d.o.o. 42fiO KRANJSKA CiORA, SAVSKO NASELJE J 5 ihI./Iax:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^VIDEOSTRANEH iN MED PROGRAMOM/ Izdelujemo predsetvenike, travniške brane, transportne platoje, vilice zapre-nos slizanih bal, traktorske viličarje po ugodnih cenah. MUŠIČ - MENGEŠ,tel./fax 061/738-619, 739-694 ODKUP IN PRODAJA rabljenih kovinsko obdelovalnih strojev. Vršimo prevoz: ska-mionom, z 12 tonskim dvigalom. MUŠIČ MENGEŠ tel.fax 061/738-619, 739- 694 2719 Ml M.I-kO/MM M IH /I \ \l KL f II) 1II 1,1 ()\l vi/ Š 090 46 411 Prodam AVTORADIO digitalni avtorever-se, star eno leto in pol, cena 10.000 SIT. «312-564 2722 ZAMRZOVALNO OMARO Bosch in Gorenje, malo rabljeni, prodam za 1/3 cene nove.«744-792 , 061/317-111 2729 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. «332-350 2738 Prodam malo rabljeno satelitsko anteno, cena 10.000 SIT «738-360 2739 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Brother Exedra. «423-301 2747 Prodam dva ŠIVALNA STROJA znamke Pftaf. Cena po dogovoru.«558-252 Prodam SEKULAR za žaganje drv. «310-373 2789 Prodam nizek, enoosni, kovinski VOZ in posmoje, kupim ograjno mrežo. «802- 040 2791 TRAKTORSKO PLANIRNO DESKO za močenjši traktor tritočkovni priklop 255 cmširine, prodam. «685-405 2838 Odlično ohranjeno termoakumulacijsko peč 2,5 KW prodam za 5000 SIT. «744-04 9 2839 Prodamo satelitsko ANTENO in električni pisalni stroj.«733-914 285/ GARAŽE Zamenjam garažo pri nebotičniku za garažo pred blokom St. Rozmana 1 v Kranju.«226-599 2693 GLASBILA Prodam starejšo A,D,G,C. «241-623 FRAITONARICO 2823 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene,možnost dostave. «641-103 084 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ««» 'v^.____sjete ZABMCA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 OKNA, VRATA vseh oblik in dimenzij, suhomontažna menjava in montaža «691-356 2095 Prodam cca 35 m2 bet.tlakovcev oblika črke H, rabljene.«422-086 276i Prodam vhodna vrata, OKNO 100x120 in 110x140. «646-244 2767 JUGOTERM RADIATOR 800 x 900 in omarico za gradbeno elektriko, prodam. «332-790 2/96 Prodam APNO za beljenje ter ŽGANO APNO. «621-06 2 2831 IZOBRAŽEVANJE Uspešno INSTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO, za osnovno šolo. «064/451- 155 2664 Instruiram nemščino in kemijo za osnovne in srednje šole. Borut, 241-194 2688 ZAČETNI TEČAJI za diatonično harmoniko in nakup notnih zvezkov s prijemi. »061/841-559 2765 KUPIM Odkupujemo smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorjevo, češnjevo, hru-škovoHLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Imamo kratekplačilni rok in nove cene. »731-615,041/680-925 163 Do konec marca ODKUPUJEMO hlodovino bukve, javora, jelše, lipe, kostanja,češnje, oreha, bresta, hruške in jablane. Hlodovino smreke, bora in macesna pacelo leto. Žaga ŠVELC, 245-453, 558-825 231 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. »641-412 983 ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke ter ostalih listavcev. Nudimo tudiodkup lesa na panju. »682-605, 0609/639-348 i689 Kupujem jedilni kot brez mize in stolov, dobro ohranjen.»226-243 2699 Kupim krožno žago (cirkular) z nagibom lista in drsno mizo.»718-610 2717 Kupim ŽELEZNE ŠINE 8traverze) nad 4 m in prodam SEMENSKI KROMPIR beli kalintordza vrtičkarje. »431-759 27/1 ¥ ¥ VALENTINOVO ¥ y .........Kako zelo te imam rad-a......... y Povejte to svojim dragim! Za Valentinovo vam na naših oglasnih straneh nudimo objavo vaših misli, želja in občutkov za samo 600 SIT. Pokličite nas do 10. februarja na telefon: 064/223-444 in skupaj se bomo dogovorili za objavo. VALENTINOVO ¥ ¥ ¥ ¥ LJtmt F. K T O SKOK AKCIJA: ROSFREI PLADNJI Steklo Skok> d.o.o., trgovino no debelo in drobno, 4000 Kranj, Prešernovo 17, tel j 064/221-202 LOKALI Prodam opremo za živilsko trgovino ali dam v najem z odkupom opreme. »041/735-908 978 Oddamo: v Kranju - v bližini sodišča oddamo pisarniške prostore; v Kranju -vmestnem jedru v pritličju hiše POSLOVNI PROSTOR, 48 m2, primeren za trgo-vinoali mirno dejavnost, v Kranju - v Stra-žišču hiše, 20 m2, za mirno dejavnost.^ KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 1634 RADOVLJICA CENTER nov poslovni prostor (pisarna) 24 m2, z lastnimi sanitarijami, oddamo! POSING 064 863 150 (www.posing.si) KRANJ prodamo ali oddamo dve lepo urejeni pisarni, z lastnimi sanitarijami, 60 m2! POSING 064 222 076 (www.pos-ing.si) ŠKOFJA LOKA prodamo poslovne prostore, primerne za neživilsko trgovino ali pisarno, za 4.850.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) NA GORENJSKEM KUPIMO ALI NAJAMEMO POSLOVNE PROSTORE. TEL.. 064 22 72 02 V OKOLICI KRANJA oddamo NAD-STANDARDNE poslovne prostore različnih kvadratur s klimo, C.K.in urejenimi parkirišči. STANING 064 242 754 KRANJ-OKOLICA: V najem oddamo gostinski lokal v obratovanju, v izmeri cca 40 m2, prenovljeno, skladišče, parkirišče. Cena najema je 38.800,00 SIT/mes oz. (400 DEM). Odkup inventarja: 2.9MIL SIT (30.000 DEM). Vredno ogleda. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 362-150,362-155 TRŽIČ: Prodamo poslovni objekt z gostinsko dejavnostjo, 700m2, popolnoma opremljeno, na izredno prometni lokaciji, CK, skladišča, večja terasa, parkirišče ter pripadajoče zemljišče. Informacije osebno v družbi GS 5 STANIČ k.d. nepremičnine, Kopališka 2, Kranj. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 BLED-okolica: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo (gostilna in trgovina), ter dva stanovanja, vsako v izmeri 100 m2, s stoletno gostinsko tradicijo. Hiša se nahaja na kraju zanimivem za turizem. Informacije osebno v družbi GS 5 STANIČ k.d. nepremičnine, Kopališka 2, Kranj. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362- 150 Prodamo NOVI LOKAL - dnevni bar v Kranju, 52 m2, vsi priključki, oprema nova.možnost takojšnjega obratovanja, cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/674-083 1743 KRANJ prodamo poslovni objekt, cca 200 m2, na odlični lokaciji z lastnimpar-kirnim prostorom, možnost najema ali odkupa dodatnega zemljišča. TIGnepre-mičnine, 362-990 2103 KRANJ z okolico za oddajo iščemo poslovne prostore in 1,2,3 sobna stanovanja,brez provizije. TIG nepremičnine, 362-990 2232 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, oddamo v najem poslovni prostor 50 m2 zatrgovinsko dejavnost, zelo atraktivna lokacija. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 2272 Oddam GOSTINSKI LOKAL v najem. »557-332 2336 KRANJ - POSEBNA PONUDBA! Stari del mesta - na odlični frekventni lokacijiprodamo poslovno stanovanjski objekt (restavracija, slaščičarna). Stanovanjskidel 180 m2, gostinski del -150 m2. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/722-632 2560 RTV delavnico, vpeljano na dobri lokaciji, oddam, Kranj.»311-617 2651 V središču Šenčurja oddamo nov POSLOVNI PROSTOR v pritličju ob cesti ssanitarijami. VIKY FUN.d.o.o., Šenčur, Gasilska 9, Šenčur 2710 ŠKOFJA LOKA TRATA oddamo v dolgoročen najem živilsko trgovino v obratova-nju(odkup inventarja). PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 2781 ŠKOFJA LOKA STARI DVOR, prodamo več poslovnih prostorov za opravljanje trgovskedejavnosti z vso potrebno dokumentacijo. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 2785 Oddamo v bližini Kranja - v neizdelani hiši, v kleti 130 m2 in pritličju 100 m2s posebnim vhodom, primerno za različne dejavnosti (zobozdravstvo, kozmetika,ipd). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 2817 Prodamo v Radovljici - ob glavni cesti, pritličje hiše s kletjo in garažo zadva avtomobila, na parceli 500 m2. K3 KERN d.o.o.,»221-353, 222-566 in fax 221- 78 5 2818 Oddamo v Kranju, 96 m2 (3 prostori) v pritličju in medetaža primerno zatrgovino, pisarno, obrt ipd., cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o.,»221-353, 222-566 in fax 221-785 23284 Oddamo v Kranju - POSLOVNI PROSTOR 60 m2, brez opreme, v pritličju, primerno zatrgovino, agencijo, cena 114 000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o.,»221-353, 222-566 in fax 221-785 23915 STROJNI TLAKI - ESTRIHI td.:0609 6Z5 474 061 812 608 Oddamo bistro v KRANJU 120 m2 v 2. etažah, odkup inventarja za 4,3 mio SIT(45.000 DEM), najemnina je 144.000.00 SIT/mes (1500 DEM/mes). K 3 KERN,221-353, 222-566, fax 221-785 25015 Planina II ob cesti prodamo cca 90 m2 skladišča v kleti, višina 3 m. DOMNE-PREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650- 123 26143 Prodamo večji POSLOVNI OBJEKT v Kranju, primeren za trgovine s skladiščem inpisarnami, odvetniško dejavnost, borzno - bančno dejavnost. Vse informacije naagenciji K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 26991 ODDAMO TRGOVSKI LOKAL, 48 m2, pritličje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73 27137 KOLESA Ugodno prodam KOLO ESPERIA na 18 prestav. »880-216 2726 KOLO MTB-okvir CULT DH, oprema DEORE LX, ročk shock indy SL, SPO, nikat,aluminij barva, ugodno prodam. »041/680-062 2758 MOTORNA KOLESA Prodam HERO PUCH, star manj kot dve leti, samo 2500 km, z manjšo okvaro. Cenasamo 75000 SIT. »863-792 2725 ATX I. 98, modre barve, prodam. »738-021 2842 OBLAČILA MAŠKARADNE ORIGINALNE KOSTIME za otroke, pelerine za odrasle, prodam, po željipošljem. »061/1231-761 ali 0609/626-226, od 10. ure daljevsak dan, Remškar 963 MAŠKARADNE originalne kostume, iz kvalitetnih materialov, lahko naroči-te.«061/142-41-33 1952 Prodam prehodno JAKNO zelene barve, krznen ovratnik št. 42, velika številka,poceni. «401-453 2694 Ugodno prodam OTROŠKO maškerad-no obleko. «311-22 8 2696 PUSTNA OBLAČILA za otroke prodam, tudi preko pošte. «742-276 2702 RAZNOBARVNE FLANELASTE SRAJCE različnih velikosti, zelo ugodno. Dostava na dom.»802-739 2708 Prodam NOVO MOŠKO OBLEKO, tri plašče, 30 knjig. »714-519 2743 Prodam GORENJSKO ŽENSKO NARODNO NOŠO. »646-103 2863 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK MONBABE, kombiniran, temnomoder in otroško posteljico zjogijem. » 718-787 2579 OSTALO Ugodno prodam večjo količino SVILENIH PRTIČKOV, primernih kot darilo zaValentinovo, 8. marec ali materinski dan. «431-673 310 Ugodno prodam unikat SVILENE RUTE, ročno poslikane, cena 2500 SIT.S327- 382 2727 Iščem KOMBI PREVOZ za manjšo selitev iz tujine. «725-213 2837 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, «061/611-078 2865 PRIDELKI VINA sauvignon, laški rizling, renski rizling, chardonnav, merlot in cabarnetitd. prodam. Pripeljem tudi na dom. »065/645-595,0609/650-662 2013 Prodam semenski KROMPIR desire, lanski uvoz, cena ugodna. »411-7 2 4 2714 Prodam kvalitetno balirano SENO. »557-373 2744 SENO prodam. »800-332 2776 Prodam drobni KROMPIR. Žabnica 43 P311-766, 2795 Prodam večjo količino kvalitetnega SENA. »631-656 2816 Prodam KROMPIR in SENO «802- 73 5 2830 Prodam SENO. Kalan, Poljšica pri Pod-nartu 6, «731-6 1 5 2840 Prodajamo zelo dobro naravno domače vino iz dolenjskega grozdja.»736-619 2841 Prodam rdeče KORENJE IN MED. «061/842-059 2843 Vodice, prodamo hišo staro 16 let, z vsemi priključki, celotna podkletena, klet in prva etaža izdelana, mansarda še neizdelana, vsi priključki. K hiši pripada 660 m2 zemljišča, na katerem je tudi podkletena brunarica, lepo urejena okolica. Prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE NA JAVORNIKU prodamo manjšo hišo, potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 7.260.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) RADOVLJICA LANCOVO ravno, sončno, zazidljivo parcelo 800 m2, prodamo, za 4.850 SIT / M2. POSING 064 863 150 (www.posing.si) RADOVLJICA - prodamo takoj vseljivo družinsko hišo 120 m2, na parceli 470 m2, za 9.215.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE - garaži za gimnazijo in na Plavžu prodamo. POSING 064 863 150 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE -dvodružinska hiša - dvojček, velikost 7 x 10, na parceli 400 m2, CK, TEL, prodamo za 20.370.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) VODICE - nova enodružinska hiša, 200 m2 parcele, vsi priključki, takoj vseljiva, prodamo za 21.340.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) STRAŽIŠČE - enodružinska hiša, 140 m2 stan. površine, 570 m2 parcele, vsi priključki, prodamo za 27.160.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ, KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO. TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO. TEL: 064 22 72 02 PLAVŠK! ROVT: Prodamo zelo lepo enodružinsko hišo na čudoviti gorski lokaciji, 140 m2 bivalne površine, 500 ,m2 pripadajoče parcele, vsi priključki, velika sončna terasa. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, posjovna hiša, Kapucinski trg 7. tel.:064/623-117 064/622-318 PODBREZJE: Prodamo novejšo visoko-pritlično hišo na čudoviti lokaciji, 200 m2 stanovanjske površine, 715 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki. Cena: po dogovoru, v račun vzamemo tudi dvosobno stanovanje. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-OKOLICA: Prodamo enonad-stropno lahko trostanovanjsko hišo na zelo lepi sončni lokaciji cca 250 m2 stanovanjske površine, 900 m2 pripadajoče parcele, vsi priključki, balkoni, telefon. Čena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 VOGEL-na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1/2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 BAŠELJ-PREDDVOR: Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 1550 m2 na zelo lepi in sončni in ravni lokaciji, dostopna z avtomobilom. Urejena je gradbena in lokacijska dokumentacija , voda, elektrika, KTV, telefon je na parceli. Na parceli stoji tudi lesena brunarica. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 PODLJUBELJ: Prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z vso gradbeno dokumentacijo za vikend , vsi priključki. Cena : zelo zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 MOSTE PRI KOMENDI prodamo starejšo vzdrževano hišo 120m2 na parceli 550m2 za 14 mio SIT. STANING 064 242 754 RADOVLJICA PREDTRG prodamo novo visoko pritljično hišo 11x7,5m, C.K., lepo izdelana(lahko dvostanovanj-ska) na sončni parceli 500m2 . STANING 064 242 754 - STRAŽIŠČE prodamo novejšo(17let) eno nadstropno hišo, 2x 100m2 + visoka mansarda. na parceli 650m2 ob zelenem pasu za 37 000 000SIT. STANING 064 242 754 KRANJ OKOLICA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO. STANING 064 242 754 V OKOLICI KRANJA KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI BIVALNI VIKEND. STANING 064 242 754 GORENJSKA: Zaznane stranke kupimo zazidljiva zemljišča, lahko tudi nadomestne gradnje, na odprti sončni lokaciji, od 400-2000m2. Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 POSESTI KRANJ okolica, prodam POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT ob glavni cesti, 380 m2površine, spodnja etaža primerna za obrt, proizvodnjo, skladišče, zgornja vili. gradbeni fazi. Zemljišče 1200 m2. «241-723 ar? V smeri Kranj - Šenčur najameno stanovanjsko hišo do 96.500 SIT(1000 DEM)/mesečno, za že znano stranko. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365- 361 TV-VIDIO-AUOIO-HI-' ZASTOPSVVO m PltODAJAj UGODNA PONUDBA NA S ČEKOV BREZ OBRESTI 5 X 2.1B0 SIT «W MAS JE DENAR VREDS* vedno več CANKARJEVA 5, KR**' TiL.:064/222-035 JESENICE-okolica: Kupimo zazid'lN? parcelo od 400-600m2 na odprti leg • do cene 4.8MIL SIT(50.000 DEM)- plJ čilo z gotovino. GS 5 STANIČ ka Tel.Fax.: 064 715-009 ____. LESCE: Prodamo stavbno zemljišč* nekaj manj kot 800 m2, na odprti lokaciji, cena: 6,3 MIL SIT (65.000 DEM). rV poročamo ogled. GS 5 STANIČ ka-Tel.Fax.: 064 715-009 __, KRANJ-okolica: Prodamo tri leta staro stano- vanjsko hišo, na izredno mirni in sončni Indi- ciji s pripadajočim zemljiščem cca 600 r«| izredno kvalitetno izdelano, z vsemi prikli00 ki. Čudovita terasa. GS 5 STANIČ M- Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 ____, KRANJ:V starem delu mesta Kranja p£ damo poslovno stanovanjsko hišo z g°s".. sko dejavnostjo, na frekventni lokacij lokal sodobno opremljen, z vsemi priklju ki, v obratovanju. Cena po dogovoru. Vre no ogleda! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fa*-' 064 715-009, 064 362-155__Ji KRANJ-okolica: Prodamo stanovanJsK° hišo v izmeri 11,80 x 9,80m, delno °Pr J mijeno, z vsemi priključki, notranjost lesu, kletni prostor primeren za oo ■ Lokacija mirna in sončna. Cena ugotj . GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 /1J 009, 064 362-150 _____ KRANJ-PRIMSKOVO: Prodamo poslov^ stanovanjsko hišo, potrebno dograditve. Hiša ima v pritličju pros'°r ^ trgovino ali kakšno drugo dejavnost. ^ vse priključke. Cena je 34 MIL s' , 350.000 DEM). GS 5 STANIČ k Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-1^^ BLED-okolica: Prodamo eno lepšib s i lep' novanjskih hiš, z vsemi priključki, na1 sončni lokaciji, 1000 m2 pripadajoče P ( cele, alpski stil, za ceno 33 MIL b v 340.000 DEM). . Informacije oset>n° družbi GS 5 STANIČ k.d. neprernicn'[ J Kopališka 2, Kranj. GS 5 STANIČ Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-^^ MEDVODE: Prodamo novo, sk°^ dograjeno montažno stanovanjsko MARLES, lahko bi bila poslovno sta' vanjska hiša. Hiša je zgrajena na_™oru. šem kraju Medvod. Cena po dogo^'L GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 f' 009, 064 362-150 ____^ ŽIROVNICA-OKOLICA: Prodamo j?^ no lepo stanovanjsko hišo delno zi& delno brunarica, z vsemi elementi vi da, telefon, kamin, nadstrešek za ai ' garaža in 620m2 zemljišča, ob j?z,a|j Cena je 18,4 MIL SIT (190.000 ^-\Q. po dogovoru. GS 5 STANIČ Ji' Tel.Fax.: 064 715-009, 064_3^52j_^ JESENICE-okolica: Prodamo novei^ stanovanjsko hišo v lepem in f™; jn okolju, CK, KTV, telefon, Q?ra%tf 700m2 pripadajočega zemljišča. *j 0 je 16,5 MIL SIT (170.000 DEM) a''*j i dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.r«" 064 715-009, 064 362-150_____" BLED-BOHINJSKA BELA: Pfod*£> novo delno nedograjeno stanovanj ^ hišo, v lepem gorskem okolju, sarn «j km od Blejskega jezera, takoj vseljiv ■ . stoji na parceli 1200 m? " ključki. Cena je 31 MIL SIT <3/r.%'« d-DEM) ali po dogovoru. GS 5 STAN^■ Tel.Fax.: 064 715-009, 064 Oddamo Kranj - starejšo °bn0Joro* HIŠO z možnostjo poslovnih Pr0 red' vpritličju, najem možen za tri leta, n v $ nlaMlo KRAMI AHrtamn 9, SS Vm3r1a.„H- plačila, KRANJ oddamo 3 hiše s CK in garažo ter 2.5 ss v' \-'^pr stropju hiše s CK, GARAŽO na^n 2,-vem. K3 KERN d.o.o., «222-560, ^ 353 in fax 221-785 preberite ČE IMATE DELOVNE NAVADE IN VOUO DO DELA V PEKARSKO-SLAŠČIČARSKI STROKI DON DONATS s paleto ocvrtih prehrambenih izdelkov osvaja o venijo. Za povečanje dnevnih količin izdelkov želimo zaposliti DELAVCE, SLAŠČIČARJE, PEKE in KUHARJE ^ Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti delu za Pe^g naših izdelkov ter delovni čas prilagoditi potrebam naročnikov, prijavite na oglas. Lastnoročno napisane vloge, s podatki o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi, pošljite čimprej na naslov. DONDONATS, d.o.o., Pševska pot, 4000 Kranj. ___ hitro in poceni KR. GORA - center 1/2 HIŠE, 90 m2 bivalne površine, parcela cca.520 m2, vrt,PODKOREN hiša, 140 m2, zidana garaža, CK, 780 m2 parcele, ugodna cena KR.GORA prodamo visokopritlično feo, 305 m2, vrt - 60 m2, garaža, CK, KR. GORA -prodamo 1/2 starejše hiše, JI 6 m2 upor. površine, cena 17.280.000 SIT, KR.GORA prodamo enonadstropno h'šo 112 m2, parcela 1940 m2, garaža, •JEZERSKOprodamo hišo, 103 m2 in SENIK 78 m2 na 860 m2 parcele, JEZERSKO poslovnostanovanjski objekt hiša '85 m2, poslovni objekt 238 m2, 1.3 ha iRAVNIKA.Primerno za kmečki turizem, gostinstvo, camp, LESCE prodamo starejšo hišo,potrebno adaptacije, cca. 90 m2, •rekventa lokacija. ASGARD»064/863-GSM 041/673-048 n^z DOVJE - zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. ureje-na,ugodnoza 8.160.000 SIT, POLJANE nad Jesenicami - zazidljiva parcela, 738 m2,komunalno urejena, sončna lokacija *a 4.512.000 SIT, ŽIROVNICA _ Selo Prodamo2 x 900 m2 zazidljive parcele, kom. neurejena, lepa sončna lokacija, PODKORENprodamo parcelo, 1212 m2, na frekventni, lepi lokaciji, v bližini smučišča,parcela je v postopku zazidalna načrta, dovoljena gradnja za Poslovniobjekt, RATEČE prodamo zazidao parcelo 1000 m2 na sončni lokaciji. AsGARD»064/863-312, GSM °41/673-048 1152 Prodamo ŠKOFJA LOKA Podljubelj -Vfstno montažno hišo z vrtom, 490 m2 Parcele.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-°°. 0609/650-123 __1237 ŠKOFJA LOKA okolica (10 km) prodajo zazidljivo sončno PARCELO na rahli vzpetini500 m2, 3.37 mio SIT (35.000 OEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-u0,0609/650-123 1238 BELCA pri Mojstrani prodamo novejšo ^stanovanjsko hišo, 220 m2 stano-Vanjskepovršine, 625 m2 parcele, vsi Priključki. PLANINA POD GOLIC na jjdjični sončnilokaciji prodamo visoko pri- 'lc"° hišo, cca 100 m2 stan. površine, m2parcele, vsi priključki, primerno Sa počitniško bivanje. PIANEPRE-!^NINE, 212-719, 041/722-632 1735 JESENICE JAVORNIK oddamo v najem "'so 80 m2, CK, JESENIŠKE ROVTE pro-aarno lesenvikend cca 80 m2, parcela rii?/«?f ASGARD, 863-312, GSM krilih -ZABREZNICA prodamo taci|',IVo Parcelo z lokacijsko dokumen- ^362 99000m2- T'G nePremičnine' 9rado^LE PRODAMO KRAS Štanjel: pod 300n Prodam° 3 zazidljive parcele, MlČWi^2,3300 SIT/m2. DOM NEPRE-^!NE, 22-33-00 99iM ^22-33-00, 221-673 P0NUnnA MARTUUEK POSEBNA n°veiši ro ina atraktivni lokaciji prodamo **mb? le!Vikend, 105 m2, 566 m2 N|NE oinVl' priključki. PIA NEPREMIČ--^^1-719,041/722-632 2561 */ai^s[!Jh^IRCE prodamo večjo stano-nine i^f 2 delavnico. Ti G nepremič-"-^^ 0609/614-133 26io LEScf "--" damo Qt na.čudoviti sončni lokaciji pro-v°Parcei T adaPtirano hišo z zazidlji-QSM nJ?', nePremičnine, 362-990, U41/704-707 26,2 E^|Q6NTfiR ■ C| pMprotnifc _____J.Tci./fax:06474 71 -03 5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J**? AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV¥MONROEJ LESCE z okolico, kupim manjšo starejšo hišo z nekaj vrta.S734-084 2705 ŠKOFJA LOKA STARI DVOR, prodamo zazidljivo parcelo 400 m2, kompletno zloka-cijsko in gradbeno dokumentacijo vključno z projekti. PIA NEPREMIČNINE.656-030 2784 DRULOVKA prodamo novo vrstno hišo, zeleno okolje, cena 41,5 MIO. FRASTne-premičninska hiša, 340-460 2805 PRIMSKOVO prodamo parcelo 500 m2, za nadomestno gradnjo. FRAST nepremičninskahiša, 340-460 28O6 Prodamo v bližini Krope ZAZIDLJIVO PARCELO 1300 m2, ugodna cena. K3 KERN d.o.o.«221-353, 222-566 in fax 221-785 2820 Šk. Loka - prodamo manjšo kmetijo v Lučinah, zemlje je 9700 m2, hiša jeob-novljena, cena 13.5 mio SIT (140 000 DEM). K3 KERN d.o.o.,«221-353, 222-566 in fax 221-785 2821 Prodamo v bližini Kranja - starejšo kmečko HIŠO z gosp. poslopjem na parceli561 m2 in kmetijskim zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21 mio SIT (225 000DEM). K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 23288 Prodamo v bližini Kranja - podkleteno visokopritlično HIŠO 9.80 x 11.80 m,staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35 mio SIT (370 000 DEM). K3 KERNd.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 23289 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro HIŠO. visokopritlično, podkleteno, naparceli 727 m2, cena 32 mio SIT (336 000 DEM). K3 KERN d.o.o.,«221-353, 222-566 in fax 221-785 23290 Prodamo RADOVLJICA - obnovljeno KMEČKO HIŠO z gosp. polsopjem, na parceli 1300m2, za 27 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.o.o., «221-353,222-566 in fax 221-785 23294 Prodamo SMLEDNIK - na prometni lokaciji, starejšo HIŠO (nekdaj gostilna), uporabna površina je 300 m2, parcela 700 m2, cena 14.2 mio SIT (150 000 DEM).K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 23295 Prodamo - v bližini Kranja - VIKEND z dovoljenjem za nadomestno gradnjo, naparceli 1550 m2, cena 11.1 mio SIT (115 000 DEM). K3 KERN d.o.o.,«221-353, 222-566 in fax 221-78 5 23296 KF1ANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodnoprodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + klet+mansarda, lahkodvodružinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis.,priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodružinska. urejena okolica, 29mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24528 SP.DUPUE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet inpritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mioSIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., mansardoin fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turi-zem250 m2 netto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mioSIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SIT.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 24529 4 savn* {imu, miu) I BiMiv ciumt (mmirn sm) BRDO PRI KRANJU Predoslje 39,4000 Kranj tel., fax: 064/222-479 PIZZERIJA NAGRAJUJETA:! _L_-_3J *-jr-> 00 50 x luvalir=nuilu PUZEVIE KMLIR 3hlu»lir=NIU(!»tif) Prodamo stavbno zemljišče - CERKLJANSKA DOBRAVA 2500 m2, možno deliti na večparcel; v okolici Tržiča zazidljivo parcelo 2400 m2. K3 KERN d.0.0.,»221-353, 222-566 in fax 221 -785 23302 Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE 1823 m2, v Podljubelju za 9.0 mio SIT (95 000 DEM),možna prodaja v dveh delih. K3 KERN d.o.o., «221-353,222-566 in fax 221-785 23304 Prodamo stavbno ZEMLJIŠČE 1640 m2 z brunarico na Goiniku, cena 13.3 mio SIT(140 000 DEM). K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax221-78 5239u HIŠE PRODAMO DOLENJSKA Mirna izredna lokacija, na hribčku, nedokončan vikend(V. gr. f), cca 48 m2 biv. površine na parceli 7500 m2, 6,2 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25544 Prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO v PRAPROTNI POLICI pri Cerkljah 670 m2 po 10.516,00SIT/m2. K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 25907 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI DUO vam igra zabavno in domačo glasbo s petjem, za vsepriložnosti. «312-327 248? TRIO ali DUO vam popestri večer z dobro glasbo , spremljam tudi poroko sharmoniko. «731-015 2752 UR&KA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce _T 064/415-000 POSLOVNI STIKI Nudimo ugoden nepremičninski leasing za pravne, fizične in osebe s statusomk-meta, ugodne obresti, hitra realizacija. ASGARD nepremičnine, 863-312,041/673-048 1768 ODKUPUJEM DELNICE PID-ov in skladov. «041/767-279 2811 RAZNO PRODAM Prodam OTROŠKO SOBO, FANTOVSKO KOLO, 2 LESTENCA, 2 JOGIJA, za 10.000 sit. 8 564-522 2656 Plemenske ORJAŠKE LISCE in velike SREBERCE ter KONZOLNO DVIGALO, prodam.« 891-236 Prodam PC 486 in AVTORADIO 4 x 35 W s snemljivo ploščo, lahko tudi zvočniki. «421 -278 2728 Ugodno prodam SAT ANTENO in PONY EXPRESS. «738-421 2737 DRVA mešana prodam tudi razlagam in dostavim. «422-128 2775 Prodam tipkalni stroj, moško kolo, bojler Tiki 50 I. «330-687 2861 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE po ugodnih cenah. «431-673 i242 Kupim navadna VRATA s podboji. « 803-146 2658 Prodam rabljeno KUHINJO, staro 10 let. « 647-164 2661 Ugodno prodam malo rabljen JOGI 160x200. «636-274 2749 ŠPORT Prodam ribiško palico novo, predstavitev na TV SAT za 5000 SIT ceneje.«549-109 2685 Prodam SNOVVBOARD Freestayl 155 cm. «431-481_2701 Prodajamo doma narejene SANKE. «736-269 ali Kropa 123 2712 Prodam SMUČI z okovjem in pancerji št. 38, ter snovbord z okovjem ter čevljišt. 42-43. «715-573 2768 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN,PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava inpriklop. «738-333 ali 041/628-616 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ' Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev.štedilnikov, bojlerjev. «242-037 in 041/691-221 3 - ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahkonaročite na «211-418 ali 714-519 5 SERVIS TV, VIDEO IN AUDIO NAPRAV! Smledniška 80, «324-698,041/505-606, pridemo tudi na dom! 96 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE - IZDELUJEMO, MONTIRAMO, SERVISIRAMO. MOŽNOSTOBROČNEGA ODPLAČEVANJA. Delavnica Medvode, 061/621-700, GSM 041/629-521 134 ASTERIKS, SENIČNO 7, Križe, «555-170,«557-874 , 041/733-709 IZDELOVANJE ŽALUZIJ, vertikalnihžaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni innadomestni deli za rolete in žaluzije. SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! Dobavain montaža v najkrajšem času! 153 Kompletne selitve pohištva, opreme NON - STOP Tel.: 041/717-341, 041/686-978 Obdelava mansarde s Knauf ploščami, montaža Armstrong stropov, tesarska inkrovska dela. «491-425, GSM 041/771-637 191 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ.s.p. izvajam vse vrste elektroinstalacij.«311-530 in 041/735-949 193 TESNENJE OKEN IN VRAT, PRIHRANEK do 30 % pri kurjavi, prahu, prepihu in zvoku.Uvožena tesnila - garancija. « in fax«064/712-479, 041/691-188/52 NUDIMO VAM STROKOVNO. AŽURNO IN KVALITETNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKEIN PODJETJA. AJK.d.o.o., KRANJ, 222-754 755 VAŠ PRALNI, POMIVALNI stroj. ŠTEDILNIK popravim še DANES!«431-650,041/634-088 nas ROLETE, ŽALUZIJE. LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLOJE, SCREENE, IZDELAMO KVALITETNOIN PO KONKURENČNIH CENAH. «061/651-247 ROLETARSTVO NOGRAŠEKSE OB 20-LETNICI KUPCEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE! 1549 Izposodite si VIDEO KAMERO Sony -uporaba zelo enostavna, posnetki pa odlični.«222-055 1641 Dobava in montaža STREŠNIH OKEN Velux - pooblaščeni monter, prevoz brezplačen. «411-051, 041/515-139 2347 IZVAJAMO vsa KROVSKA, KLEPARSKA in TESARSKA DELA. «874- 126,041/756-179 2348 Vodovodne instalacije napeljujemo na novo in obnavljamo stare. Nudimo kom-pletnoobnovo kopalnic. «831-124 2553 LEKTORIRANJE vseh vrst besedil (seminarske, diplomske naloge, idr.).« 310-363, Simona ?674 Polagam keramiko hitro in kvalitetno po konkurenčni ceni.S241-596, 041/714- 8 1 7 2708 SELITVE in KOMBI PREVOZI! BB, 041/64-79-78 ORGANIZIRAMO POROKE - prav takšne, kot si želite, da bi bile.«243-026 STROKOVNO OBREZOVANJE SADNIH DREVES in trte. Začetek del po dogovoru. S 714-282 2777 STROKOVNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA - nudim. «625-285 2780 ASFALTIRANJE. TLAKOVANJE CEST, DVORIŠČ, POLAGANJE KAMNA, KERAMIKE. GSM041 /776-792, 041/694- 939 2786 KROVSKO-KLEPARSKA DELA, PREKRIVANJE STREH, MONTAŽA ŽLEBOV, ODTOČNIH CEVI,OBROB, SNEGOLO-VOV OPRAVLJAMO TUDI V ZIMSKEM ČASU. SPREJEMAMO NAROČILA ZAPOMLAD. «311-774, OD 18. DO 22. URE 2787 STROKOVNO OBREZOVANJE DREVJA IN GRMOVNIC, NARČTOVANJE IN ZASADITVE ZELENIHPOVRŠIN. «312- 72 2 2809 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV GORENJE TUDI NA DOMU. 1331-199, Sinko 2822 - VODOINSTALATERSKA DELA: KOPALNICE, POPRAVILA PIP BOJLERJI ITD., VAM IZDELAMOSTROKOVNO IN ZA SOLIDNO CENO. »561-469 2832 C02 VARJENJE REKLAMNE TABLE, KOVINSKE KONSTRUKCIJE, STOJALA ZA KOLESA ITD. »041 /519-584 2847 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v: TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV Prijave in informacije: 656-136 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znani a RAČUNOVODSKE STORITVE VODIM za obrtnike in mala podjetja.»421-069 TV SERVIS NOVINEC KRANJ popravilo televizorjev kvalitetno in poceni. Pridemo nadom. »331-245 2858 TENIS LOPARJE zlomljene ali počene, popravim. »061/627-038 2862 STANOVANJA Prodamo PODSTREŠNO STANOVANJE, 93 m2, klet 75 m2 in del vrta v Stražišču priKranju. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-78 5 448 Kranj, Zlato polje prodamo popolnoma novo garsonjero 31,60 m2 v pritličju nizkega bloka, ločena kuhijna, vsi priključki, vseljivo takoj. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE: Prodamo takoj vseljivo trisobno stanovanje, izredno dobro vzdrževano, v izmeri 71.48 m2, z balkonom, CK, KTV, toplovod. Cena po dogovoru Priporočamo ogled! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 KRANJ: Za našega znanega kupca takoj kupimo starejše dvosobno stanovanje na Šorlijevem naselju, Zlatem Polju-zgornji del, od 45-55 m2, lahko brez ĆK, zaže-Ijen balkon, brez opreme, do cene 7,3 MIL SIT (75.000 DEM). Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 RADOVLJICA: V najem oddamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v stanovanjskem bloku, v izmeri 33 m2, III. nadstropje, vredno ogleda. Cena najema 38.800,00 SIT/mes (400 DEM).6-mesečni predplačilo. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.. 064 715-009 KRANJ, RADOVLJICA: Najamemo več opremljenih enosobni stanovanj, do 38.800,00 SIT/mesec. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 KRANJ: Prodamo popolnoma prenovljeno, večje (90m2) meščansko stanovanje, v I. nadstropju večstanovanjske hiše, z vsemi priključki. Cena je 13 MIL SIT (135.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150_ JESENICE: Prodamo lepo vzdrževano, takoj vseljivo trisobno stanovanje v stolpnici, z vsemi priključki, 75m2, za ceno 7 3 MIL SIT (75.000 DEM). GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150_ KRANJ-PLANINA: Prodamo večje, atrijsko, trisobno stanovanje, 90 m2, takoj vseljivo, v pritličju, CK, KTV, telefon, 2 balkona. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 KAMNA GORICA: Prodamo večje trisobno stanovanje, I. nadstropje, cena 7 MIL SIT (72.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 KRANJ - ZLATO POLJE 8 PRODAMO: GARSONJERO 34 m* In TROSOBMO STANOVANJE SS m2, CENTRALNO OGREVANJE, Z VSEM! PRIKLJUČKI IN DELNO OPREMLJENO tel.: 248 481, 041/756 007 LESCE: Prodamo večje enosobno stanovanje v izmeri 36,18 m2, v pritličju večstanovanjske hiše, stanovanje ima dve sobi, kuhinjo in VVC s kopalnico. Cena ugodna! Priporočamo ogled! G>S 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 KROPA: Prodamo takoj vseljivo garsonjero v izmeri 29 m2, v 1. nadstropju bloka, z vsemi priključki. Cena 3,8 MIL SIT (40.000 DEM) ali po dogovoru. Vredno ogleda! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 Kupimo enosobno stanovanje in garsonjero v Šorlijevem naselju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, za že znane interesente AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje prodamo enosobno stanovanje 38,30 m2 v pritličju z izhodom v atrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 7.27 mio SIT (75.000DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka, Frankovo naselje, prodamo dvosobno stanovanje 54 m2, predelano v dvosobno stanovanje s kabinetom, v 3. nadstropju, opremljena kuhinja, balkon, vseljivo po dogovoru, cena 10 mio SIT (105.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 ndomplan ; družba za inženiring, | nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.c.:0&V268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Kranj, Zlato polje, Šorlijrvo naselje, kupimo dvosobno stanovanje, za že zne-nega interesenta AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planinal prodamo dvosobno stanovanje 62,30 m2 v 1. nadstropju, kopalnica z oknom, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10.6 mio SIT (110.000DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Drulavka, v nizkem bloku prodamo lepo ohranjeno, delno opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom 61,60 m2, v drugem nadstropju, vsi priključki, klima, etažna CK, balkon, vseljivo po dogovoru, cena 11,6 mio SIT. AGENT -Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III, prodamo trisobno stanovanje 88,7 m2 v 7. nadstropju, vsi priključki, vseljivost in cena 13 mio SIT (135.000DEM) AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 RADOVLJICA na Trubarjevi prodamo enosobno stanovanje v hiši, 44 m2, klet 20 m2, v celoti obnovljeno, prodamo za 5.820.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) Prodamo v Šenčurju lss 44 m2 v visokem pritličju in 1 ss 41 m2 v Škofji Loki v Frankovern naselju. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax: 221-785 RADOVLJICA na Gradnikovi prodamo komfortno, dvosobno stanovanje z balkonom, za 7.857.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) - JESENICE na Plavžu prodamo triinpol-sobno stanovanje, v nizkem bloku, komfortno, takoj vseljivo, za 7.275.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) ______________________________ MOJSTRANA - v novejšem bloku prodamo lepo, večje dvosobno stanovanje z balkon, za 8.245.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE - dvosobno stanovanje na Plavžu, opremljena kuhinja, oddamo za daljše obdobje za 33.950 SIT / MES. POSING 064 863 150 (www.posing.si) . HRUŠICA- trisobno stanovanje, 75 m2, CK, KTV, oddamo za 38.800 SIT / mes. POSING 064 863 150 (www.posing.si) LESCE - enoinpolsobno, komfortno, opremljeno stanovanje oddamo za 38.800 SIT / mes, predplačilo. POSING 064 863 150 (www.posing.si ) GARSONJERO ENOSOBNO VEČSOBNO STANOVANJE NA RELACIJI KRANJSKA GORA JESENICE RADOVLJICA BLED KUPIMO ALI NAJAMEMO! 064 86 39 77 KRANJ PLANINA II! prodamo enosobno stanovanje 43 m2, komfortno, II. nadstr, za 7.566.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) MEDVODE - novejše enosobno stanovanje, 44 m2, sončna lega, balkon, vsi priključki, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŽELEZNIKI novo atrijsko enosobno stanovanje 38 m2, prodamo, za 4.850.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.pos-ing.si)_ KRANJ - dvosobno stanovanje v pritličju, 53 m2, lepo ohranjeno, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA CENTER v meščanski hiši prodamo enosobno stanovanje 32 m2 in trosobno 76 m2! POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS - trosobno stanovanje, 70,8 m2, nizek blok, vsi priključki, 2 balkona, prodamo. POSING 064 222 076 (www.posing.si) GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE NA GORENJSKEM KUPIMO. GOTOVINA! TEL.: 064 22 72 02 22 KRANJSKA GORA: V samem centru Kranjske Gore prodamo popolnoma nov apartma 37 m2, opremljena kopalnica, primeren za vikend ali za bivanje. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670,041/755-296 KRANJ-PLANINA I.: Prodamo izredno lepo garsonjero z zelo funkcionalno razporeditvijo, 31 m2, II. nad.,ločena kuhinja, stanovanje je popolnoma opremljeno.Vsi priključki, telefon Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREIMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-ZLATO POUE: Prodamo popolnoma novo garsonjero, 33.40 m2 1nad. , cena: zelo ugodna. ITD + NEPREIMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 JESENiCE-PLAVŽ: Prodamo popolnoma renovirano dvosobno stanovanje, IV. nadst., v izmeri 60,22 m2, vsi priključki, sončen balkon, možnost izgradnje še ene postrešne sobe-pridobljena so vsa soglasja, mirna lokacija. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-29 KRANJ-CENTER: Prodamof ali menjamo za enosobno v okolici Kranja) zelo veliko svetlo dvosobno stanovanje, popolnoma renovirano, v stanovanjski hiši- meščansko stanovanje, I.nad. 75,15 m2, mestno jedro, zelo dobra lokacija, etažna lastna CK na olje, tel, Sat. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 TRŽIČ-CENTER: Prodamo več zelo lepih in novih garsonjer in enosobnih stanovanj, po zelo ugodni ceni. ITD + NEPREIMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-VALJAVCEVA; Prodamo zelo lepo urejeno dvosobno stanovanje, 53,4 m2, IV. nad., v nizkih blokih,ima prenovljeno kopalnico, plin je do vrat, telefon, KTV, zastekljen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 KRANJ-Planina L: Prodamo več dvosobnih stanovanj,visoko pritličje, II. nad., 61,4 m2, VI. nadstropje, 65 m2, vsi priključki, balkon, Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Planina III.: Prodamo zelo lepo in z opremljeno novo kuhinjo dvosobno stanovanje, v nizkih blokih, I.nadst., 62 m2,zelo sončna lokacija, vsi priključki, velik sončen balkon ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 JESENICE: Prodamo novejše trosobno stanovanje, 75 m2, visoko pritličje z atrijem ali zamenjamo za dvosobno s dopla-čim, vsi priključki, cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 BEGUNJE: Prodamo trosobno stanovanje v novejših blokih, IV: nad. 78 m2, vsi priključki, velik sončen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Vodovodni stolp: Prodamo lepo mansardno trosobno stanovanje, III: nadstropje, 64,90 m2, brez balkona, vsi priključki ali vzamemo v menjavo v nižjem nadstropju-lahko tudi dvosobno . Cena: 10.340.000,00 sit. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo popolnoma novo trosobno stanovanje v I.nad. 86 m2, zelo lepo, sončno. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREIMIČNINE Tel; 064/366- 670, 041/755-296 KRANJ-ŠORLIJEVA: Prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,18 m2, na izredno sončni legi, vsi priključki, balkon, KTV, CK, telefon.Vseljivo takoj. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 BLED-DOBE: Prodamo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,52 m2, balkon, CK, telefon. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - ŠORLIJEVA prodamo 3 sobno stanovanje 72m2, C.K. TEL. za 12080 000 SIT (125 000 DEM). STANING 064 242 754 KRANJ - ZLATO POUE prodamo 3 sobno stanovanje 71,5m2,C.K., pritličje. Celotno obnovljeno za 12 110 000 SIT. STANING 064 242 754 PLANINA prodamo 2 sobno stanovanje 62m2, CK. TEL. I nads. za 10. 626 000SIT. STANING 064 242 754 PLANINA I prodamo 3 sobno stanovanje 79m2, C.K. TEL., III nads.vselitev takoj, za 12 480 000 SIT . STANING 064 242 754 KRANJ oddamo v najem opremljeno 2,5 sobno stanovanje v novejši hiši s C.K.TEL. STANING 064 242 754 Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja za kakovost in zanesljivost STANISLAV MERLAK rojen 1931 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v torek, 9. februarja 1999, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi oče, življenjski sopotnik, stari oče, pradedek, tast in stric MILAN PUCE st. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dežurni ekipi ambulante Kranj za nujno medicinsko pomoč in dr. Damjanu Erženu za vso izkazano pomoč. Zahvala gre tudi sodelavcem podjetij ISKRA STI in Exoterm, kvartetu trobil in pogrebni službi komunale Kranj. Vsem imenovanim, neimenovanimln vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 9. februarja 1999 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak CIRIL LAJOVIC iz Trboj 2/a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, maše in sveče ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Iskrena hvala g. župniku, pevcem iz Naklega, pogrebni službi Nav-ček, gasilcem iz Trboj, čebelarski družini Smlednik za govor, sodelavcem Triglav konfekcije Kranj, Živila, Protokol Brdo-Vrtnarija. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI 4. februarja 1999 ZAHVALA Slavce k med trnjem se je zganil in zapel, bel cvet divje rože je zakrvavel...... (Kosovel) Ugasnilo je življenje našega dragega JANEZA PRESTORJA iz Naklega Zahvaljujemo se vsem, ki so v dneh slovesa sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili prelepo evetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, lovcem LD Dobr-ča, g. župniku za opravljen pogrebni obred, sorodnikom in sosedom. Hvala tudi govornikoma g. Janezu Pivku in g. Borutu Sajo-vicu. Vsem, ki ste ga imeli radi, iskrena hvala. Žena Olga, sin Jani z družino, hčerka Darja in vnuki Naklo, Kranj, dne 31. januarja 1999 JESENICE-PLAVž: Prodamo dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku v V. nadstropju, v izmeri 60,39 m2, z balkonom, CK v vseh prostorih, KTV, telefon. Cena po dogovoru. Vredno ogleda! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 Prodamo v Ljubnem pri Radovljici 2 sobno STANOVANJE, 57 m2, v mansar-di POSLOVNOSTANOVANJSKE .HIŠE. Poleg mirne lokacije objekta ima stanovanje tudi vsepriključke. Cena je 8.3 mio SIT. K3 KERN d.o.o., «221-353,222-566 in fax 221-785 449 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE INGRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj,nasporti kina CENTER, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 658 ODDAMO 2 ss na Planini, 2 ss na Zlatem polju, vrstno hišo na Orehku, 1 ss vŠkofji Loki. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1048 RADOVLJICA prodamo 2 ss, 61.45 m2, HRUŠICA oddamo v najem 2 ss, 56.5 m2, KR.GORA - Brezje prodamo 3 ss, KR GORA prodamo APARTMA, 40 m2, renovirano,JESENICE prodamo 3 ss, 76 m2 v bloku, JESENICE prodamo 3 ss v stolpnici, 72.51 m2, balkon, neopremljena, CK, KR. GORA prodamo dva apartmaja v večapartmajskihiši, 33 m2 + 48.5 m2, MOJSTRANA oddamo 2 ss v hiši, RATEČE oddamo dvavečsobna stanovanja v hiši, BLED - center, na lepi lokaciji oddamo večstanovanjskih enot, KR. GORA prodamo GARSONJERO v Čirčah, KRANJ - Šorlijevonaselje prodamo 3 ss. ASGARD «064/863-312, GSM 041/673-048 H48 JESENICE - Javornik - prodamo 2 ss v hiši, 56.5 m2, CK - olje, stanovanje je naNOVO adaptirano. ASGARD «064/863-312, GSM 041/673-048 1151 ŠKOFJA LOKA za naše stranke kupimo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih-stanovanj na območju Podlubnika, Groharjevega naselja, Partizanske ceste inFrankovega naselja. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 1784 KRANJ - Planina I in Zlato polje prodamo 2 ss in 3 ss. TIG nepremičnine, 362- 99 0 2231 JESENICE, prodamo 2,5 ss v stolpnici 55,56 m2, CK, 2. nad., MOJSTRANA prodamo 2ss, 55,5 m2, JESENICE 3 ss v stolpnici, RADOVLJICA oddamo v najem 1 ss,MOJSTRANA oddamo v najem 3 ss in prodamo garsonjero. ASGARD 863-312, GSM041/673-048 KRANJ POSEBNA PONUDBA - prodamo nadstrandardno 2ss, 68 m2, vsi priključki,dobra lokacija, ugodno! KRANJ prodamo adaptirano 2 ss, 52 m2, vsi priključki,stari del mesta, ugodno! JESENICE - prodamo obnovljeno 2 ss, 60 m2, vsipriključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/722-632 2241 JESENICE TAKOJ kupimo 2 ss, gotovina! KRANJ TAKOJ kupimo garsonjero ali 1 ss do6.300.000 SIT-gotovina! RADOVLJICA kupimo 2 ss za znanega kupca. PIANEPREMIČNINE, 212-719, 041/722-632 2242 KRANJ Zlato polje novo 3ss, 86,34 m2/l., J, vsi priklj., 15,5 mio SIT, KRANJZIato polje obnovljeno 3 ss, 63m2/PR., CK plin, 10,60 mio SIT, KRANJ Zlatopolje novo 1 ss, 31,37 m2/l, J, vsi priklj., 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss,ogrevanje termo, 5,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 2316 STANOVANJA PRODAMO KRANJA Planina li Tuga Vidmarja, lepo 2 ss, 68 m2/IV.(upor.povr. 75 m2), vsi priključki, 11,6 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas 3 ss,72 m279V, vsi riklj. 12,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221- 673 2431 KRANJ PLANINA 3 prodamo enosobno stanovanje 43 m2 z balkonom, drugo nadstropje,staro dest let. PIA NEPREMIČNINE 061/152-2505, 041/678- 219 2482 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK oddamo novo trisobno stanovanje 70 m2, vsi priključki,oprema dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 2485 KRANJ prodamo lepo 3ss, 74 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/753-128 2562 V Šorlijevem nas. prodajamo 3 ss, 72 m2. «225-851 2573 TRŽIČ DETELJICA prodamo enosobno stanovanje. TIG nepremičnine, 362-990 2809 KRANJ ŠORLIJEVA, takoj kupimo 3 ss. TIG nepremičnine, 362-990 2611 KRANJ Planina I prodmao 3 ss 80 m2, zastekljen balkon, zelo ugodno. TIGne-premičnine, 362-990, GSM 041/704- 70 7 2613 GARSONJERO na Bledu, opremljeno oddam. Cena 33 000,00 + stroški« 041/681-058_ 2671 Prodam 1 sobno STANOVANJE v alpskih blokih v Lescah. «744-460 2742 Prodam GARSONJERO 29 m2, CK, KTV, tel.,soba in kuhinja ločeno, v Kropi. «736-345 2770 ŠKOFJA LOKA Frank nas. prodamo novejše enosobno mansardno stanovanje 43 m2 netopovršine, balkon + klet, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 2782 ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodamo enosobno stanovanje 35 m2, visoko pritličje,balkon zastekljen, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030 2783 JESENICE ODDAMO v najem 1,5 ss, CK. ASGARD, 863-312, GSM 041/673- 048 2797 PLANINA 2 prodamo 2+2 ss, mirno okolje, cena 14.4. MIO . FRAST nepre-mičninskahiša, 340-460 2798 Planina I prodamo 2+2 ss, cena 13,5 MIO . FRAŠT nepremičninska hiša, 340- 46 0 2799 VODOVODNI STOLP prodamo 2 ss, cena 8,6 MIO. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 . 2800 PLANINA 3 prodamo 1ss, 2. nads. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 2801 Planina 3 prodamo 3 ss, 89 m2, cena 12,6 MIO. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 2802 PLANINA prodamo 1 ss, 42 m2, 7,3 MIO. FRAST nepremičninska hiša, 340- 460 2803 ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, ZLATO POLJE - KUPIMO GARSONJERO, 1 ss, 2 ssin 3 ss za naše stranke. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 2804 KRANJ najamemo 1 ss in 2 ss za prijetne stranke. FRAST nepremičninska hiša,340-460 2807 ODDAMO ZLATO POLJE - 2 ss, 500 DEM/mes. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 2808 ANKARAN - sončni park. GARSONJERO, 32 nri2, prodam.«066/526-532 2810 Prodamo Šk. Loka - 2 ss, 58 m2, v 3. nadstr., za 10.1 mio SIT (105 000 DEM). K3KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 2819 mamica in dva šoloobvezna otroka išče-no prebivališče do 20.000 SIT/mes. «221-387 2seo Prodamo KRANJ 3 ss 78 m2 v 4. nadstr. na Planini 1 za 11 mio SIT, 3 ss 80 m2, v4. nadstr. na Planini, 13.8 mio SIT (144 000). K3 KERN 221-353, 222-566 fax221-785 20934 ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT,KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24524 BRNIK 1 ss, cca 40 m2, opremljeno, največ 2 osebi, 43200 SIT/mes, pred-plačilo.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25542 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina II 3 ss, 80 m2/IV., obnovljeno, vsipriključki, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25543 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 ss za poslovneža z družino in 1 ss za dve osebi,predplačilo. DOM NEPREMIČNIB-NE, 22-33-00, 0609/650-123 25545 KRANJ prodamo v mestnem jedru obnovljeno 2 ss, 52 m2, v I. nadstropju (tel., inCK), cena 7,8 mio SIT. K 3 KERN, 221-353,222-588,221-785 25892 KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/l., vsi priklj., 7 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 26I42 OPEL KADETT 1.3 S 1.86, ternj« modre barve, originalno stres okno.spojler.športni sedeži, registnđ' VARSTVO V Bašlju sprejmem v varstvo OTROKA. Roblek, «211-532 od pon.do petka 9- 12h 2733 VOZILA DELI Prodam CERADO za renault 5.« 636- 0 1 2 2655 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO mere 105x150x25 za 15000 SIT. «472-208 2698 Prodam avtoprikolico brez A testa za 10.000 SIT. »491-545 2703 Prodam AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, štedilnik elek. 4, plin 2.»557-761 2750 Poceni prodam 2 nova avtoplašča M+S 135/13. »549-109 2757 Prodam MOTOR za OPEL KADETT 1.3 S. »312-306 2759 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA,s.p.,241-168, GSM 041/730-939 1053 Kupim R 5, 1.90 - 93 ali JUGO 55, 1.90, plačilo v gotovini.»242-577 2354 Kupim RENAULT CLIO, letnik 91/93. »803-201 2657 Kupim R 4, 1.90/92. S 730-218 2673 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO, Škofja Loka(bivša vojašnica) »634-148 in 0609/632-577 4 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.716.000 SIT(28.000 DEM). Možna menjava staro za novo. »061/716-221ŠUBEU DOMŽALE - AKCIJA! gos HYUDANI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, prvi lastnik, 72000 km, servisna knjižica,avtoradio, elek. stekla, centralno zaklepanje, lepo ohranjen in garaži-ran,ugodno prodam. »061/716-221 1431 do 4/99, možna menjava za vase rablja PORSČHE;;924 (izvedba 944) svetlo zelene barvo, atraktivnega novozilo z vašim doplačilom ali kre HYUNDAI JESENICE 863-430__^ WV PASSAT 1.8 GT, I. 88, bele ba* originalno električno strešno okno,K3' zator, registriran do 8/99, možna meW va za vaše rbljeno vozilo z vašinidop lom ali kredit. HYUNDAI JESENICE o1 430___J5 ZASTAVA 128 ČL 110, I. 87, bele barv« registriran do 5/99, kredit. HYUNDW; SENICE, 863-430 , 86-vide- za,karoserija 'popolnoma prenovlj1?'13 97, kot nov, vreden ogleda, reSistrL do7/99. Možna menjava za vaše raM no vozilo z vašim doplačilom sli dit.HYUNDAI JESENICE 863-430 SUBARU REX SDX 1.88, rdeče bar* registriran do 10/99, možna menjava^, vašerabljeno vozilo z vašim dpolačiiorn kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-4Ju OPEL OMEGA 2.4 i, I. 91, svetlo mj* metalna barva, ABS, strešno °Kn j elek.nast. zunanja ogledala, servovo^M registriran do 8/99, možna mcn!,V zavaše rabljeno vozilo z vašim dopla^ . alil kredit. HYUNDAI JESENICE »"i 430 ___Jl^j GOTOVINSKI ODKUP, PRODAJA , PREPIS RABLJENIH VOZIL ™. MENJAVA STARO ZA STARO.G^ LA.D.O.O. GOLF, »041/673-7^ 0609/331-542 RENAULT R4 GTLJ, 1.87, bele baiT! registrirana do 11/99, možen krS^ HYUNDAIJESENICE, 863-430__^ OPEL OMEGA 2.0 i KARAVAN, I- f. bele barve, registriran do 8/99, m°z menjavaza vaše rabljeno vozilo z vaši111 doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESW* CE, 863-430_____-J^' MITSUBISHI LANCER 1.5 1.90,prvi lastnik, redno servisiran, (V striran do2/2000, kov. modre baa' 24-" garažiran, lepo ohranjen, dam.»061/716-221 __ FIATTIPO 2.0 16 V, 1.93, kovinska ! brna barva, reg. do 3/99, možna me™, vaza vaše rabljeno vozilo z vašim d°PitL lom ali kredit. HYUNDAI JESENICE °b" 430 .65- GOLF JGLD (diesel) I. 84, bordo rd^ barve, registriran do 3/99, možen * dit.HYUNDAI JESENICE 863-430 TERENSKO VOZILO ISUZU TRO- f D(disel), I. 83, cena 250j)j)0 možen kredit.HYUNDAI JEsE 863-430 9* Prodam VVARTBURG 1,3 letnik 90-qqQ 000 km, motor od golfa. Cena 12 60000 k"1' >• ^^na 1.470.000 SIT.«564-1172763 ohSS" Z 750' 1 83. neregistrirana, ^j^ugodno. «864-321 2764 !^!g!"Jj^«714-722 odlični uSUBARU JUSTY, letnik 1987, ^!S^o>wanjen. «725-039 2788 V0«f%Ž?0- AVTOINTEX proda več ENI av ?° ESCORT 1.6 I. 87, CITRO-pROFH i11JRE' '-88. PEUGEOT 309 NlSSAM W PASSAT 2.0 CL I. 91, COLT 1C^'CRA 1X1 • 9°. MITSUBISHI ROLA i 5S? GLX '• 86' TOYOTA COR-101 S^'qJ; OPEL KADETT 1.21. 81, Z T,y tTcj?^1^ I-93, GOLF I. 81, I. 82, men~JbTAVA 25.8 N RIVAL 1.90. Možna ali v£ - !aro 23 star°. nakup na kredit Vozu »2e24 Q^d9° 1500°0SIT) prepisi 2792 Prodam R 19 CHAMADE letnik 90, 1. lastnik, lepo ohranjen.«631-656 2815 Prodam JUGO 45, I. 86, nereg. lepo ohranjen, vozen, opravljen A test, zim-skegume, cena po dogovoru. «332- 466 2825 Prodam ALFO 1.33, 1.90, prevoženo 130.000 km, kovinsko sive barve. «624-216 2827 Prodam Z 101, 1.86, reg. do oktobra 99, cena po dogovoru. Uroši,«806- 363 ' 2828 FORD ORION, I. 91, 50.000 km, prvi lastnik, ser. knjižica, izredno ohranjen,prodam. «311-943 2829 GOLF II JXD, 1.91, 5 v, grafit, 51500 km, čaka RESNE kupce.«620-833 2332 Ugodno prodamo R 21 1.4 TL 4 v, I. 91, R 19 1.8 RT 4 v I. 93, LAGUNA RT 1.81.94, KANGOO RN EXPRESS 1.9 D testno vozilo, VS JETTA 1.6 I, 87, ŠKODA FAVORITI.3 I. 94, SEAT COR-DOBA 1.9 D I. 96. Za vsa vozila možen kredit brez pologa.Vozila so servisirana. «428-0011 ali 428-0012 RENAULT PrešaCerklje 2835 MEGANE COUPE 1.6, I. 96, dobro ohranjen, rumen z veliko dodatne opreme, ugodnoprodam. «803-061 2836 Prodam HROŠČA 1965, old timer, izrednega videza, popolnoma obnovljen, zelen.«557-39 7 2846 LADA SAMARA 1300 I. 87, AX 11 TGEI.90, R 4 GTL I. 92, R 4 GTL I. 88, R 4 GTLI.90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 2849 HYUNDAI PONY 1.3 LS, 1.90, GOLF JX 1.86, VVARTBURG 1.3 I. 90, proda-mo.AVTOGARANT 634-231_2850 JUGO 45 1.84, JUGO 45 KORAL I.89, JUGO 55 KORALI. 91, Z 101 GTL, l.87,pro-damo. AVTOGARANT 634-231 2851 RENAULT 5 GTE 1700 FIAT PUNTO 55 S I..94, SUZUKI SvVIFT 1.6 GLX 1.96, prodamo.AVTOGARANT 634-231 2852 HONDA CONCERTO 1.5 i 16 V, I. 91, HONDA CMC GL 1.4 I. 91, avtomatik, prodamo.AVTOGARANT 634-231 2853 OPEL VECTRA 1.6 IGL I. 92, GOLF JGLD I. 83, 40.000 km, po generalni prodamo.AVTOGARANT 634-231 2854 AVTOGARANT ŠKOFJA LOKA, ODKUP PRODAJA IN PREPIS VOZIL, UGODNI KREDITI DO 5 LET.«634-231 2855 OPEL CORSA 1.2 S 1.87, UNO 45 I. 90, RENAULT EXPRESS 1.4 RL 1.93, s stekliprodamo. AVTOGARANT 634-231 2856 Zaposlimo PEDIKERKO. 908 r041/735- 979 FRIZERSKO POMOČNICO - samostojno, smer moški, ženski frizer zaposlim. Pismeneponudbe pošljite na Šifra: DOBRA FRIZERKA gso V Škofji Loki redno zaposlimo NATAKARICO za delo dopoldan in ŠTUDENTKO za delopopoldan. «622-723, dopoldan 1964 Iščemo dekle za delo v šanku. «222- 197 2328 Redno zaposlimo KUHARJA IN KUHINJSKO POMOČNICO. «451-038 2360 Iščemo VOZNIKA B, C, E kategorija z izkušnjami v mednarodnem transportu invožnjami v Rusijo. «422-083 2408 SLOVENSKA KNJIGA ZAPOSLI VEČ ZASTOPNIKOV ZA ZBIRANJE ČLANOV KNJIŽNEGA KLUBA.NUDIMO: PROVIZIJO ZA NOVE ČLANE IN DOŽIVLJENJSKO DODATNO PROVIZIJO ZA STAREČLANE. PRIJAVE NA «080-15-11 2415 ZASTOPNICA s 7-letno prakso pri prodaji na terenu iščem ugodno ponudbo prizastopništvu (ne knjige). Samo resni interesenti pokličite v nedeljo ves danin četrtek ves dan na «064/561-136 2451 Redno zaposlimo KUHARJA in KUHINJSKO POMOČNICO. «451-038 2608 Zaposlimo ŠIVILJO. 8 064/557-399 2663 Iščete DELO ali potrebujete DELOVNO SILO, kupujete računalnik in računalni-škoopremo. Pokličite nas na « 064/655-530 2670 Iščemo osebo za občasno pomo v trgovini (mlajšo upokojenko).«211-0502680 ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ V. st išče zaposlitev primeno izobra-zbi(telefonija, računalništvo) ali prevajanje. «245-275 2689 ELEKTROMONTERJA - TEHNIKA ali elektrikarja energetika zaposlimo za določen časz možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. «360-340 2691 DEKLE za delo v strežbi zaposli. Sonce 311-378 2697 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. «460-085 2706 U ljudska univerza Škofja loka VISOKA UPRAVNA SOLA - izredni študij v Škofji Loki - Program: javna uprava Vrsta programa: dodiplomski študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe Vpisni pogoj: končana katerakoli štiriletna srednja šola Prijave za vpis v 1. letnik v študijskem letu 1999/2000 pošljite skladno z razpisom do 5. marca 1999. Informacije: 656 138 www.lu-skofjaloka.si izberite svoio pot do znani a Nudim zaposlitev ELEKTROTEHNIKU v servisni dejavnosti.«461-007,po 16. Uh 2716 Iščem POTNIKE za terensko prodajo. «226-394, po 21. uri 2734 Poleg službe z dejavnostjo v prostem času, si lahko zagotovite boljše finančno-stanje, oziroma si lahko spremenite življenje. «312-046 2736 Iščemo delo kot pomožni delavec na Jesenicah ali okolici.«863-621 2751 FANT 21 išče zaposlitev, prodaja odpade. «441-002 2766 Iščemo ŠTUDENTKO za občasno pomoč v trgovini ČEVELJ v Šk. Loki. Prednost imajokandidatke s končano Srednjo trgovsko šolo ali Srednjo ekonomsko šolo. Delo jeza daljši čas. «631-795 2773 Iščemo KV NATAKARJA za delo v restavraciji. «558-458 2779 Iščemo sodelavce, ki imajo 2-3 ure prostega časa dnevno za kuvertiranje nadomu. Samo resni pokličite 041 /750-893 2812 Zaposlimo MIZARJE in LIČARJE. t Pisne vloge na naslov Šenk trade d.o.o., Britof23, Kranj Informacije na «242-064 2814 Zaposlim dekle za delo v dnevnem baru. «041/754-956,0609/619-893 2826 ŽIVALI Prodam 3 PRAŠIČE težke okrog 100 kg. Struževo 20, Kranj 2333 Prodam NESNICE pred nesnostjo. «422-027,041/612-150 2449 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, tretje tele.«715-503 2654 Prodam TELIČKO simentalko, težko 125 kg. « 685-296 2676 V hlevsko in pašno rejo vzamem telice in prodam visoko telico črnobele pasme.Pogačar Janez, Boh. Bela 7, «720-063 _2682 Prodam 14 dni starega BIKCA - križanca. «491-172_2684 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo. Zg. Bitnje 136, pri puškami_2687 Prodam TELIČKO simentalko, STARO 2 MESECA. «646-345_2690 ENOLETNE KOKOŠI nesnice, prodam. «421-043 2695 Poceni oddam dva KUŽKA vovkca. 8641-476 2707 Poceni prodam PRAŠIČA ali polovici, kupim mlado jalovo kravo.«685-360 Prodam BIKCA, težkega 120 kg, sim. »723-126 2721 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. «312-262 2731 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Jama 31, «401-281 2735 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. «733-223 2745 Menjam 10 mesecev staro črnobelo TELICO za BIKA simentalca.«558-262 2756 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. «451-726_2774 Prodam več tri tedne starih črnobelih BIKCEV ter CISTERNO 2200 1.8431- 597 2778 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. Sluga, Grad 5, Cerklje 2790 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem petič telila. «723-068 2824 Ugodno prodam čistokrvne MLADIČKE SIBIRSKI HUSKY, brez rodovnika.«718-664 2844 Prodam 4 OVCE. «681-646, zvečer 2864 ŽIVALI KUPIM Kupim lažjo BREJO KRAVO. 8 558- 353 2867 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. 8682-732 . ,8881 Kupim BIKCA simentalca, težkega 130 kg. 8061/613-305 2723 Kupim BIKCA simentalca težkega od 250-350 kg. 8421-664 2748 BIKCA sim. za rejo do 80 kg kupim. 8611-527 zvečer 2845 BABIC MILOŠ, s.p., LESCE IZVAJAM VSA GRADBENA DELA S SVOJIM ALI VAŠIM MATERIALOM, VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE OMETE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, MOŽNO PLAČILO NA OBROKE 0609/622-946 mm UB3EH NOVA ODDAJA • KAJ DANES ZA KOSILO VSAK DAN OD PONEDELJKA DO SOBOTE 1045 3ADiO 913 TOREK: 9.20 -MODRO JE BITI ČLAN AMZS KONTAKTNA ODDAJA SREDA: 11.00 ZAVRTITE, UGANITE IN SE VOZITE - ŽREBANJI 12.00- VA ROVAN JE PREMOŽENJA IN OBJEKTOV NOVA ODDAJA NA 14 DNI ČETRTEK: 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 VEČERNI PROGRAM - PARNAS WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (»M»VI3Ml Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj g NORTH K SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 Praznična prireditev v Smledniku Smlednik, 8. februarja - Ob kulturnem prazniku sta v nedeljo popoldne v cerkvi sv. Urna v Smledniku pripravila dobrodelno prireditev Kulturno umetniško društvo Smlednik in župnijski urad Smlednik. Nastopili so harfistka Mojca Zlobko, McPZ sv. Urh Smlednik, Lovski pevski zbor Medvode, recita-torji Kud Smlednik, pritrkovalci s Koroške Bele, narodne noše in učenci OŠ Simon Jenko Smlednik. Praznično pireditev so tokrat podprli: Ambruš Vili Dragočaj-na, Avto nega Meglic Zbilje, Avtošola Avtoklub Klevže Smlednik, Bioles, d.o.o., Smlednik, CH & H trgovina Smlednik, Elektroinštalacije Vrbek Valburga, elektromehanika Zorman Zbilje, Elektronika Mali, s.p. Moše, Fabjančič Stanislav s.p. Zbilje, Gostilna Zorman Valburga, Gorenjski glas, Grašič Marjan Moše, Iskra restavracija Kranj, Izletišče Stari grad Ris-mondo, Jahalni center Janhar Hraše, Kosec Tomaž Valburga, KS Smlednik, KS Zbilje,K.N. Urh Smlednik, Ločniškar Drago Smlednik, Market pod stolpom Ulčar Kranj, Občina Medvode, Optika Mali Medvode, OŠ Simon Jenko Smlednik, Pipan Marjan Smlednik, Pohištvo Iskra Medvode, Silver trade Valburga, StanCom, d.o.o., Smlednik, Trgovna Sfinga Valburga, TD Dragočajna Moše, TD Hraše, TD Smlednik, VIZ Frana Milčinskega Smlednik, Žeja servis Mihelca Valburga. • A. Ž. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si G.G. Pravočasna vaja o javnem prevozu "Lepo pozdravljeni. Ali ste v vašem prevozniškem podjetju za informativne dneve v srednjih šolah 12 in 13. februarja morda pripravili kakšne posebne ugodnosti za bodoče dijakinje in dijake?", smo v petek povprašali Alpetour Potovalno agencijo, oba gorenjska Integrala, Kambus, LPP - Ljubljanski potniški promet in Slovenske železnice. S podatki o prevozniških popustih ob informativnih dnevih smo pač želeli popestriti današnjo obširno prilogo na srednjih straneh Gorenjskega glasa 'Kam v srednjo šolo'. Navsezadnje so sedeži šol v večjih mestih, vključno z Ljubljano, znaten del dijakov in dijakinj pa je vozačev. Zastonj boste v prilogi iskali podatek, koliko popusta bo v petek in soboto za bodoče srednješolce na avtobusih in vlakih. Navsezadnje bi bilo res nef)ošteno, da bi izvajalci javnega prevoza tokrat dajali nekakšne ugodnosti, avgusta pa (še nič hudega vajene) starše torpedirali s cenami za mesečne vozovnice. Naj mladež pravočasno informativno spozna, koliko sploh stane avtobusna vozovnica in kako izgleda gneča ob konicah! Vendar: Alpetour in Integral Tržič bosta v petek na najbolj obremenjenih linijah zagotovila dodatne avtobuse. V LPP Ljubljana za te drobnarije nimajo časa - imajo preveč dela s stavkami šoferjev avtobusov.... . Zahvala in častni naziv donatorju IskraTel an topel obrok za najrevnejše Kranjčane Direktorju IskraTel Andreju Polencu sta priznanji v četrtek izročila župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj in direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek. Kranj, 9. februarja - Zahvalo in častni naziv donatorja je Andrej Polenec sprejel na četrtkovi svečani seji sveta Mestne občine Kranj v Mestni hiši. Iskratel je namreč od 15. maja lani do konca letošnjega januarja oskrbovala razdelilnico hrane na Planini s kosili za najrevnejše Kranjčane. Razdelilnico hrane je ob pod- Prvi donator, ki je za razdelil-pori Mestne občine Kranj in nico hrane prispeval tople ministrstva za delo, družino in obroke, je bila tovarna Sava, za socialne zadeve novembra IskraTel pa je vlogo dobrotnice 1997 odprl Center za socialno ta mesec prevzela IskraEmeco. delo Kranj. Z njo je zmanjšal V Centru za socialno delo stisko najbolj ogroženega in socialno izključenega sloja prebivalcev Kranja, ki v razdelilni-ci vsak dan dobijo kosilo. V njej se druži in obeduje trideset najrevnejših Kranjčanov, ki so jih izbrali v Centru za socialno delo Kranj. upajo, da bodo čez pol leta našli še kakšno ugledno in uspešno kranjsko podjetje, ki si bo svojo javno podobo odličnosti okrepilo s podporo tako humanitarnemu projektu, kot je razdelilnica hrane na Planini. • H. J. foto: Ml. Golobic ■j Svet za izboljšanje varnosti občanov Kamniški župan Tone Smolnikar je predsednik sveta za izboljšanje varnosti v občinah Kamnik in Komenda- Kamnik, 8. februarja - V razvitejših evropskih državah sodelovanje policije s predstavniki lokalnih oblasti oziroma civilne družbe zaradi zagotavljanja večje varnosti ni nobena'posebnost. V Sloveniji pa se je prva takšna oblika pojavila v Ljubljani. Minuli teden pa so med prvimi v Sloveniji ustanovili svet za izboljšanje varnosti za območje občin Kamnik in Komenda. Svet sestavljajo predstavniki obeh občin z obema županoma, predstavniki policije in upravne enote. Pobudo za ustanovitev sveta pa sta sprejeli obe občini. Na ustanovitvenem sestanku je bila podana tudi varnostna ocena območja obeh občin in je bila za minulo leto v primerjavi z letom poprej sorazmerno ugodna. Kaznivih dejanj je bilo za 12 odstotkov več, gospodarski kri- Škofja Loka, 8. februarja - V nedeljo sta pri ostankih Veštrske-ga mlina pri Škofji Loki Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske in Krajevna organizacija ZZB NOB Stara Loka - Podlubnik pripravili komemoracijo ob 55. obletnici požiga Veštrskega mlina, ko so zgoreli štirje partizanski tehniki. Al nagim, ki so se zbrali na tej spominski slovesnosti, je spregovoril prof. dr. Branko Berčič in orisa/ pomen partizanskih tehnik in tiskarn ter tragični dogodek, ki mu je naslednji dan sledilo še streljanje 50 talcev za Kamnitnikom. • Š. Ž. Eden od ciljev novega sveta za varnost je tudi preventivno de nje. V Srednješolskem centru so ob ustanovitvi pripravili rV&' nesreč in kršitev. Med 449 Pr metimi nesrečami na nieSlVjti bilo lani na območju 0 Kamnik in Komenda 6 mr to pa je toliko kot leta 19" Ob ustanovitvi sveta za iZ ^ sanje varnosti na °^nV so občin Kamnik in Komenda^ pripravili tudi razstavo v - ^ nješolskem centru Ku" tži Maistra. Za predsednika s pa so na ustanovnem šesta . izvolili župana občine Katn Toneta Smolnikarja. • A- minal pa se je povečal za 17 odstotkov. Za enak odstotek pa se je zmanjšalo število kršitev javnega reda in miru, čemur v policiji pripisujejo povečanemu nadzoru nad točenjem alkoholnih pijač. Na območju obeh občin so lani izrekli skoraj pet tisoč ukrepov s področja kršitev cestnega prometa. Na podlagi ugotovitev pa so povečali nadzor okrog 16. ure popoldne, ko je na podlagi podaktov največ fut**€^ če Si 8K i* i* x- ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije [DIMI 111 Čez dan se bo od zahoda znova pooblačilo, pihal bo jugozahodnik. Padavine, v nižinah spr^ povečini kot dež, se bodo pojavile najprej v gorskem svetu in se čez dan postopno razširile n vso Slovenijo ter v noči na sredo znova prešle v sneg do nižin. V gorah lahko pade tudi čez * cm novega snega. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, v alpskih dolinah do -10» najvišje dnevne od 0 do 4 C. ^ DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME $ 4 T min / T max -7/2 -5/-2 -9/-3 4