23. štev. „ V Ljubljani, dne 10. junija 1911. Leto III. Slovenski Som. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila |se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Narofnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo ..Slov. Doma" v Ljubljani Kandidati za državnozborske volitve- Dne 13. junija se vrši volitev državnih poslancev. Do zdaj so klerikalci imeli vse državnozborske mandate na Kranjskem razven ljubljanskega. Pridobili so jih brez boja. Toda letos bodo napredni volilci stopili organizirani na volišče ter na vsej črti napovedali boj škodljivemu klerikalizmu. Če bo vsak napreden volilec storil svojo dolžnost, tedaj smemo računati na uspehe, ki bodo od leta do leta naraščali. Kandidati narodno-napredne stranke so: 1. Ljubljanska okolica: Josip Tribuč, posestnik na Glincah. 2. Radovljica, Kranjska gora in Tržič: dr. Karl Triller, odvetnik In deželni poslanec v Ljubljani. 3. Kamnik in Brdo: dr. Ivan Tavčar, odvetnik ln deželni odbornik v Ljubljani. 4. Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica: Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. 5. Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava in Lož: dr. Fran Novak, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 6. Litija, Višnja gora in Radeče: Jože! Reisner, deželni poslanec v Ljubljani. 7. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje: Adolf Ribnikarf živinozdravnlk v Ljubljani. 8. Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk brez občine Smuka, nadalje občine Banjaloka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem: Fran Višnikar, deželni poslanec v Ljubljani. 9. Metlika, Novomesto brez občin Poljanica in Črmošnjice, Črnomelj, brez občine Planina: Peter Majerle, poses., trg. In mesar v Predgradu pri Starem trgu. 10. Ljubljana mesto: dr. Vlad. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. V volilnem okraju Kranj in Škofja Loka kandidira kot samostojen kmetski kandidat: Franc Demšar, posestnik v Zalemlogu pri Železnikih. Torej, kmetovalci — na delo za napredne kandidate! Kmetovalci, ne volite svojih nasprotnikov! Naš kmetovalec je bil že oi mi to pot plačali.« To pogrebno spremstvo je potem prevzel od župnika povabljeni kaplan Majdič. Tudi mašo za umrlega ni hotel isti dan brati in ga je tudi v tem nameščal vaški kaplan Majdič. Potrudil pa se je sestaviti ogromni pogrebni račun. Za vaškega kaplana je računal 30 kron. Povrhu pa še tri krone za kosilo. Za svoj trud, organista in drugo 98 kron 92 vin. Za prostor, kamor so mrliča pokopali, 20 kron. Končno ni več vedel, kaj naj bi še računal, pa je dodal še 10 kron za cerkvene potrebščine. Tako se nam tedaj kmetom godi, kadar smo primorani imeti opraviti z duhovniki! Potem pa še pravijo, da so osrečevalci ljudstva. Radi bi vedeli, koliko ta pohlepni župnik zasluži, ker tako pogosto spremlja svojo kuharico na poti v Ljubljano in nazaj. Skrajni čas je, da posveti luč zavednosti in osvobojenja klerikalizma tudi v naše gorske vasi. Kmetje pri volitvah se ne bojte ne župnika, ne kaplana, ne žene, ne hudiča. Junaško v boj za srečo in svobodo I Kmetje! 13. junija boste odločili z glasovnicami kako se bo gospodarilo z vašim denarjem in celih sedem prihodnjih let. d Iz Velike Loke. Dne G. t. m. je bila pri nas dražba občinskega lova. Doslej smo imeli lov v najemu tukajšnji posestniki, kar pa je silno peklo čatežkega taj-moštra, ki ne privošči drugim, osobito naprednjakom, nobenega veselja. Prišel je na dražbo s trdnim sklejKmi tem naprednim Ločanom lov odvzeti ali pa vsaj kolikor mogoče podražiti. Dražba se je pričela in blagoslovljeni gospod »so« gnali lov višje in višje, češ, ko bom nagnal — seveda iz same krščanske ljubezeni do bližnjega — lov na višek, ga bom pa. pustil. Pa je mož z blagoslovom obsedel — lov mu je pa ostal. Plačeval ga bo pa menda njegov tihi ceglarski kompanjon, ki razpolaga z lepim številcem tisočakov. Ker vemo, da čateški Henrik še puške ne zna držati, toliko' manj pa še njegov upokojeni in petični sobrat, se bodo zajci, kljub Zajčevim predlogom v deželnem zboru, prav dobro počutili. Vse pa kaže, da je fajmoštra vodilo pri tem le sovraštvo do nas. Čudno je, da ti gospodje ne privoščijo’ kmetu najmanjšega veselja. On in njegovi sobrati, ki so vsak dan siti pečenke, težko gledajo, če bi si tudi kmet privoščil sempatja kako zajčje bedro. Se bolj čudno pa je, da se tako strinjajo z Zajčevim nasvetom, naj bo zajec kmetov. Tu se vidi, kako dejanski izvršujejo one sklepe, ki jih stavijo v deželnem zboru njihovi poslanci. Pribiti je treba, da je bilo vse to le pesek v oči, da bi tem lažje slepili zaslepljeno ljudstvo. Zajc je predlagal, naj bo zajec kmetov, a gospodje fajmoštri pa kljub temu mislijo, naj bi jedel kmet le močnik, gospodje pa zajčke in pečenko. Catežkemu Henriku pa se je zdelo prav, da hi odslej streljal tudi zajčke, ker je do sedaj pokal same kozle. Pravijo tudi, da bo jemal seboj na lov dolgega Tončka iz Šent Lovrenca, ki kratko vidi. Ta mu bo zajčka pokazal, Henrik ga bo poknil, naš »zadnji dan leta« bo pa v svojem ponižnem hlapčevstvu tekel ponj. Za zahvalo bo pa dobil, če jo že nima, ono> zajčjo lastnost, ki ji pravi naš kmet. »figamoštvo« in pa zajčje noge, da bo lažje skakal iz korita v korito. Sicer pa bodemo o tem pratkarju poročali še prihodnjič, kako dela v šoli z izročeno mu deco. Koliko’ čsa ima pa ta blagoslovljeni gospod s Čateža, je pa res čudno. Poleg svoje službe, ki mu nese ogromne novce, dela opeko, kupuje mleko, vaga semena, šteje v hranilnici denarce itd. — sedaj bo pa še »jager«. Res, čas mora imeti človek, ako se hoče, z vsem tem ukvarjati. Govore tudi, da bo slavnozna-nemii Pumpru prevzel službo popravljanja mrjaščkov. No, pa brez šale! — Volitve so pred durmi in naš kmet bo poplačal svoje »drage prijatelje«, ki mu ne privoščijo niti najnedolžnejega veselja. Zato pa možje: Proč s temi »prijatelji«, ki vas samo skubijo in delajo vse le za svoj žep in za svoj dobrobit. Naš kandidat je mož, ki mu lahko zaupamo, on je mož, ki pozna težnje kmetskega stanu, mož, ki se bo potegoval za naše koristi, pa ne, za zajčke in svoje žepe, kakor je naši »častiti«. Jasen dokaz, koliko je našim častitim za kmeta, nam je podal zopet čateški fajmošter, ki nima nikdar dosti in se mu je sedaj zahotelo tudi po zajčjem mesu, kjer je drugega že presit. Zato pa možje-volilci: dne 13. junija poplačajte te pijavke s tem, da zapišete na svoje glasovnice ime našega kandidata ADOLF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani, d Moštni davek — zasluga klerikalcev. Klerikalci vedo, da bo moštni davek najhujši udarec za naše vinorejce. Zato sedaj pripoveduje, da so proti njemu. Tega pa ne povedo, da bodo po volitvah prvi glasovali za moštni davek in tak zakon, po katerem se bo vino že kot mošt v kleti ob-dačilo. Ker je dr. Šušteršič glasoval za 320 milijonov za nove ladje, bo moral kot pristaš vlade tildi za moštni davek glasovati, ker vlada drugače 320 milijonov ne bo mogla izterjati. Ribnikar ni v tem pogledu nič vezan na to kakor Hladnik. Ribnikar je pravi mož, ki se bo junaško boril zoper moštni davek. Kdor ima le za en fingrat pameti v glavi, ne bo volil župnika Hladnika, ker bi volil za moštni davek, ampak vsak pameten, previden mož bo 13. junija napisal na glasovnico našega kmečkega kandidata, ki se bo potegoval za naše kmečke potrebe. Napisal bo na glasovnico: ADOLF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani. d Kako so delali klerikalni poslanci na Dolenjskem? Po voli vali se dr. Hočevar ni čisto nič več brigal za svoje volilce. Ravnotako jih tudi Hladnik ni imel za mar potem, ko je bil izvoljen za deželnega poslanca. V Dobrniču je toča napravila ogromno škodo. Ali se je kateri poslanec brigal za nesrečneže? Niti Hočevar, niti Hladnik ne! V Dobrniču še danes niso dobili niti državne podpore, niti odpisa davkov, niti se ni z odplačevanjem daftkov počakalo. Ce bi bili poslanci kaj vredni, bi vsaj te malenkosti lahko dosegli, kakor jih lahko vsak drug poslanec doseže. Tudi v Čatežu je lani toča vse vinograde uničila. In mislite, da se je Hladnik ali Hočevar brigal za svoje volilce? Cisto nič ne! Sedaj so gospodje prav ljube/njivi in prijazni, ker se boje Ribnikarja in ker vedo, da jih drugače sploh noben več volil ne bi, ako zopet ne preslepe volilce. To so dejanja, to je resnica, kar smo tu povedali, vse drugo je laž, farbarija, prazna slama. Vsak pameten in trezen človek na klerikalne besede nič več ne da. Proč s Hladnikom, proč s stranko ljudskih sleparjev! d Volilni shod v Kostanjevici. Kmečki kandidat, živinozdravnik Adolf Ribnikar, priredi svoj volilni shod v Kostanjevici na Mestnem trgu v nedeljo, II. junija ob 3. popoldne, kjer se bode predstavil državnozborskim volilcem. Volilni sliod bo javen in se ga sme vsakdo udeležiti. Kandidat Ribnikar je že imel sijajne volilne shode. Ti shodi so bili v Trebnjem, Mokronogu, Škocjanu, Krškem in Veliki Dolini. Po-vsodi so kmetje z navdušenjem sprejeli njegovo kandidaturo, ker ga vsak čisla in ceni, kdor ga enkrat spozna in sliši govoriti. Zato pa naj pride na shod v Kostanjevico vsak volilec, komur je na tem, da gremo skupno v boj zoper izkoriščevalce in škodljivce kmečkega stanu. Prepričani smo, da bo potem vsak zaveden kmet zapisal na svojo glasovnico: ADOLF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani, d Kostanjevica. Samo nekaj dni nas še loči od dneva volitve v državni zbor. Pomisliti nam je torej, koga naj volimo za državnega poslanca. Dr. Šušteršič, ki je glasoval za 320 milijonov novih vojaških davkov, nam ponuja župnika Hladnika iz Trebelnega. Župnik Hladnik pa bode kot duhovnik delal za svoj stan in glasoval vedno tako, kakor bo to želel dr. Šušteršič, ki ne trpi, da bi se kdo za kmeta potegnil. Župnik Hladnik, ki je mogoče dober duhovnik, a za kmeta nima pomena, bo zastopal samo koristi svojega stanu. Radi tega se tudi duhovniki zanj tako potegujejo. Kmetje in obrtniki so zato postavili svojega kandidata in sicer živinozdravnika Adolfa Ribnikarja, ki je mlad mož in navdušen kmečki zastopnik. On je voljan in tudi sposoben zastopati kmečke koristi, najsibo kjerkoli. Zato ne bo v državnem zboru odvisen od milosti dr. Šušteršiča, kakor so to vsi poslanci S. L. S., ampak bo popolnoma samostojno nastopal, kakor bodo želeli njegovi volilci. V kostanjeviškem okraju je še vsem znano, kako je naš bivši poslanec dr. Hočevar delal skrivaj z dr. Benkovičem proti železnici, ki bi tekla skozi Kostanjevice, Cerklje in Krško vas. Dosegel bi bil znabiti svoj načrt, da ga ni ljudstvo krške doline na velikem sliodu v Kostanjevici pozvalo na odgovor, kjer se je poslanec dr. Hočevar izgovarjal, da ga je zapeljal dr. Benkovič. Znano je, da prejšnji poslanec dr. Hočevar za kostamjeviški okraj ni ničesar dosegel ne za kmeta, ne za obrtnika. Pač pa je preskrbel odstavljenemu in obsojenemu notarju novo mastno službo v Ljubljani. Za kmeta ali obrtnika se ni potegnil, pač pa se je potegnil za gospoda, bogatega notarja Hafnerja, ni je delal v Kostanjevici zdražbo in pre-Pir. In tako bo delal tudi župnik Hladnik, ker bo moral ubogati tistega dr. Šušteršiča, ki ga je poslušal dr. Hočevar. Zato naj vsi neodvisni kmetje in obrtniki in delavci glasujejo za našega vrlega kandidata in naj zapišejo na glasovnico: ADOLF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani. d Zopet jim gre za vero! Pred štirimi leti so klerikalci agitirali v našem volilnem okraju tudi za vero. Rekli so, vera je v nevarnosti, če ne volite Hočevarja. Danes vemo, zakaj so takrat kmetu vsilili Hočevarja in zakaj so Hočevarja poslali na Dunaj za poslanca. Zato, da se je med tem časom župnik Renier prilastil vee- Sedaj so klerikalci prav po krščansko Hočevarja vrgli za plot in ga oropali vsega premoženja. Naš kandidat Adolf Ribnikar se je sedaj vozil na shode z vozom in konji posl. Hočevarja, kateremu so vse zarubili. Danes ni župniku Renierju nič za vero, ko se na Dunaju vozi z avtomobilom in se prav dobro ima. Med tem časom pa so gospodje tudi sicer pokazali, da v politiki ne gre za vero, ampak za gospodarska in druga vprašanja. Ali je Šušteršič reševal vero, ko je glasoval za 320 milijonov novih davkov? Ali bo šlo za vero, kadar nam bodo že v kleti mošt obdarili? Klerikalci se tako boje za; svojo kožo, da je začel še sam škof politiko v cerkev zanašati. Izdal je pastirski list, ki bi moral razlagati božjo besedo. Ta pastirski list pa je političen letak. Največja predrznost je pa od Vfa 'U naraynost žaljenje Jezusa Kri-^SU.’ 'Ia se uPa v pastirskem listu napi-1 U ® stayek: »Kaj ne, zoper Boga, zoper našega Zveličarja „ii ne bomo!« Za božjo voljo, ah i10 (lr Šušteršič že Bog ali Zveličar. Ali misli morda škof, da je faj-m ost er, župnik, Bog in Zveličar?' Res ostudno je že, kako duhovščina vero zlorablja v politične namene. Jezus Kristus n se jokal, ko bi prišel nazaj in našel take namestnike. V Škocijunu so iz same hudo-nje in sovraštva potrkavali s cerkvenimi zvonovi ob času, ko drugače nikdar ne zvone. Cerkveni zvonovi so delali politiko, da so motili shod našega kandidata Adolfa Ribnikarja. Proč s farizeji! Proč s hinavci in ljudskimi sleparji, ki vero mešajo s politiko. Za vero ni klerikalcem, za naš žep jim je! Zato vpijejo-, da je vera v nevarnosti, da; bi kmet ne videl, kako segajo z dolgimi prsti v njegov žep. d Trebnje. Županstvo občine Trebnje na Dolenjskem vljudno poroča vsem pre-kupcein in kupcem blaga, da bode radi državnozborskih volitev sejem v Trebnjem preložen na dan 14. t. m. Kmetje 13. junija bodite junaki! d Semič. Dne 30. maja t. I. se je vršil v župnišču konkurenčni ogled glede župnikovih hlevov, kleti itd. Župnik bi že lansko leto rad imel, da bi mu farani napravili že prej omenjeno poslopje, ki je, čeprav staro, še vedno v najboljšem stanju. Župnik je bil prepričan, da bodo kmeti gotovo privolili vse, kar bo želel. Zbralo se je že okoli 9. ure čez 200 kmetov okrog župnišča, ki so nestrpno čakali, kdaj pridejo Vukšinič, župnik in pa zastopnik c. kr. okr. glavarstva. Slednjič so vendar prišli. Ko je začel govoriti oče Vukšinič, koliko da nemški red ter potem poživljal farane, naj župniku sezidajo vsaj hleve, je zavrelo med navzočimi kmeti. Nastal je pravi upor. Morali so posredovati orožniki. Vukšinič je nekaj govoril, toda obnašanje kmetov je jasno pokazalo, da kmetje nočejo zidati župniku drugih hlevov in drugih za duhovnike nepotrebnih stvari. Župnik tudi vedno tarna, da je cerkev revna — naj vendar enkrat vzame svinčnik v roko ter natančno napravi svoje račune, pa ho- videl, da ni tako slabo. Ta dogodek zopet kaže, kakšne namene imajo klerikalci z našimi kmetovalci. Odirati ga hočejo! Naš kmet nima še premalo deželnih in državnih davkov, zida naj še farovške hleve itd. V nedeljo pride v našo vas menda Jarc otrobe vezat ter se ponujat za državnega poslanca. Pokažite mu, kakšno mnenje imate o njem in klerikalnih samo-goltnežih. Volite pa kri svoje krvi, volite kmeta, ki edini pozna vaše težnje, vaše potrebe, in ta je PETER MAJERLE, posestnik v Predgradu pri Starem trgu. d Kot. Volilci, pozor! Po naši fari hodi neko človeče ter povprašuje po glasovnicah, ki jih podpisuje za Jarca. Kamor se še prikaže, ga vrzite ven. Naš kandidat je PETER MAJERLE, posestnik v Predgradu pri Starem trgu. Napišite razločno njegovo ime na glasovnico. Pazite na dan volitve, da vam kak klerikalni agitator ne zamenja glasovnice. V boj zoper škrica Jarca, v boj za našega kmetskega kandidata. d Volilci kočevskega okraja! Ali veste, na koga so letele na nekem sestanku psovke poslanca Jakliča: Banda, fakinaža, mulci, sodrga? — Na nikogar drugega, kakor na vas, zavedni volilci, na vas zavedni kmetje kočevskega okraja. Te besede so bile po zatrdilu nekega slovenskega lista, izrečene javno, v sramoto vas, zavednih mož, ne da bi se bil Jaklič zagovarjal na to neodpustljivo žalitev kmetskega stanu. Priče na razpolago! Zavedni kmetje! Vi ste torej pri Jakliču mulci. Ali ste že kdaj culi, da bi se kak poslanec tako žaljivo norčeval iz slovenskega kmeta, kakor se je ta človek? Ne nagovarjamo nikogar, vsak naj voli po svoji vesti, resnica pa je, da kaj takega niste čuli še nikoli iz ust Pucelj-na in Višnikarja, da bi zavedne kmečke može z mulci napadala. Ne glejte na obljube Jakliča, ki se izgubljajo kakor pene v zraku. To je samo slepilo in nič drugega. Leta in leta obljublja in obljublja, pa nima kaj pokazati. — Ravnotako bosa je z grožnjami, da ne bodete dobivali potnih listov »posov«, če ne volite Jakliča, ko vendar veste, da v teni oziru odločuje e. kr. okrajno glavarstvo. Ne premišljajte mnogo! Na izbero imate dvij* v vsakem oziru izborna moža. Puceljna in Višnikarja, ki vas visoko spoštujeta, ki bosta šla neustrašeno v boj za pravice kmečkega stanu. d Velike Lašče. Več nego 400 kmetskih zaupnikov jc postavilo v volilnem okraju Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk kot samostojnega, neodvisnega kandidata IVANA PUCLJA. Veseli nas, da so se kmetje začeli zavedati svoje odločilne moči. In mi pozivljemo vse prave, neodvisne kmetovalce, naj napiše na svoje glasovnice: IVAN PUCELJ, posestnik in mesar v Velikih Laščah Če bomo delali složno in neutrudljivo, moramo zmagati. Torej, kmetovalci, na delo za neodvisnost kmetskega stanu. Gorenjske novice o g Iz Moravč. Bližajo se državnozborske volitve. Spomnimo se, kaj vse nam je obljubil dr. Krek, kateri se nam zopet ponuja za poslanca, in treba nam ne bode na dolgo premišljevati, ali naj zopet volimo tega človeka, ki še ni nikoli nič storil za kmeta, tega pristaša stranke ljudskih sleparjev, ki le obljubuje, a ne stori ničesar. Ne poslušajmo sladkih besed in obljub, katere se ne bodo nikdar spolnile. Oddajmo 13. t. m. vsi kot en mož svoj glas možu, ki je znan poštenjak, ki se ne prilizuje, temveč spolni kar obljubi. Ta mož, kandidat narodno-napredne stranke za kamniški in brdski okraj je dr. IVAN TAVČAR, odvetnik v Ljubljani. Ako oddamo svoj glas temu možu, zasijali bodo tridi kmetovalcem v Moravski dolini lepši in boljši časi. g Iz IJrtije pri Moravčah. »Domoljub« že menda ne more več pisati za resnico, zato piše samo za smeh in kratek čas take budalosti, da se smejejo vsi, ki čitajo te otročarije, Šolarček, ki je nesel »Domoljub«, srečal je kravo in junca. Pokazal jima je »Domoljub« in krava in junc sta se splašila, ker je smrdelo po Demšarju in upokojenemu dacarju, ki daca dišeče shrambe — za kratek čas. V predzadnjem »Domoljubu« napada lažnjiv dopisnik naše naprednjake in g. Hušnikarja. Demšar in njegovi kimovci dobili so pri nas tako brco, da bi kmalu v Drtijšici z mežnarjem vred utonili. Radi tega so njih možgani tako napolnjeni z vodo, da se že prežgana župa iz njih cedi — seveda za smeh in kratek čas. Agentu kaplanijske šparkase so postala pri nas vroča tla, zato se nas boji, kaplan Lovšin se pa že sploh več k nam ne upa, Spominja se še, kako je dekle »uglihaval« — za kratek čas. Mi drtijski naprednjaki pa se »Domoljubovemu« dopisniku prav iz srca smejemo — seveda tudi za kratek čas. Oc bo Demšar povsod tako lepo sprejet, kakor pri nas, bo kmalu od lakote umrl — pa ne za kratek čas. g Iz peške doline. Tudi pri nas se že pripravljajo za volitve. Pravijo, da bodo postavili našega župnika za kandidata krav, juncev in telet ter zanikanih sodov. Vsi klerikalci ga bodo volili, samo preku-povalci ne, ker se takega mešetarja, ki prodaja krave za bike, osle za kanje in rešeta za sode, vsi sramujejo. Povrh ga bodo volili pa še za župana in agenta razglednic. Moravski kaplan Demšar mu bo prvi svetovalec, ker on rad prepeva: ».... rokce, nogce skriž držala ...«, kaplan Lovšin pa mu bo drugi svetovalec. Svetoval mu bode, kako se po noči »firniki« zagrinjajo in lcedaj se sme jesti meso in klobasa. — Mi naprednjaki pa bomo volili poslancem gospoda dr. Ivana Tavčarja, odvetnika v Ljubljani. g Volitev v kranjsko-škofjeloškem okraju. Samostojni kandidat g. Pran Demšar iz Zalega loga priredil je binkoštni torek popoldne ob 2. zaupni sestanek, katerega so se udeležili edinole kmetje v tako obilnem številu, da se je moral spremeniti v volilni shod. Nad 300 udeležencev se je zbralo od vseh strani pri Jahaču v Kranju. Shod je otvoril g. Jožef Novak, posestnik iz Jame, v presrčnih besedah, nakar je bil izvoljen predsednikom Jože J e n k o, kateri podeli besedo gospodu kandidatu. Le-ta navaja v prijetno zbranih besedah, zakaj se je odločil za samostojno kandidaturo, kaki nagibi so ga privedli do tega ter pojasni, za kaj se bode potegoval vr slučaju izvolitve. Z nepopisno radostjo in zadovoljstvom vzeli so poslušalci njegov govor na znanje. Pričetkom vmešavalo se je v govor z medklici nekaj nasprotnikov, kateri so pa utihnili, ko sta jim povedala par krepkih v brk posestnika Kuralt in Z u p i n iz Pešate. Shod je trajal nad eno uro in tako učinkoval na poslušalce, da so obljubili, da pridobi z agitacijo vsaj vsak po pet svojih somišljenikov v svojem kraju. Pri glasovanju je bila kandidatura soglasno sprejeta, celo navzoči organist iz Št. Jurja, kateri je enkrat vprašal, h kateremu klubu bi kandidat pristopil v slučaju izvolitve, je za njega glasoval. Krepke besede, katere je izrekel g. Tomaž Z u p i n : Povsod naj le en glas doni, Fran Demšar iz Zalega ioga naj živi! zaključijo res izvrstno uspeli shod. g Volilni shod za stražiško občino sklical je g. kandidat Fr. Demšar v gostilni pri »Kolodvoru«. Zbralo se je okrog 150 udeležencev. Gosp. kandidat je razvil svoj program. Govorili so na shodu gg. plem. K ai p u s, Jože Novak ,Iv. Nič, T. Z u -p i n, Avgust N a d i 1 o in Jenko. Razpoloženje za g. Demšarja bilo je popolno. Kakor soditi iz dosedanjih uspehov, gospod Demšar iz Zalega loga premaga Čoča. Kandidatura zopet soglasno sprejeta, na kar so je zapelo navdušeno: »Hej Slovani itd.«. — Naš kandidat je in ostane FRANC DEMŠAR, župan v Zalem logu, njem oddajmo 13. junija svoje glasove! — nedeljo se priredi po kranjskem okraju med volilci je napravilo, ker je stopil gospod Demšar v zvezo z zaupniki ter priredil male volilne sestanke. Po vseh občinah in vaseh se sliši: Volili bomo v torek Franceta Demšarja iz Zalega loga. — V nedeljo se prirede po kranjskem okraju nekaj večjih volinih shodov. Volilci, udeležite se jih v obilnem številu! g Iz brdsko kamniškega okraja Več kmetskih zaupnikov je postavilo v tem okraju kot neodvisnega, samostojnega kandidata Mateja Sršena. Mi pozdravljamo to kandidaturo neodvisnih kmetovalcev, ki se hočejo oprostiti klerikalnega jarma in ki uočejo voliti vsiljivega dr. Kreka, in jih pozivljemo, naj 13. junija napišejo na glasovnico MATEJ SRŠEN, posestnik na Skaručni. S tem bomo močno oslabili klerikalne glesove. g Iz Moravč. Kaplan D e m š a r tako bezlja od vasi do vasi, od hiše do hiše, da je že vse podplate raztrgal. Pobira hranilne knjižice Tomanove posojilnice, 1‘ehta denar ter hujska in laže na vse pretege. Iljudstvo mu danes že ne zaupa dosti, ker ve, da, v tem pritepencu vendar ne more imeti toliko jamstva, kakor v odločnih možeh, ki stoje na čelu omenjene posojilnice. Vedno govori, da posojilnici prede slaba, da je v škripcih itd. Ljudstvo se mu smeje, ker ve, da Tomanova posojilnica stoji trdna na temelju, ki se je sezidal v 15 letih poštenega dela. Kaj so zadnji časi brez- vestni obrekovalci dosegli, svedoči sledeči uspeh Tomanove posojilnice do 1. junija: Prejete hranilne vloge 1(54.086 K, vrnena posojila 28.365 K, prejete obresti posojil 23.500 K, tekoči račun poštne hranilnice 46.814 K, prehodni zneski 24.513 K, es-komptovane menice 75.000 K, tekoči račun pri Zvezi 153.820 K, razno 700 kron, skupaj 516.798 kron. — Izplačane hranilne vloge 306.460 K, dana posojila 15.883K, tekoči račun poštne hranilnice 46.980 K, prehodni zneski 24.600 K, tekoči račun Zveze 70.000 K, eskomptovane menice 38.000 K, razno 7000 K, blagajnično stanje 3839 K, skupaj 1,029.560 kron — torej okroglo en milijon trideset tisoč kron. — Da bodo te številke naše nasprotnike bodle v oči, sc umeje. Glede izplačanih hranilnih vlog povemo, da so iste bile dvignjene vsled zlobnega obrekovanja. Dobili so: napredni denarni zavodi v Ljubljani okroglo 200.000 K, klerikalni denarni zavodi v Ljubljani okrog 4000 K, stranke same dvignile okrog 70.000 K, kaplanijska hranilnica okrog 26.460 K. Naši klerikalci so se torej morali poslužiti najostudnejših sredstev: obrekovanja in laži, da so izmolzli iz ljudi za 26.000 K hranilnih knjižic. Našim vlagateljem povemo, da vsak, kdor rabi denar, dobi vlogo izplačano brez vsake odpovedi. Že v zadnjih dneh se je zgodilo, da smo izplačali vloge 4 do 5000 kron brez odpovedi. Kjer pa vidimo, da se dviguje le vsled nesramne agitacije zato, da bi se polnila nenasitljiva klerikalna bisaga, tam se poslužujemo pristoječih nad odpovednih rokov, ker se nam smilijo dolžniki, če bi jim morali z izterjavanjem sodnim potom delati ogromne stroške. Torej gospodje, le hujskajte, le lagajte, le uganjajte lumparijo, morda dobite še kakih 30 tisočakov, potem ste opravil i in dovršili krščansko-katoliško delo. Mi delamo mirno in previdno in se ne maramo pečati z obrekovanjem in lažmi. Zato nam pa ljudstvo — izvzemši nekaj fanatičnih in nerazsodnih backov — tudi zaupa, kar dokazuje, da so vzlic roparskemu napadu naložili po novem letu, ko se je o našem zavodu najgrše lagalo in obrekovalo, okrog 164 tisoč kron. Agent Demšar se bo sicer jezil, da pa sc mu ne razlije žolč in se mu jeza nekoliko ohladi, obenem pa zaveže njegov satansko strupeni jezik, mu stavimo sledeči predlog: Mi mu damo v pregled vse našo knjige in mi pregledamo knjige kaplanijske hranilnice, potem oddamo vsak svoje objektivno poročilo. Torej, korajžo! J o Notranjske novice o n Notranjci! Zapišite na svoje glasovnice natančno ime našega kandidata: IVAN SICHERL, posestnik v Logatcu. Pojdite od hiše do hiše in storite isto pri svojih znancih in prijateljih! Z delom je zmaga naša! n Notranjski kmetje! Slab je tisti gospodar, ki zida in zida na dolg, kajti enkrat pride na boben in izgubi vse. Tako gospodarijo naši klerikalci, ki so napravili 10 milijonov novega dolga kranjski deželi, katerega boste plačevali. Zato ni-kari ne volimo kandidata te stranke, ampak dobrega gospodarja Ivana Sicherla, posestnika v Logatcu. n Notranjski kmetje! Mi moramo biti najprvo močni doma, močne morajo biti naše kmetije, mi moramo biti najprvo močni gospodarji, potem bomo lažje plačevali davke. Dokler pa se naš položaj ne izboljša, je naravnost greh, ako se nam hoče naprtiti novih davkov. Taka stranka, katere načelnik tako lahkomiselno glasuje za nove davke, ni ljudska, ampak protiljudska stranka. Zato ne bo nobeden pameten kmet, ki mu je na srcu lastna korist, volil kandidata te, v dejanjih protiljudske stranke, Jožeta Gostinčarja, ampak izkušenega moža, ki je sam kmet in pozna kmečke težnje, ker med kmeti živi, in ta je Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. n Notranjski kandidat Gostinčar se po shodih, v kolikor se jih more udeležiti, ker ga zasleduje roka pravice, kaj rad baha, da se je v državnem zboru potegoval za za slovenski narod zelo važno vprašanje: slovensko vseučilišče. Že samo na sebi se nam zdi čudno, kako bi mogel za vseučilišče doseči kaj mož, ki nima niti pojma o visoki šoli. Naravnost neumljivo pa se nam zdi, kako se more hvaliti glede tega vprašanja mož, ki je kandidat one stranke, ki je v zadnji seji deželnega zbora izrabila svojo moč v to, da je ugrabila 750.000 (sedemstoinpedeset-tisoč kron), katere so bile namenjene za slovensko visoko šolo v Ljubljani. Klerikalcem je vseučilišče deveta briga. Oni dobro vedo, da bi z visoko šolo mnogo izgubili, ker bi prišla z njo med Slovence nova luč, ki bi svetila nad njihovimi škodljivimi dejanji. Gostinčar naj raje opere ta greh s svoje stranke in pove, zakaj so klerikalci ugrabili ta denar, katerega so večinoma naprednjaki darovali v ta blagi namen. Vse njegove dolgovezne besede so bile le pesek v oči in nič drugega. Vsak pameten človek ve, da tisti ni za stavbo nove hiše, ki zapravi denar, ki je bil namenjen za postavo njenega temelja. Le klerikalci so tako neumni, če mislijo, da jim mora kmet vse slepo verjeti. n 320 milijonov. Načelnik klerikalne stranke dr. Šušteršič je glasoval v državnem zboru za 320 milijonov novega davka i n pripomnil, da je to še vse premalo. Kdor premisli, kaj je to 320 milijonov, ta ve, kolika bremena bodo s tem naložena na hrbet davkoplačevalcev. Klerikalci so se zaradi tega bali ljudstva in ker niso mogli drugega izgovora, so tolažili kmete, da je treba zgraditi nove ladje, da bomo na morju močni. To pa je sama sleparija. n Kdo so klerikalci? Iz ust poštenega moža, ki je bil do zadnjega časa pristaš klerikalne stranke, smo slišali tele besede: Klerikalci so judje, ki se dado krstiti samo radi tega, da delajo boljše kupčije. Judje se dajo krstiti, klerikalci pa kričijo, kako so verni in za vero vneti samo radi tega, da jim gre ljudstvo na limanice, čeprav jim je vera deveta briga. Zato si zapomnite, kmečki volilci, da nimajo volitve z vero ničesar opraviti! Vsak, kdor Vam nasprotno trdi, laže, ker hoče dobiti vaše glasove. n Za vsak dolg je treba plačevati obresti in sčasoma odplačevati tudi izposojeno vsoto samo. To vedo tudi klerikalci, ki so napravili kranjski deželi 10 milijonov novega dolga. Pravijo, da bodo s tem dolgom zidali ceste in pomagali s tem deželi do boljšega položaja. Da pa bodo morali za ta dolg plačevati davkoplačevalci, in to so večinoma kmetje in obrtniki, vsako leto pol milijona samih obresti, o tem molčijo, ker se bojijo volilcev. Gostinčar je celo tako brihtna glava, da pravi, da do-sedaj ni bilo treba za te milijone ničesar plačati. To je gotovo, ker dolg so napravili klerikalci šele letos. Gostinčar naj bi raje povedal resnico, da bodo davkoplačevalci radi slabega klerikalnega gospodarstva v deželi čez par let krvavo plačevali in klerikalce kleli, ker so tako slabo gospodarili in samo za svojo stranko delali. n Gostinčar se še vedno skriva pred roko pravice. Kadar naznanjajo duhovniki v cerkvi Gostinčarjeve shode, tedaj vabijo volilce na shod s pretvezo, da je treba voliti krščanskega moža, ker se hočejo v državnem zboru sklepati brezverske postave. Poizvedeli smo na merodajnem mestu, da sodišče ševedno zasleduje Gostinčarja, ker se skriva pred pravico. Kjerkoli napravi shod, hitro zbeži drugam, da ga ne morejo dobiti. Vprašamo Vas, pošteni notranjski volilci, kako naj pri sklepanju postav sodeluje mož, ki se pred postavo in pravico skriva, kakor pred lovsko puško. Pesek v oči metati se pravi, ako kdo trdi, da bo delal Gostinčar krščanske postave v času, ko se sam pred postavo skriva in neznano kje potika. Mi hočemo čistega neomadeževanega moža za poslanca v državnem zboru, in ta je Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. n Klerikalci in verski čut. Klerikalci, ki vedno poudarjajo, kako so pobožni, so nagnali na volišče v Ljubljani tudi uboge nune, ki ne smejo drugače nikdar prekoračiti samostanskega praga. Ko se jim je to očitalo, so se izgovarjali s tem, da so dobile nune dovoljenje od papeža, da smejo iti volit. Značilno je to dovoljenje papeževo, ko je nunam dovolil, da smejo iti iz samostana na volišče za ono stranko, ki je največja škodljivka slovenskega ljudstva. Na volišče so bile primorane iti, d o - čim svojega na smrt bolnegaočeta ali matere ne smejo obiskati! Kako je ta zapoved stroga, se vidi tudi iz tega, da niso smele iti pogledati v Gradcu nove cerkve, katero so sezidali, dasi so prosile zato v Rim. Nune torej ne smejo ogledati nove cerkve, ker jim je strogo prepovedano prestopiti samostanski prag, na volišče pa ne samo ne smejo, ampak celo morajo iti. Ti kranjski klerikalci, ki vedno poudarjajo svojo pobožnost, so prišli po nje s kočijami in avtomobilom, da bi katera ne ostala doma. Vrhutega pa so klerikalci še lagali, da se je na te revice, ki so bile na volišče prignane, pljuvalo. Res je, da je občinstvo zažvižgalo, ko je zagledalo nune z glasovnicami v roki, kajti v njihove roke spadajo molitveniki in rožni venci. To žvižganje pa ni veljalo nunam, ampak tistim farizejskim priganjačem, ki so jih prisilili, da so morale iti iz samostana na volišče za enega Kregarja, ki je v sodni preiskavi. Celo nune so hoteli izrabiti proti narodno-napredni stranki, a kdor pametno premisli, mora videti, da so jih porabili sebi v škodo. Klerikalna stranka je s tem jasno pokazala, da smatra za važnejše, če odda kdo pri volitvali svoj glas za njo, kakor pa da obišče svoje starše na smrtni postelji. Pač lepa krščanska stranka in lepi kristjani, ki se okoli take stranke zbirajo. n Poštenje klerikalne stranke se vidi najbolje sedaj v času volilnega boja, ko si njeni največji priganjači, duhovniki, niti imena klerikalnega kandidata Gostinčarja |ne upajo izgovoriti. Kjerkoli naznanjajo njegove shode, povejo le to, da pride govornik iz Ljubljane. Oni dobro vedo, da se kandidat njihove stranke Gostinčar skriva pred pravico in da bi mu bil sodni sluga takoj za petami, ako bi vedelo sodišče, kje se nahaja. Gostinčar ima slabo vest, da bi bil radi častikraje obsojen, zato se skriva. N a-ravnost neumljivo je, kako se more za takega moža, ki se pred pravico skriva, pehati tista naša duhovščina, ki hoče biti na zemlji namestnica naj višje Pravice! Pač lepi ljudje, katere bo ljudstvo kmalu spoznalo in postavilo pred vrata! n Iz Planine. Vsi naši volilci so se kot en mož odločili v naši dolini, da oddajo 13. junija svoj glas domačinu Ivanu Sicherlu, posestniku v Logatcu. Gostinčarja so se naveličali, ker ni v štirih letih na Dunaju za našo potrebno dolino ničesar dosegel. Ivan Sicherl je mož, katerega poznamo vsi kot poštenjaka in delavnega moža, Gostinčar pa je prišel med nas samo za par ur, ker se mora skrivati. Na dan volitve bomo skrbeli za to, da bo ostala v Planini samo metla, a Gostinčar ne več. To je pokazal tudi njegov zadnji shod v našem trgu. „Slovetiec“ naravnost laže, ko piše, da so jo liberalci odkurili ž dolgim nosom. Zakaj bi jo odkurili, ko nas je bilo dve tretjini na shodu? Odkurili so jo klerikalci s kilometersko dolgim nosom, ker jih je bilo samo 15—20 in so morali molčati, molčati kakor cerkvene miši za oltarjem, če mežnar cerkev pometa. Sicer jc pa škoda o tem več pisati, ker vsakdo ve, da so prišli klerikalci z lažjonavrhunec inzlažjo bodo prišli v nižino. Zato bo že skrbelo naše slovensko kmečko ljudstvo in počasi temeljito obračunalo s klerikalci. n Notranjski voliici! Predno boste oddali svoje glasove dne 13. junija, pomislite, da je Gostinčar kandidat one stranke, o kateri piše „Narodni list", ki izhaja v Dalmaciji, d a j e z a s u ž n i 1 a slovenski narod! Pomislite, da jc to tista lažnjiva stranka, koje poslanci so že neštetokrat teptali in prodali pravice slovenskega naroda. Klerikalna stranka je omadeževala Ljubljano, ko jc spravila v mestni svet sedem Nemcev, dočim ni bilo prej nobenega. Klerikalci so tiste izdajice, ki odrivajo Slovence od služb samo zato, da napravijo prostor svojim nemškim podrepnikom. Proč s tako stranko in njenim kandidatom Gostinčarjem! Shod S. L. S. v Logatcu. Pretečeno nedeljo so imeli klerikalci v Društvenem domu volilni shod. Na vabilih je stalo, da bo govoril profesor Jarc iz Ljubljane. Ker tega klerikalnega možakarja še nismo slišali govoriti, je seveda prignala radovednost tudi precej naprednjakov in socialnih demokratov na klerikalni shod. Kdo pa opiše naše začudenje, ko nastopi v Jarčevi osebi sam Gostinčar, to je oni mož, ki se mora zaradi častikraje skrivati pred roko pravice. Bilo nam je takoj jasno, zakaj so klerikalci svoj shod naznanili šele zadnji trenotek namreč po maši in zakaj si niso upali na vabilih napisati pravega imena. Shodu je predsedoval kršč. mladenič v osebi Kristanovega Franca, ker se je klerikalni prvak Ivan Milavc branil prevzeti predsedstvo shoda, na katerem imajo ženske prvo besedo. Klerikalne boljše polovice so namreč zasedle v precej lepem številu galerijo in menda komaj čakale, kedaj bo treba kakemu naprednjaku ali socialnemu demokratu oči izpraskati. Ker pa poznamo klerikalno ljubezen do bližnjega še od zadnjih državnozborskih volitev, ko so jo klerikalci pod Šušteršičevo komando izkazovali z metanjem steklenic, polen, kamenja itd., smo seveda morali biti sedaj previdnejši, če smo hoteli priti z zdravo kožo domov. Spričo teh spominov tudi ni prišlo nobenemu navzočih naprednjakov na um, da bi govoril ter smo se zadovoljili samo z medklici in ugovori, ki so pa klerikalce tudi zelo pekli. Prvi govornik, Gostinčar, je najprej klobasal nekaj o „delovanju“ v državnem zboru ter nazadnje priznal, da se ni ničesar storilo — vsekakor odkritosrčno priznanje. — O milijonih, katere bo moral plačevati kmet za topove in za katere so glasovali klerikalci, je seveda mol- čal. Potem je, govoreč o rajfajznovkah, takorekoč indirektno pozival na bojkot proti naprednim denarnim zavodom, najbrže v zahvalo za to, da redi logaška posojilnica znanega odpadnika Sloinškarja Legata. Tudi o Židih je začel kvasiti, češ, da kmete pri žitni kupčiji odirajo. Gostinčarju se gotovo še sanje ne, da mora naš kmet žito oziroma moko še kupovati, ne pa, da bi ga prodajal. Kar je povedal o svojem programu, je bilo to: ne zavežem se nič, samo držati se hočem načel S. L. S. S tem so se menda njegovi voliici tudi zadovoljili, ko je na koncu svojih klobasarij sklenil roke, pogledal kvišku in proseč rekel: ,.Krščanski možje, volite edino kandidata S. L. S.“ Nato se je oglasil župnik, govoreč o nevarnosti vere in o razmerah na Francoskem in Portugalskem, ki bodo zavladale po njegovem mnenju tudi pri nas, kakor hitro pridejo naprednjaki na površje. Koliko je verjeti besedam našega dušnega pastirja, dokazuje najbolj dejstvo, da se je v Dol. Logatcu pod naprednim županstvom in občinskim odborom ustanovila nova fara, na katere mastni stoliček se je vsedel ravno g. župnik. Zadnji se je oglasil k besedi znani naprednjak-demokrat-klerikalec Urbas, ki si je privoščil našega naprednega kandidata, pa se pri tem strahovito blamiral. Govoreč namreč o vodovodnem dolgu, za katerega postanek in obstojitev je g. Sicherl ravno tako malo odgovoren kakor on in končavši svoj govor z iskreno željo, da se g. Sicherlu izreče nezaupnica, se ni geni la niti ena roka in se ni čul niti en glas in jc moral Gostinčar zopet pričeti govoriti, da je vsaj doloma prikril blamažo klerikalnega kameleona. Od Gostinčarja nas vsaj to veseli, da je rekel, da je g. Sicherl zastran njega lahko najbolj pošten človek, da pa je liberalec in da se gre pri volitvah samo za stranko. Naravnost nesramno pa je, če se predrzne g. Sicherlu predlagati nezaupnico človek, ki se je svoje dni izrazil, da ga naj raje hudič vzame, kakor da bi postal klerikalec in ki izpreminja svoje nazore — če jih ima sploh kaj — kakor kameleon barve. Blamaža na nedeljskem klerikalnem shodu mu je menda precej povedala . . . . Naprednemu kandidatu gosp. Ivanu Sicherlu klerikalci ne morejo druzega očitati, kakor da ne hodi v cerkev. Seveda klerikalnemu kmetu ne gre v glavo, da je človek lahko vseeno pošten in dober, tudi če ne hodi v cerkev. Sicer pa smo prepričani, da ima g. Sicherl pri našem ljubem Bogu veliko večje dopadenje kakor vsi klerikalci v naši fari in vsi klerikalni poslanci, ki gredo zamo tedaj v božji hram — kadar jih ljudstvo vidi. n Iz Logatca. Veselica Ciril-Metodove družbe, ki se je vršila 21. m. m. v hotelu »Kramar«, je prinesla družbi 270 kron. Vsekakor je to lep dokaz narodne požrtvovalnosti in zavednosti naprednih Logatča-nov. Moška in ženska podružnica odpoš-ljeta v kratkem glavnemu vodstvu vsaka po eno pokroviteljino v skupnem znesku 4U0 kron. — Pri pobiranju prostovoljnih prispevkov za Ciril-Metodovo veselico so se nekateri klerikalci izgovarjali, da morajo podpirati svojo »Stražo«. Radovedni smo, če logaška podružnica »Straže« sploh še živi, ker ni dala od dneva svoje ustanovitve pa do danes nobene glasu od sebe. Seveda pravijo, da je včasih vsak izgovor dober, tudi če ga pes na repu prinese; da pa našim klerikalcem za komedijo igrati in pesek v oči metati vsaka reč prav pride in tako tudi »Straža«, je vsakemu znana stvar. — Klerikalci ustanavljajo1 konsuni-no društvo v Dol. Logatcu. Mi že danes iz srca obžalujemo vse tiste, ki bodo morali enkrat lioče-nočeš iti za pogrebom tega društva. Želimo pa obenem kar najboljši tek vsem odjemalcem konsumnega društva pri prestanem in preležanem blagu, katerega je v podobnih klerikalnih podjetjih vedno obilo v zalogi. — Blaga Brusova gospa, kateri se imajo Dol. Logatčani največ zahvaliti za ustanovitev nove fare, se je gotovo od žalosti v grobu obrnila, ko so klerikalci sklenili poplačati njeno’ velikodušno dobroto s tem, da otvorijo v neposredni bližiti njene trgovine konkurenčno podjetje. Gosp. Lapuh jim bo pa gotovo še nadalje šel s svojimi tisočaki na roko. Oj ti črna klerikalna nehvaležnost! Tako si torej predstavlja »boj za sveto stvar« krščanski mladenič Šijanec in njegovi tovariši ? Čudno, da sedanja imejitelja tvrdke Brus že prej nista sprevidela, da redita gada na svojih prsih v podobi bodočega poslovodje klerikalnega konsumnega društva. — Kdo že komaj pričakuje, da otvori konisumno društvo svojo prodajalno? Tisti klerikalni veljaki, ki bodo vlekli mastni zaslužek na račun nespametnih kalinov. - Klerikaci so že začeli udrihati po našem naprednem kandidatu, kar le kaže, kako zelo se boje za svojega »zasluženega in delavnega« poslanca, ki se je moral pred orožniki skrivati. Na klerikalne laži v »Slovencu« bomo še odgovorili. — Nenadoma je umrl g. Bogdan Obla k, imejitelj tvornice za betonske izdelke. Zadel ga je mrtvoud, ko je ravno nadziral delavce pri gradnji nove hiše. Blag pokojnik je bil tu vobče priljubljen in zelo delaven mož. Ravno se je začelo njegovo novo ustanovljeno podjetje prav lepo razvijati, ko ga je dohitela nemila smrt. Težko prizadeti rodbini naše sožalje. lavne določbe za varstvo vole svobode. L Podkupovanja je tisti kriv, kdor kakemu volilcu, ali pa tudi kaki tretji osebi namenoma kak premoženjski dobiček ponudi, da, ali obljubi, da bi s tem volilca podkupil, da se ali volitve no udeleži, ali pa da v gotovem smislu voli. Kazen je strogi zapor od 1 do 6 mesecev; razven tega pa še premoženjski do- biček ali njega vrednost zapade ubožni blagajni občine. Istega pregreška se zakrivi tudi, kdor z isti m namenom za-se ali pa za kako tretjo osebo tak dobiček zahteva, sprejme ali si obljubiti da in zato obljubi, da se volitve ne udeleži, ali pa da bo zato v gotovem smislu volil. 2. Pogoščevanje volileev. Kdor volilceni na dan volitve v gostilnah ali na drugih javnih krajih jedi ali pijačo zastonj, ali za navidezne cene da ali naroči, plača 10 do 200 K kazni. 3. Nasilstvo proti volilceni. Kdor s tem namenom, da bi volilee ali ne volil, ali pa, da bi v gotovem smislu volil, zoper volilca, ali pa kako njemu bližnjo osebo silo rabi, jima na telesu svobodi, časti, premoženju, dohodkih, v poklicu ali poslu škoduje, ali s škodo grozi, ali pa kdor volilca ali njemu bližnjo osebo s prizadevanjem ali grozitvijo kakega drugega, zanja občutljivega zla plaši — se kaznuje s strogim zaporom od 1 do (i mesecev, v slučaju obtežilnib okolnosti s strogim zaporom do enega lota. Iste kazni se ima bati, kdor na ravno opisani način kmalu po volitvah kakemu volilen, ali njemu bližnji osebi zato škoduje, ker je volilee kljub vplivanju na njega nasprotno volil. 4. Razširjanje lažnivih vesti. Kdor ob takem času, ko volilci ali del volileev ne morejo več resnice poizvedeti, namenoma in javno raznaša neresnične vesti glede kraja ali časa volitve, glede odstopa kandidata, ali glede kake druge okolnosti, ki bi znala na volilee tako vplivati, da se ali volitve vzdrže, ali pa v gotovem smislu volijo — tak lažnjivi kljukec bo od enega tedna do treh mesecev sedel. 5. F*ačenje volitev. Zapor ali strogi zapor od 1 do (i mesecev čaka tistega, ki bi namenoma a) pri volitvi glasovanje ali izid glasovanja pačil; bt glasovnico, ki se mu je za vpis kandidatovega imena izročila, proti naročilu izpolnil; c) s ponarejeno ali pokvarjeno volilno legitimacijo volil, kljub teinu da volilne pravice nima, ali ki bi za koga drugega volil brez njegovega dovoljenja. 0. Oviranje volitev. Z zaporom od enega tedna do treh mesecev se kaznujejo sledeča dejanja: «) ce si kdo namenoma zato, da bi kakemu volilcu volitev otežkočil ali preprečil, tuje legitimacije, glasovnice ali druge legitimacijske listine prilasti ali pridobi, ali njemu poverjene legitimacijske listine opravičenemu zadržuje, ali pa povzroči, da se take listine kaki drugi osebi izroee, nego tisti, ki je v njih imenovana; b) če kdo z namenom, da bi na volitev v gotovem smislu vplival, uradno za volilca izdano glasovnico samo- voljno izpolni, in s tem prosto izvrševanje volilne pravice otežkoči; c) če se komu z namenom, da ne bi volil, zabrani glasovnico oddati. 7. Neopravičeno izvrševanje volilne pravite. Kdor pri kaki volitvi v nasprotju z obstoječimi predpisi namenoma za koga drugega, če tudi z njegovim dovoljenjem voli, ali kdor povzroči ali dovoli, da kdo drugi namesto njega voli, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 15 mesecev. 8. Kršenje volilne tajnosti. Kdor pri tajni volitvi s protipostav-niin sredstvom poizve, kako je kak volilee glasoval, dobi en teden do tri mesece zapora. 9. Oviranje kandidature. Z zaporom od 1 do G mesecev se končno kaznuje tudi tistega, ki bi zoper kakega kandidata silo rabil ali mu na telesu, svobodi, časti, premoženju ali dohodkih s tem namenom škodoval, da bi isti ne kandidiral, ali pa svojo kandidaturo preklical. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Loterijske številke. Dvignjene v soboio, dne 3. junija 1911. Trst: 49, 85, 33, 55, 4. Line: 23, G5. 3. 21, 10. Dvignjene v sredo, dne 5. junija 1911 Praga: 60, 41, 2, 3, 86 Dolenjci! Poznamo kot Vaši zvesti odjemalci Vašo dobro vinsko kapljico. Poznamo pa tudi Vašo možatost in naprednost. Za gotovo pričakujemo, da greste 13. junija vsi kakor en mož v boj za moža, ki ga Vam mi priporočamo in to je živinozdravnik ADOLF RIBNIKAR, tržni nadzornik v Ljubljani. Več ljubljanskih trgovcev in gostilničarjev. Izjava. Poroča se mi, da so v volilnem okraju Krško - Kostanjevica - Trebnje - Mokronog klerikalcem pošla poštena bojna sredstva in da zato agitirajo z zavijanjem, lažmi, obrekovanjem in najpodlejšim natolcevanjem proti meni. Med drugim lažejo ti ljudje, da sem govoril na shodih v Cerkljah in drugod za razporoko in proti zakonu. Prosim somišljenike, ki bi čuli nasprotnike širiti take in druge laži, da mi to takoj naznanijo, ker bom vse take obrekovalce poklical pred kazenskim sodiščem na odgovor. V Ljubljani, 8. junija 1911. Adoli Ribnikar, živinozdravnik. Stružnica (Drehbank) s cirkularno žago, več mizarskega orodja, nadalje citre, krasne, "palisander »Triumph«, na stroj, proda za nizko ceno. Vse še skoraj nerablj.no in novo. Ivan Janc, posestnik v Ravni, pošta Krško. mm zaoniga v reglstrovana zadruga z omejeno zavezo • ona • Dne 24. junija ob 9. dopoldne nadaljevanje občnega zbora z dne 25. marca t. 1. Dnevni red se razširi za točko »razdružitev zadruge« Krško, dne 1. junija 1911. ODBOR. Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure na to občni zbor pravo-veljavno ne glede na število navzočih članov. Izšla go agitacijska brošrcstfca: „Xim gre denar naših davkoplačevalcev44, v kateri se opisuje pogubna politika bivših klerikalnih poslancev. Poziv-ljemo svoje zaupnike in somišljenike, da naroče po več iztisov te brošure. Cena 20 vin., po pošti 23 vin. 9 Naročite takoj in vpošljits denar vnaprej! =33 in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite I v gospodinjstvu na kavi, sladkorju ! in mleku, ako pije SLADIM, lAmnn I to je dr. pl. Trnk6czyja tlilflVjc! S LADIHI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .•. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Posojilnica in M hranilnica v jMoravčalt obrestuje hranilne vloge po 4-75 °/. 1 1 1 In daje posojila po ——— , 6°/„ BS Hj Uraduje v lastnem .Zadružnem domu' ™ vsako nedeljo od I do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 Razširjajte od hiše do hiše »Slovenski Dom‘f. Xn I am mv V ŠG nikoli kaj i eiegram: takega! Razdali bomo K 1200-— v darilih in v gotovini! ----------------------- Za rešilce slike smo razpisali gori imenovani znesek. — Vsak, kdor gospodinjo najde in prevleče dobi moško ali damsko uro v vrednosti 20 K ali na željo 15 K v gotovini. Pogoj je, davsak vpošiljatelj pošlje tudi naročilo na iz-j vrstno »Diana« imit. zlato verižico in znesek za to, K 175, pošlje v pisemskih znamkah. Po dospetku rešitev se razdele darila. Vse pošiljatve naj se naslavljajo na: Patria-Zentrale A. Seifert, Dunaj VII., Neubau-gasse 63. 2062 m Ime: Kraj: Cesta: Za živinorejce klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i t. 8. „ADRIJA“ drogarija, konces. prodaja zdravilnih zelišč in strupov za lovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. V Novem mestu se pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni lastnika proda močno zidana, suha pp~liiša s 4 stanovanji, skladiščem, vrtom, dvoriščem, drvarnicami in vodovom. Hiša stoji 10 korakov od Ljubljanske ceste stran in je pripravna za vsako obrt, posebno za klavca, pa tudi za stanovanja dijakov, ker stoji blizu gimnazije. Več pove upravništvo »Slov. Doma« ali lastnik Ivan Petrič v Novem mestu št. 224. Mhče se še ni pokesal, ki Je kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. ■ m A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) Vsaka gospodinja katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo h let v zagrebški tovarni. Ta izborni do-° mači izdelek najtopleje priporočamo. Pijte samo UbtiA slatino ki se dobi dosedaj na Kranjskem pri sledečih preprodajalcih: cd H/2 ed 1? Cl.