1 77. Številka.
Trst, v soltoto, 17. septembra 1S98.
T
ečaj
XXIII.
„Edinost'*
izhaja dvakrat na d itn. razun nedelj in praznikov, /.jutranje izdanje iz haj s oh 11. nri, večerno pa ob 7. liri. O ponedeljkih lnhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Siirofnimi /naša : OI>e izdanji na leto . . . gld. 21 •— Za samo večerno izdanje , „ 12' — /a pol leta.četrt leta in na mesec raznierno.
Naročnino j*1 plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine »e uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.;
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. 870.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
ne računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo a primernim popustom. Popluna, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi sc ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipriivništvo. Naročnino in oglaae jc plačevati loco Trst.
Ircriiilfttvo in tiskarna sc nahajata v
ulici <'arintia Hv. 1*2. Vpmvnlštv........
pravnlstvo in sprejemanje Inseriitov
v ulici Molili piccolo šiv. :», II. uadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstugjfltfffff}^
Zadnji poxdra,vi
Bol razjeda srci* materino, skrbnim, resnim čelom dajo oče svoje opomine, solza blišči v očeh druge sestre, i/.vo-Ijenki so kakor veje vrbi-žalovalki povedene svilene trepalnice doli čez oči, motne in kalne od prelitih solza, vsej zbrani družbi se krči srce, ko mladeniču, sinu, bratu, izvoljencu, prijatelju, odhajajočomu v svet, podajajo roko v slovo in mu izrekajo svoja voščila, ki naj ga spremljajo na vseh njegovih potih med tujimi, nepoznanimi mu ljudmi. Žalostno gledajo za njim, in še potem, ko se je skril za zadnjim oglom ali holmcem, stoje nemo zbrani pred hišo in posvečajo svoje misli njemu, ki je odšel, iztrgan iz njih srede po nemili usodi, ter pošiljajo za njim svoje zadnje pozdrave — — —
Kako pusto, prazno se jim zdi potem v liiši! Vedno jim manjka nekaj, kakor da je usahnil vir oni veselosti, ki je kraljevala popred v liiši. Sleherni trenutek se jim zdi, kakor da se mora pokazati na tem ali onem pragu a ker se le noče pokazati toli milo jim lice, občutijo tem intenzivneje žalost v svojem srcu.
Žaloste se. da-si se ljubljenec ni poslovil za vedno, da-si je šel v svet iskat le svoje sreče, da-si vedo, da je ločitev le začasna in da pride zopet dan, ko otvore svoj ljubeči naročaj in vsprejmejo v svojo sredo njega, ki je odšel, a se povrača zopet!
Ako se torej žaloste že mati in oče, sestra in izvo-ljenka, prijatelji in znanci, ko se morajo začasno le ločiti od ljubljenca : kakova bol nam mora še le pretresati dušo, ako se moramo posloviti za vedno od bitja, katerega smo se oklepali z vsemi vezmi najsrčneje ljubezni?! Ako torej že začasna ločitev reže v dušo, pa se topi ista v morju gorja, ob slovesu za vedno!!
Na mrtvaškem odru, v dvorni cerkvi, v ponosni prestolnici te države, je ležalo te dni mrtvo truplo žene in ko pojde ta list iz tiskarne, bode že na svoji zadnji poti Ona, ki je bila narodom te monarhije vladarica, mati, sestra, ljubljenka, izvoljenka — —
Tudi Ona je bila popotnica po— trnjevih cestah tega življenja! In vrnila se je se svojega potovanja, povrnila se enkrat in zadnjič, tla. jo polože na — mrtvaški oder. Mnogo je trpela ta velika žena : kakor mati in soproga, kakormati, ko je na tragičen način izgubila svojega oboževanega jedinca ; kakor soproga, ko je zvesto delila žalost, ki je trla srce Njenemu tovarišu v življenju pod silnimi udarci vsake vrste. A krono mučeniŠtva je desegla, ko se. je nje heroi-zem v najhujših dneh, kolikor jih jej je bilo usojenih od božje Previdnosti, povspel do višine, da se je mogel ob njem povspeti zopet potrti duh Nje visokega soproga. »Vi ne veste, kaj mi je bila cesarica v teh dneh!« tako je vsklikuil cesar takrat, ko je zgubil svojega jedinoga sina. Žena, ki je v moralno oporo možu v takih strašnih tre-notkih, taka žena je idejal žene, je junakinja!
In ta žena se poslavlja od nas — za vedno, zadeta od smrtonosnega bodala grdega zločinca. Pijadem, ki je
nekdaj blestel na njeni glavi in je najdivneje harmoniral neopisno milino njenega lica, premenil se je v trnjevo krono.
To ženo polagajo ravnokar k večnemu počitku. Voli-eastven sprevod se pomika od dvorne cerkve na Dunaju, do kapucinske cerkve, kjer je grobišče vladarske hiše naše.
Nebrojne množice stoje po ulicah; spoštljivo snemajo klobuke; trpka žalost se jim zrcali na obrazih: saj nesejo mimo Njo, ki je bila tako blizo njih srcem, Njo, ki je bila mati vsem, Njo, ki je bila tolažiteljica bolnikom in žalostnim, Njo, ki je bila pomočnica siromakom, Njo, ki je bila idejal ženstva, (lika vseh mater, vladarica po božji volji, uzor-soproga.
Milijoni in milijoni stoje v duhu med množicami na Dunaju, milijoni in milijoni zro v duhu za ono krsto, v kateri odnašajo zlato mater milijonov. Naša srca so ranjena po toliki, nepopravljivi izgubi. To je ločitev za vodno. Zadnji pozdravi so to, ki jih pošiljamo ljubljeni cesarici, katere vzvelieani duh že plava gori v nebeških sferah.
Zadnji pozdrari! Da, zadnji! Bol reže v srca, ona žgoča žalost, ki je spremljevalka ločitve za redno !
Za vedno! Iz milijonov duš kiju' zadnji pozdravi. Da, zadnji pozdravi, toda le zemskim ostankom! In to je tolažba, to je balzam v ranjene duše. Saj duh se je osvobodil iz teh zemskih okov ! Duh pokojne Elizabete gleda / višav doli na nas in se raduje na tolikih dokazih ganljive ljubezni zvestih in udanih sinov in hčera ! Ta duh prejema sedaj plačilo za vse, kar je nepozabna cesarica storila dobrega nam vsem : milijonom ! I/, teh milijonov, ki zadnjikrat pozdravljajo zemsko ostanke Blagopokojne, pa kipe iskrene molitve za blagor duše velike dobrotnice, da se tako oddolže blagemu spominu matere! In ta spomin bode trajen med nami !
Da, tako moramo, tako hočemo! Sedaj, ko solznim očesom gledamo v duhu za tužnim, impozantnim sprevodom, ko pozdravljamo veliko cesarico na Nje zadnjem potu, ko jej pošiljamo še enkrat svoje i/, globine duš kipeče pozdrave, predno jo polože k večnemu počitku v grobišču očetov kapucinov, poleg nje slavnih prednikov, polog velike v našem narodu nepozabne cesarice Marije Terezije, poleg blagopokojnoga cesarjeviča Rudolfa, ki je bil orjak po svojem duhu : vreden sin uzorne matere svoje — da, sedaj obljubimo, tla hočemo negovati v svojih srcih neizbrisno hvaležen spomin pokojni cesarici, materi in zaščitniei milijonov, in mučenici: tako zvesto, tako ljubeznijo, kakor je netila Ona ljubezen do nas, dokler je bivala v življenju med nami kakor angelj varuh svojim zvestim narodom.
Bolestni vskliki vseh teh narodov se družijo sedaj v velik, soglasen zadnji pozdrav :
Slava, neizbrisna slava spominu cesarice Elizabete! Božja milost podeli mir in pokoj veliki duši Njeni!
Novejše vesti.
Dunaj 1»>, Naval dunajskega prebivalstva do dvurne župno cerkve je trajal nespremenjeno ve« <lan. Ko so cerkev zaprli oh ."». uri popoludnc, čakali so še tisoči ljudstva na vstop. Mnoge gospe nosijo zalim obleko, (fospodje pa črne trake na klobukih in na rokah. Hod se ni kalil ni za jeden trenutek. Razen S slučajev nezavesti vsled gneče in vročine, se ni dogodila nobena nesreča.
Dunaj Iti. Prestolonaslednik italijanski je dospel sem. Na kolodvoru ga je vsprejel nadvoj-voda Fran Ferdinand. Dalje so došli na Dunaj: Kralj Srbski, veliki vojvodi NVeinar in Oldenburg, knez Ferdinand Bolgarski, princ Albert Helgijski vojvoda Aouoon, vojvoda in vujvodinja Cumher-laud, kralj I lauoverski, vojvoda Karol Teodur Bavarski in soproga.
Dliliaj li>. Po blagoslovljen j u v dvorni župni cerkvi je izjavila grofica Sztarav na dotičnu vprašanje cesarjevo, da po njenem menenjli casarica ni mnogo trpela, ker jo hitro padla v nezavest in je bila jednim zadnjim vzdihljejem kmalu rešena trpljenja.
Itilll l»i. Predsednik senata je poslal italijanskemu poslaniku na Dunaju nastopno brzojavku: 'Napolnjen groze vsled vesti umorstva Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Avstrijske prosim Vašo ekseeleneo, da vladi njeg. e. in k. apostolskega veličanstva v imenu italijanskega senata izreče te živi stud na tem groznem zločinstvu in najgloblje sužalje povodom neizmerne nesreče.«
Maša zadušillea za blagopokojnu cesarico je bila danes ob deveti uri v stolni cerkvi sv. Justa. Mašo je daroval prevzvišeni škof S ter k z veliko asistenco. Navzočo so bile vojaške in civilne oblasti, razne oficijelne korporacije in obilo dostojanstvenikov. Cerkev je bila natlačuno polna, le one klopi, ki so bile rezervirane za gg. mestne svetovalce, so ostalo — prazne, raztm (.> sedežev, a še na teh je sedel med drugimi jeden — Žid!
Maša zadušnicu v Kastni za blagopokojnu cesarico Elizabeto. Občinski zastop v Kastvu naznanja, da bode v torek, 20. t. m., zjutraj ob t', uri maša zadušnica za blagopokojno vladarico Elizabeto v župni crkvi sv. Helene.

Dunaj 1(>. Policija je razkrila še o pravem času zaroto proti življenju princa Neapoljskega, ko
se je vozil včeraj na pogrebne slavnosti na Dunaj. V Ljubnem so namreč prišli na sled, da sta dva Italijana 21 letni Carlo Caviglio in M letni Adolfo Tizzi - sklenila umoriti princa. V ta namen sta se peljala do Ljuhna in Št. Vida nasproti dvornemu vlaku. Oblasti ho opozorile princa, naj ne ♦izstopi na teli dveh postajah. V Ljubnem se je jeden anarhistov res približal vagonu v katerem se je vozil princ, a v istoin hipu ga je aretovala policija.
Dliliaj Di. Vsa proga od Ljuhna naprej je bila nadzorovana od javnih organov, vstop na postajo v Ljubnem je bil zabranjen. Redarstvo na Dunaju je ukrenilo vse potrebno v varstvu prinea Neapeljskega. Dražega anarhista — Caviglio — iščejo oblasti, a dosedaj brczvspešno.
Dunaj 1(5. Župan dr. Lueger je dobil od sin«laka v Neaplju sožnljno brzojavko, na katero je odgovoril prisrčno zalivalo.
Dliliaj Hi. Vsled ministerijnlne naredbe je odredilo predsedništvo deželnega sodišča v kazenskih stvareh, da jutri ne sme hiti nikakih razprav. Tudi na okrajnih sodiščih sc ne hodu vršile razprave.
Po velikošolskem shodu.
(Dalje.)
Radi načel se torej lahko združimo; jedino pa, kar nas loči, je > tista osebna mržnja, ki razjeda vse nase javno in zasebno življenje. Ce bi dijaki obeh strank občevali med seboj kolegijalnu in mnogo — potem bi kmalu prodrlo prepričanje, da smo vsi jednako narodni in jednako krščanski.« Tako torej! Vsi imamo različna načela, torej različna načela o narodnosti in veri menda tudi, in kljub temu smo vsi jednako na-
rodni in jednako krščanski. Logika! Sedaj pa : na vsedijaškem shodu se Daničarji nikakor niso izrekli, da ne vstopijo v »Savo«, ampak le zahtevali su radi načel, naj se postavi »Sava na krščansko stališče, naj se preusnnje na tej podlagi. In ravno zato, ker se tega ni hotelo, ni prišlo du zjedinjenja. a ne radi osebne mržnje. Nota bene ! Aku bi pri Daničarjih prevladovala osebna mržnja, bi niti na shod ne prišli! ('emu neki?!
Načela sn bila torej odločilna! Kakor že rečeno, se nam je čuditi, da ima g. dopisnik tako, rekel bi, nizko misel o načelih. Pri njem so načela jako majhnega pomena dijak sploh nima stalnih načel in jih menda ti i <1 i ne more imeti, ker se še le razvija in si pridobiva vedno novih nazorov. Aha! Torej nazori porajajo načela! Zopet krasno!
<i. dopisnik! Naravnost povedano, da je jako žalostno, aku govori kdo tako o načelih. Mi pa pravimo, da su načela, principi, velike važnosti, da su temelj, podloga vsemu našemu mišljenju in delovanju. Od načel, principov je odvisen tudi naš značaj: kdor nima trdnih, neumajenih načel, kdor jih vedno preminja, ta ne more dosledno delovati, ta ne more biti znnčajen!
(i. dopisnik piše, da ni noben dijak, zapu-stivši srednjo šolo, zrel muž v svojih načelih. Kolikor toliko resnično. Na žalost, daje o sedanjem šulskem zistemu liberalizma to resnica, a tudi le kolikor toliku. Da je mož znnčajen, načelen, menda ni treba, da študira 2(1 let. Tudi priprost mož ima lahko ta svojstva, in jih ima tudi v veči meri, nego vsak inteligenten liberalec! Slovence stare koreni ko, še neokužen od liberalnega duha, ima svoja trdna načela, katerih se oklepa na življenje in smrt in uravnava po njih vse svoje delovanje. Vera, katero mu tudi razum podpira in utrjuje, je oni glavni princip, vir načelnosti in značajnosti v vsakem času življenja. Kar mu razum določi, kakor resnično in dobro, to dela dosledno ; nasprotno pa nahajamo v liberalcu, da nima trdnih načel, da deluje često proti sodbam razuma, da se protivi spoznanim resnicam, da deluje tako, kakor mu bolj prija, da je malo ne povsod le sebičnež, dasi često prikrit.
Na podlagi tega mislim torej, da je tudi nb- | solvirnni srednješolec n a čelen i n z n a č a j e n, ako so ne da zavesti od liberalnih naukov časa, ako posluša glas zdravega razuma in se opira zvesto na svojo versko vzgojo kakor prvi temelj. Sove, ako diha raje zrak, nasičen liberalnih fraz sedanjega časa, ako slepo veruje vanje, ne da bi tudi presojal njihovo opravičenost in resničnost, ako sijih prisvaja kakor načela, da-si laži načel a, ker mu prijajo in mu vgajajo, ker ga navidezno rešujejo spon pravih načel — potem je resnična trditev g. dopisnika, da se smeši, kdor pravi, daje absolvirani srednješolec zrel mož po svojih načelih ali pa kaže, da ni zmožen v to, da bi si širil svoje duševno obzorje.
(Pride še.)
Politični pregled.
K položaju. Vzlic žalosti, ki je zavladala v Avstriji, se vendar pripravlja vso na zasedanje državnega zbora, do katerega imamo le še jeden teden. »Strankcrske konference in posvetovanja se pripravljajo ali pa se že vršijo. Ni dvomiti, da bodo imela državna zbornica popolnoma drugačno 1 i e e. Na vseh straneh se občuti (izvzemši nekaj ekstremnih skupin), daje treba zavirati in ne izvrševati v parlamentu opravke onih, kateri hočejo dekomponirati avstrijsko državo. Ta preobrat v mišljenju strank se pokaže takoj v prvih sejali. Ne ve se, da-li bode mogoče ustaviti obstrukeijo, kakor tudi tega ne, da-li se predloži jezikovni zakon ali odpravijo jezikovne naredbe. Toda gotovo je, da se jo mogočno vzbudil v srcih avsrijskih narodov dinastični čut in lahko je, da se premenijo popolnoma sedanje razmere.«
Tako sodijo pošteni, miroljubni, patrijotični parlamentarni krogi. Kmalu bodemo videli, v koliko so upravičene te nade do povratka na pot avstrijskega poštenja onih, ki so zašli za — Seliu-nerer-\\'olfura.
Dogodki na Kreti su dokazali zopet, kakovo je turštvo v svoji nagoti. Evropa ima vzroka, da se zgraža. Pomirljivo pa jo kolikor toliko, da one 4 vlasti, ki imajo sedaj otok v svojih rokah,
|>ostopaju sedaj soglasno. Vsled toga soglasja se je nadejati tudi, da je minula vsaka nevarnost, da bi iz klanja na Kreti mogle postati kake zle posledico. Istotaku tolažljivo je, da su vlasti jele spoznavati pravi sedež zla ter da su 1 učene za energičnu zdravljenje hulezni. Vzrok bolezni su turštvo, turške garnizije, turški bosi-buziiki — te treba odpraviti. Kakor hitro hodu udgravljeni ti, se hude muglo resno začeti z delom za pomirjenje.
Domače vesti.
čitateljem naznanjamo, da izide v nedeljo zjutraj ob 6. uri izredno izdanje „Edinosti" se životopisom pokojne cesarice in z brzojavkami našega posebnega poročevalca o pogrebnih slavnostih na Dunaju. List se bode prodajal po 3 nvč.
liiiž Ima kratke noge. Gnusiti se je moralo vsakemu poštenemu človeku — in čuli sinu, da su obsojali mnugi Italijani —koje »Pieeolo« poročal o izgredih od minulega torka pred »(iiunnstico« tako kakor da su sami okoličani uprizarjali tam vandalizme ter celo oni hoteli napasti celo oni kraj, kjer leže obnemogli bolniki. Seveda bi bilo kaj tacega skrajno poživinjonje; a prav zato je tem gnusneja »Piceolova« — laž, katero je napisal po znanem receptu : C-alumniare nndacter, semper alliquid liaeret. — Le obrekuj drzno, nekaj že obvisi !
Toda to pot se je zgodilo čudo: »Pieeolo« je preklical svojo laž, zabeleživši, da mej zaprtimi onega večera ni nijednoga okoličana!! Ker pa vemo, da »Pieeolu« ni navada, da hi prokličeval svoje — laži, si ne moremo preklica v tem slučaju tolmačiti drugače, nego da je prišel pritisek od kake mogočne strani. In to bi bilo potrebno vsikdar, kadar je skoval »Pieeolo«, kako laž ! Koliko razburjenja in jeze bi bilo manj ! Naše ljudje tolikokrati nesramno žaljeni po krivici, bi se pomirili, ako bi videli, da je vendar kje kaka sila, ki more in je tudi voljna preskrbeti jim zadoščenja. Ako poskrbo torej oblasti, da bode vsaka »Piceolova« laž imela kratke nuge — storili so veliko dobroto.
"Lavoratoril" v album. Iz okolice nam pišejo: V »Lavoratoru« sem čital, da se že soboto pripravljajo »barbari« iz okolice, da prihrume v mesto. Rečeni list obsipa naš slovenski živelj z vsem zaničevanjem, svojim in —■ o čujte! — so-eijalistiški list kliče policijo na pomoč proti »barbarom«. Gospod urednik, verjemite mi, da mi je zavrela kri v žilah, ko sem videl, da ljudje, ki se ponašajo svojim demokratizmom, psujejo na tak način našo priprosto ljudstvo. Poseda »barbar« mi šumi po ušesih. Nas nazivljajo z »barbari«! Kje smo zaslužili ta epitet! Morda s tem, da smo ravno socijaliste na raznih njih shodih po okolici vsikdar pustili pri miru? Da jim nismo nikdar storili kaj žalega, da-si so oznanjevali nauke, s katerimi se ne strinjemo nikakor in ki so dijametralno nasprotne našemu čustvovanju?! Zakaj smo torej »barbari« ? Kje ima t. Lavora tore« kakov dokaz, da sino se mi udeležili izgredov v mestu. Nima ni sence takega dokaza. Kje naj iščemo zadoščenja? »Lavoratore« naj nam se ne zamori, ali nam so zdi tako obreknnje z barbari brez dokazov jako — barbarsko.
Ali pa smo »barbari« le radi tega, ker nismo stopili v — »T navora tore ve« vrste?!« Pa ker že govorimo o barbarstvu, naj nam »Lavoratore« pove kdo se je v avstrijskem parlamentu v dneh slavnega vladanja slavne obstrukcije vel — barbarski ? ! Že verujemo, da jezi izvestne kroge prav to, da smo ostali mirni in da nismo šli na led onim, ki so nas hoteli izzivati — na izgrede in nasilja. Torej zato, ker nismo hoteli biti barbari, nas denunciraju za »barbare« !
Lavoratore«, Lavoratore« — Čudna so pota tvojega svobodoljubja in tvojega demokrn-tizma.«
Ml smo storili svojo dolžnost. Dunajski Ivciehsu'ohr«, ne smemo odrekati pripoznanja, da so v svojih sodbah o nas tržaških Slovencih ugodnu odlikuje malone od vsega ostalega novinstva dunajskega. C'c še ne druzegn, pa vsaj nekoliko objektivnosti vidimo na njej, kadar govori o naših
razmerah. Isti Ust se obrača v dane« nam došli številki do merodajnih slovenskih krogov s pozivom, da store vse, kar je v njih moči, da se prepreči ponavljanje taki izgredov, ki morejo d o-nesti le velike škode slovenskemu ž i v 1 j u s a memu!
Na ta poziv treba da reagujcmo nekoliko prav zato, ker vemo da izvira iz dobrohotnosti. Opozoriti nam jo namreč spoštovani dunajski list, da so slovenski merodajni krogi nemudoma — ne da bi bili še le čakali kake vspoduje ali poziva v to — v polni meri storili svojo dolžnost v označeni meri. O tem pričajo opetovani pozivi v našem listu, o tem pričajo lopati, ki so razširjeni po vsej okoliei in slednjič priča o tem dejstvo, da so posamični veljaki osebno uplivali v pomirljivem zmislu med ljudstvom po okolici. Da pa vsi ti koraki naši niso imeli povsod i popolnega vspoha, je pa to dokaz, kako ogorčeno je čustvovanje tega ljudstva. Za popolno »blaženje tega ogorčenja, toga valovenja užaljenih čutstov, ne za-došča vos nas »upliv«, ampak do pomnjenja moro priti le tako, da drugi krogi, ki so »vplivniši« od nas, store enkrat kraj večnemu zapostavi jen ju našega ljudstva, da odpro istemu na stcžaj vrata do — pravice! Mi smo vsikdar na razpolago za dobro stvar, ali menimo, da je dolžnost vsem, ki imajo kaj moči v rokah, <1 a pravičnim postopanj o m povspešujejo dobro stvar!
Idole/ha na sočutnem žalovanju.« — Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »I/lndipen-denta« te-le vratine: »Naše meščanske korporacije in društva so sklenila, da izvesijo jutri na svojih sedežih mej urami, ko so bode vršil na Dunaju svečani pogreb, znamenja žalosti. Tudi meščani, stanujoči v hišah eentruma mesta, se pridružijo, tako se nas informuje, temu sočutnemu pojavu splošnega žalovanja. Mej tem časom ostanejo zaprte javne naprave in prodaja I niee. To splošno soglasje je pravi dokaz izobraženega nazirnnja našega meščanstva, katero predstavlja' naša velika liberalna stranka. S tem jo zopet potrjen od nas vedno vzdržani princip, da naša stranka jc stranka reda. To soglasje meščanskega mišljenja pa daje nam vsem večo pravico, da protestujemo in odločno vdušimo vsaki poskus izzivalcev in naših neprijatcljev, da glas plemenitega, velikodušnega in gostoljubnega mesta, kakoršcn glas je pridobil Trst o vsaki priliki. ostane vedno neomadoževan.«	I
K toin besedam monitčrja progressovske stranke treba pač nekoliko komentarja. Najprej se mora konstatirati, da se po »Indipcndentu« meščanske korporacije, društva in meščani velike liberalne stranke ne pridružujejo žalovanju avstrijskih narodov, ampak le splošnemu žalovanju. Ta stranka žaluje torej po »Indipcndentu« le v toliko, v kolikor žaluje vos civilizovani svet. In da »Indipendentc« res tako misli, izhaja iz vrst, v katerih piše, da je to splošno soglasje dokazom naobraženosti njegove stranke, ki da je stranka reda. O žalovanju z a v s t r i j s k o - d i n a s t i č n e g a stališča ni torej govora, »e bolj jasno pa razkriva »Indipendentc« vzrok »sočutja« »veliko liberalne stranke« na zvršetku članka, kjer pravi, da to soglasje meščanskega mišljenja poda večo pravico, da protestujc in vduši vsaki poskus izzivalcev in neprijatcljev itd.
Torej tudi radi radi tega, da zamore z večim pravom in še bolj pritiskati na svoje nasprotnike, pridružuje se, vedno po >Indipendentu«, velika liberalna stranka splošnemu žalovanju.
No, kdor še zdaj ni prepričan, kako patrijo-tična je ta »velika libe r a l n a s t r a n k a« in kako odkritosrčno sočustvuje na nesreči, katero jc zadela našega vladarja in vso Avstrijo, temu pač ni pomagati.
Sicer pa ni dvoma, da izraža »ludipendente« res mišljenje »velike liberalne s t a n k e«, kar se razvidi iz tega, da se jc udeležilo današnje za-dušnicc po blagopokojni cesarici od 54 občinskih svetovalcev celih 7 (reci sedem!) svetovalcev iz mesta. Drugi meščanski svetovalci niso menda še zadosti uoobraženi! Tako bi morali sklepati vsaj po izvajanjih »Indipemlcnta«.
Da, da, dragi »Indipendentc«, na tebi so vidi, kako težko je tebi in tvoji stranki v takih časih povedati svoje pravo mišljenje!
Cesarjeva zahvala. Župan Hribar je prejel od e. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko nastopno naznanilo: Njegovo e. in kr. apostolsko
Veličanstvo je vsled razpisa Nj. F.kseolcneo e. k. ministorskega predsednika kakor ministra notranjih stvari ddo. 1. septembra letos štv. Ui»27 blagovolilo najfnilofttnoje dovoliti, da se 471' na županskem shodu zbranim slovenskim občinskim predstojnikom sporoči Najvišja zahvala za poslano uda-nostno brzojavko.
Oznanilo. V smislu S -,M) zakona od dne 'Jii. oktobra lH'.t»», drž. zakona štev. 220, dožni so posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v liiši stanujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo ; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba jc navesti tudi najemnino, in morebitne podnajemodalec ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov.
Podnajemodalei morajo naznaniti svojo podnajemnike in najemnino, ki jo ti jzadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebo, katero imajo svoje hodke.
V	smislu omenjene zakonske določbe in člena »Ji * izvršitvenoga predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. t OH iz letu 1 H«.l7so s tem pozivajo radi pripravljanja priredbo osebnega dohodnega davka za leto 1809. posestniki hiš ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze in sicer v neposrodnedržavnem mostu Trstu in v okoličanskih občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v poknježeni grofiji Goriško-Gradiščanski pa in v mejni grofiji Istrski na pristojnih e. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 20. oktobra IH'.IK. Do ravno istega roka morajo podnajomodalei, odnosno gospodarskih glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dno 1. oktobra 1H<>8.
lTzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemovaleev in gospodarskih glavarjev dobivajo brezplačno trn pristojnih davčnih oblastih I. stojnnjc, (torej v Trstu z oko-ličanskimi občinami na c. kr. davčni administraciji; na Goriškem, Gradiščanskom in v Istri pa na pristojnih e. kr. okrajnih glavarstvih).
V	smislu člena .'M* omenjenega izvršitvenoga predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jim je napraviti (stanovalske izkaze, oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti.
Ako so uzorci, ki so jih sestavile stranke, odnosno gospodarski glavarji )stanovalski izkazi) in katere je priložiti u zoreti hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebino prepisovati še posebej na hišne izkaze.
Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnie glede potnikov, ki se ustavljajo pri njih, ako isti pri njih ne bivajo dalje nogo tri mesece neprestano.
Določbo kazni zaradi odrečenih ali vedb napačno danih podatkov glede hišni stanvenikov obsega ij 247 zakona od dno 2f). oktobra lH(,)(i drž. za k. štev. 220. Isti se glasi:
»Kedor odreka po smislu S 200 tega zakona od njega zahtevamo pojasnilo o prebivalcih kake hišo, ali jo da vodoma napak, se kaznuje z globo do 200 gld.
C. kr. f i n a n č n o r a v n a t e I j s t v o .
Trst, dne 11. septembra 1H(JH. Oton vitez plem. Zimmermann
c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj.
Koparski umor. Kakor smo žc sporočili na kratko, so našli minoli torek v bližini železniškega mosta blizo Gorice 21-letnega Maksimiljana Friš-koviča, uradnika v Podgorski papirnici — mrtvega. V nedeljo je bil pri svojem bratu v Trstu, od koder se je vrnil v Gorico z večernim vlakom. S kolodvora je šol peš preko železniškega mosta in na potu ga je umoril nekdo. Zločinec mil je pre-paral trebuh ter mu pobral ves denar kar ga jo imel pri sebi in urz. Ko Friškoviča v ponedeljek ni bilo v urad, je vodstvo papirnice brzojavilo njegovemu bratu v Trst, kje da je Maksimiljan. Brat jo odgovoril, da je brat odšel v nedeljo zvečer v Gorico. Ker ga le ni bilo, so začeli iskati in ko-nečno so ga našli mrtvega, Storilca še niso dobili.
Sinefliji večer. Na tisoče ljudstva se j« valilo sinoči po ulicah, a red sc ni kalil nikakor. Takega vrvenja ni bilo v Trstu od onih dni, ko so se vršile demonstracije proti očetu Pavisiču. Razlika je bila seveda velika: sinoči so sc množico vedlo mirno in dostojno. Prosimo, da bi so nas n« umelo krivo — da bi so no midilo, da odobrujemo demonstracije — ako izjavimo tu svoje prepričanje, da jo v prvi vrsti zahvaliti odločni reakciji, navstali v nižih slojih proti izvostnim, brezobzirnim nepatrijotičnim življom, da so jo Trst včeraj zavil v žaljno obleko na način, da imponuje zares.
I'tis, ki ga napravljajo sedaj ulice tržaške, jo res mogočen, ganljiv. Pohvaliti treba posebno prodajalke na rndečem trgu, na lesnem trgu in na 1 trgu Zonta. ki so napravilo lepe katafalko na imenovanih javnih trgih. Na katafalkih so gorele luči vso noč.
Zadnje vesti.
Kozina 17. Danes okolu 11. uro seje vnel dimnik hišo g. Kristijana Dejak v Ilcrpeljah. Sreča je bila tla so ljudje hitro vdušili ogenj. Drugače bi bila pogorela vsa hiša.
IMllluj 17. Danes ima mesto z zaprtimi trgovinami, odičenitni črnimi listke, mrtvaškimi venci in napisi impouujoČ izraz žalosti. V črnino zaviti bobni zbudili so meščane na vso jutro.
Pogreb bode impozanton radi velikega blišča števila vojaštva, ki se ga udeleži.
Na pogreb pojilo italijanski ptinc z tiadvojvodo Ferdinandom na čelu skupine nadvojvod, dočint bodo spremljal cesar Viljelm cesarja Franu Josipa, Za njima pride kralj Saksonski.
Mrtvaški obredi vršili so bodo pri zaprtih durih. Ukrenilo se jc potrebno, da so preprečijo neredi v gnječi.
Dunaj H). Kadi smrti cesarice izostanejo vso slavnosti, ki so bile določeno za oni dan, ko sc pri sv. Roku pri Trstu spusti v morje Indija za uničevanje torpedov »Cesar Karol VI«. Ladijn sc spusti v morje dne 4. oktobra povsem na tiho.
(ieiicva Iti. Sinoči ob 11. uri jc policija zaprla nekoga Italijana imenom Giovanni Silva, ki jo na sumu, da je bil sokrivce Luchenijev. Silva je pripovedoval v soboto vso podrobnosti zločina ter je o tem hvalil Luchenija.
Zader 1(5. Od avtentične strani zatrjajo, da je popolnoma izmišljena vest, ki jo je prinesel »Piccolo« o izgredih proti Italijanom v Šibeniku.
Dllliaj H». Mnogo italijanskih delavcev je to dni ostavilo Dunaj. Včeraj jc n. pr. odšlo 200 delavcev ki so delali na instalaciji plinovih cevi.
KI in 17. Vest o nevarnosti, v kateri je bil princ neapoljski, napravila jo globok titis. Minister Pelloux zahvalil se jc avstrijski vladi za pazljivost avstrijske policije.
Dllliaj 17. Cesar je objel ginjen napoljskega princa.
Policija zasleduje Caviglia, (ločim jo urctovaui Tizzi priznal, da je hotel umoriti princa.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donose srečo.
ZALOGA POHIŠTVA 8
tvnlke	W
Alessandro Levi Miiizl v Trstu. *
•	Via Klhorgo 31 in Plazza Uosarlo 'i A
i	(Šolsko poslopje).	/f»
•	Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov ffl
>	lastnega izdelka, liogato skladišče ogledal,	O 1 vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Na	C >
•	zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in Iran-	G 1
>	ko. Naročeno blago se stavlja na parnik,	u ► ' ali na železniško postajo, ne da bi za to	G ► » računil stroške.	tt ►
Pozor!
1 rudniki, učitelji, truoui in obtliokl tajnik i in splo
vse inteligentne osebe,
Ktanujočc v Dalmaciji, l>o>ni. Hercegovini, ter ]m>vhhI drugod i/veii avstro-ogerskc monarhije (v Turčiji, Afriki, Aziji, Avstraliji, \meriki in vseli evropskih državah), koje imaju upliv in mnogu /nanstva, morejo lahko zasluziti vsaki mesec lepo svoto novcev.
1'isma in ponudite naj si- pošiljajo na
novčni zavod
I	(Chiffra .K. F. 4t»)
Trst (Trieste) (('alle s,.....Hii).
Slovenske gospodinje, pozor
Zahtevajte povsod in kupujte vetlno le kavo družbe av. Cirila in Metoda. S tem
koristit«' najbolj samitu nebi, ker ta izdelek je najboljii od vseli poznanih cikorij; ob enem pa podpirati' tudi našo šolsko družbo sv. Cirilu in Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje ipjrn lihima »lobi omenjena družba.
Mul položi dur — donm na altar!
\' prodajal niči
mrtvaških predmetov
(i. MONTANELLI-JA
Pnnte dclln Kalibra in Via Torrenle
se dobiva
izbrana priprava za male in odrasle. Vsakovrstne mrtvaške krsto. Venci in cvetlice za pogrebe. Venci iz biserov. Svece iz voska in drugi pogrebni predmeti po najugodnejših cenah.
<iOM|M>ilj4> kolesarji!
(V želite imeti kolo elegantno, lahko z lahl <im tokom, obiščite zalogo z oddelkom za popravljanje in dajanje v najem od
Karola Margoni
Piazza delle Poste št. 1,
i" dobli bodetc kolesa „MET KOR" 1/ Uraden po cenah in pogojih brez konkurence,
Kuzun tega imeli bodetc na izbor vso pri-tiklino po najnižjih cenah.
Telefon štv. 797. Se dopisuje in govori slovensko!
Alojzij Progar,
(Atelier v Benediktinskem samostanu),
izdeluje p« »vojeročnih načrtih, osnutkih in modelih-oltarje, liibcrnakeljne, prlžnlri', krst i In i ke ter
vsakovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reci tudi zajedno poslikajo in pozlaenje. Takisto izmotavlja portrete poživili uzorcili, nagrobne spo-menite s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzviseninami od preprostega kamna do dragocenega karnrskega mrainorja in to povsem vestno, pošteno in pristno.
AITE & ZADNIK
V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
(
Velika zaloga
mozklli in m\M stof za m letne sezone.
Velik izbor
plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke. Veliki izbor porkala in sat ina v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila po mori.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni obisk se priporočata udana
AITE & ZADNIK.
! ?
Viktorija" moderci 1
VT
T ' GEm -
z . * \ i
hm 3
n - Ji ifr f & \ ? V - C.
■v i .

\ \ ?* \ l

s
Velik izbor
vseli predmetov n pomlad in lelo,
volneno blago, perkal za obleke In srajce, cefir in oxford, lawn-tennis. satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek. trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Vel izbor perila dobiva se v iDaifaklurnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA
V TKNTt , — ulica sv. Antonu šiv. 1. V TRHTl'
Nu zahtevanjc
doposljejo sc uzorci z dotičnim i cenami poštnine prosto.
Odlikovan
fotografski L « ,atelier!
Acquedotto h. st. 25.
I šojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem Hit A 1111 ot (II stv. •*.") odprl svojo lilija! ko. Atelier jo urejen ni od o r n o in preskrbljen aparati nujnovejoga y.istein;t. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti ust papirje vsuki obliki do naravne velikosti platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene kolikor sploh možno nizke. l\>-sebno se pri poroča m v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvali. Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je mi A<M|M<Mlottll fitv.25
Anton Jerkič,
odlikovan fotografski atelier.
V Gorici:	V Trstu:
na Ac<|iic<lottu
Cenike in spričevala zastonj.
Iščem
„THE GRE E HAM"
angležko zavarovalno drušfro na življenje v Londonu.
Aktiva društva do ,'J1. decembra 1H(,I7...........Kron .15ft.fM)7,*>79*_
Letno vplačilo premij in obresti do ;J1. decembra 181)7..... » 28.82:1,875'—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S-JS.) . . » :14:1.8(H),067*— V letu 1HH7. izdanih 74(»H polic za glavnico od ....... » <17.:181,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopoSljejo ko vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vneli jezikih.
MT Glavno zastopstvo v Trstu.	,
Via del Teatro štv. 1, „Tergeateo" Scala IV.
310T Iščejo se dobri a g- e n t j e, zastopniki in potovalci.
Carl Greinitz Neffen,
\a Corsu stev.
podružnica Trst.
IMazza della Legna
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
3HF" predmetov za stavbarstvo, ^^
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
Miinjsko, namizno in hišno opravo, železne itHe in pred o injem varne blagajne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo.
CENE ZNOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritisknjočb moč izmed vseh drugih, kakoiMiihkoli stiskalnic.
Stiskalnic« /a masline, hidravlike stiskalnice. brizualjkc proti peronospori Ver-niorclove sestave.
Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, tricrc i. t. d. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/., Praterstrasse. zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj!