2. Listne zveze narejajo list: «) cel, če nič ni ali samo neznatno vrezau, /?) tricapen, če je na tri dele vrezan, y) p et- ali večcapen, če je na pet ali več cap vrezan jj^  j ' Gospodarske stvari. Trsoznaustvo, (Dalje.) b) Listje spada med naj imenitnejše organe, je mati in rejnica očes in grozdja, ker ga varuje, obranjuje, in pomaga krazvitju za pribodno leto. Tudi korenje pošilja listju sirove soke iz zeralje po deblu in vejicab, da se tam preku- in plitvo razrczan, če ni do polovice vrezan, globoko razrezan, čeje nad polovico vrezau, polrazcepljen, če ni celo do sredine razrezan, razcepljen, ee je do sredine razrezan. 3. Listue cape so : po legi: spodnje, srednje, konene, po podobi: srčaste, jajčaste, suličaste, kupaste, skrivljene, zelo ali nialo povševne. 4. Listni rob je: topozobat, ostrozobat, dvojezobat i. t. d. (Dalje prihodnjič.) Dobre vlačence niso zavreči. Trta se razun drugih načinov s pogrobanjem pomladuje pomnožuje. Ali kdaj kaže tudi z vlačencami napolniti prazni prostor v vinogradu posebno, ko ne kaže cele trte pogrobati, ker še je premlada iii ni za več trt na enem inestu prostora. Navadama manjši vinorejci neraajo rožnjenišnic, iz kojib bi s sajenkami prazne prostore v jeseni ali spomladi po goricah napoluili in jih zasadili, ktcre pa vendar prekapajo biez koristi, ker trte ni; tako iniajo le delo, haska pa nobenega ni, razun revne betvice trave. Viuorejcem, ki imajo po rajdah vinograd zasajen, je celo prosto, da od bližnje trte z mladiko nadomestijo in napolnijo prazni prostor z vlačenco, t. j. da se mladika v sredini pogrebe in z zernljo zasuje, v jeseni ali spomladi pa kouec pri stari trti odreže in pol drug čevelj globoko pokoplje s koreninami vred. Nekterih viuograd je redko zasajen videti, ko je obrezan, kadar pa je okopan in so vlačence položene je jako gost, ker so prazni prostori z vlačencami napoljneni. Po ljutomerskih in radgonskib vinogradih le izjemno vlačence delajo ali polagajo; a tem obilneje in obširueje pa po goričkih goricab jib zapaziš. Dobro, koji tako raviiajo, ker jim pridelke množijo, pa tudi so vlačence same na sebi jako koristue, toda le uue, koje so boljših plenien. Pobitega serca sem vselej gledal une vinorejce, ki so o rezi vlačence le za 4 prsta v sredini zagrebane izpipali in jih v klance mctali, pametueji pa s moj ugovor : zakaj jih po rečinab ne ne rastejo ! To ni res! ga zavrnem. kurili ž njimi. Na zasajuje? mi reče : da Ako rozga, ja celo starina brez koreninic položena raste, zakaj nebi vlačenca s tolikimi lepimi koreninicami rastla? Saj trta celo po klancib raste! Kjer pa sem videl vlačence od Šilharja, križovatnjaka, drobne beline in drugih manj srednih trt, sera pa še sam svetoval ne le vlačence, temuč tudi takošnje trte izruti in si gibance ž Djimi peči — tako mu saj nebo golta praskala in črev zjedala kislina vinska. Vinorejci! Poskrbite si malega in italjanskega rivčeka (Klein- u. Walscb-Riesling). Prvi daja sila dišeee, drugi pa ognjeno vmo Poteni šipona, oba pa posebno zadnji traiuinca, mušice žlahne: sta jako rodovitna. modre rdeče, sive, hajo) ker so znotrajni deli ncštcvilne sesavke, sočne inbele (Klevner), mušice žlabne zelene (grtiner Sjlvaner), žlab- Dine bele in rdeče (\veisser u. rotber Gutedel), kihljikovca (Kracbgutedel), klešeca (Ortlieber), habševine (Fischtraube) i. t. d. Vse te trte so rodovitne in dajo zmešane izvrstno vino v dobrih legab, dobro in okusno pa v slabih legab in tako vrednost vinograda silovito povzdignejo. Iz takih trt narejajte vlačence, in pri živi glavi jih ne pobacite ne pomečite v klance! Že prosta rozga raste v dobri zemlji, da že prvo leto nad vatel, 3 čevlje visoke mladike požene, koliko raji bo pa vlačneca rastla z obilnimi koreninicami, kojc se pa morajo do 4 palcev prikrajšati, porezati. Sicer je res, da navadama prvo leto slabeje vsaka vsajena reč raste tako tudi vlačenca. Al drugo leto bo že velike mladike pognala, in tietje leto ji že zamoreš reznika in bika, konjiča narezati — in tako imaš že čvrsto trto od položene vlačence sajeno ako ne dve do tri, kedar ji več ščetinasta, če so samo spodnje žilice lasaste ali ščeti- mladik pustiš, ko jo sadiš, ker nektere vlačence imajo po 3 naste, do 4 mladik prav velikih. Ne misli: to ji škoduje, ker v d) volnata, če je z mehkimi lasci, koderčasto zmešauimi, mladosti mora trta na korenine bolj delati. Po svojem je to tanko in rahlo preraščena, da se še zelena plošča sem nenaravna misel. Le pomisli! kako bi vendar zamogla trta ter tje vidi, velike mladike (rozge) storiti, pognati, ako ne bi ob enem t) kocinasta, če so mebki, gosti lasci kakor klobučina tudi na koreninah vspešno rastlaV — Saj ni trta zavoljo zvezani in trdno črez in črez priraščeni. lesa, ampak zavoljo grozdja. zračne cevkice), ter požlabtnjene nazaj za živež pošlj raste in se razproslira. Ce je pa korenje v mokri zendji, preobilo vode popiva, listje pa postane bolno, žolto in odpada, potem pa še koreninje sprbne in trs vmre. Preiskuje se list na nasprolni straui grozdja ali kremplja, ktero ,je naj bolj popolno; pregleda se po vrsti: 1. listna plošča, ki je «) plana ali ncplana: gornja plat je večidel gladka, svetla, bolj zatemnelo zelena in previdena z nešteviluitui, nevidljivimi Ijuknjicami, skoz ktere se izpuhteva ninogo nerabljivib sokov; spodnja je bolj neplana, žilnata, ki sesa po mnogih odprtninab sem ter tje razsejanib gaznate delce posebno ponoči in spomladi kakor roso, dež, zemljini sopuh i. t. d. Hlapi pa posebno meseca avgusta v vročini. p) naga ali gola, če nikder ni kakib lascev ali ščetinic, Zato vlačenc ! še enkrat kličem Ne pomelujte od dobrib plemen Jančar.