VSEBINA 4 Premog - zlata rezerva 6 Liberalizacija trga električne energije je pred vrati 8 Nove meje pridobivalnega prostora 10 Invalidsko zavarovanje po 1.1.2003 12 Razpis kadrovskih štipendij 13 Kmalu varovanje z licenco 14 Naša gostja: Alenka Avberšek 16 Kvalitetni izdelki nastajajo v urejenem okolju Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje, marec 2002, številka 2 Letošnje leto se je začelo za Premogovnik Velenje dobro. Tudi zato, ker je bila suša in so bile struge rek suhe, ob čemer se je premog pokazal kot zlata energetska rezerva Slovenije. Kako ga bomo odkopavali letos? 18 Letos želijo privabiti 32.000 obiskovalcev 19 Kako so živeli rudarji nekoč 20 Na obisku: Ljubomir Siter 22 Zdravje: Srčno popuščanje in telesna aktivnost Izdajatelj Poslovni sistem Premogovnik Velenje Uredništvo Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič Novinarka in lektorica: Dragica Ma- Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin pojasnjuje nekatere dogodke, ki so se zgodili v prvih dveh mesecih leta: med drugim podpis pogodbe s holdingom Slovenske elektrarne o prodaji premoga za leto 2002, spremembe statuta družbe ter cenitev osnovnih sredstev in opreme v podjetjih elektrogospodarstva. eia&kii Dosedanji obseg pridobivalnega območja Premogovnika Velenje je bil 1.531 ha, po koncesijski pogodbi, podpisani 21. januarja letos, pa je sedaj pridobivalno območje veliko 1.104 ha. V občini Velenje je 532 ha, v občini Šoštanj pa 572 ha. Ne spreglejte priloge podjetja GOST, d.o.o., Poletje 2002 in si do 30. marca pod ugodnejšimi pogoji rezervirajte letošnje poletne počitnice! rinšek Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899 61 00, int. 18-15, fax. 03/5869-131 E-mail: Diana.Janezic@rlv.si, Ivo. A vbersek@rlv. si Uredniški odbor Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Tomo Lipnik - sindikat, Pavel Zupevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Ževart - ERICo, Metka Druks - Gost, Tomaž Pungartnik - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Krofi - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi Grafična priprava Naš čas, d.o.o. Velenje Tisk SET Vevče Naklada 4000 izvodov Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Poštnina plačana pri pošti 3320. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE UVODNIK Po dolgem času premog spet aktualen! Minilo je že kar nekaj let, ko smo se nazadnje bolj pogosto ozirali proti deponiji premoga in ugotavljali, če bo premoga dovolj ali pa bomo morali z dodatnimi ukrepi povečati njegov izkop. V velenjskem premogovniku smo se vedno v največji meri trudili zadovoljevati potrebe po premogu. V preteklih obdobjih so bili razlogi za trud zaposlenih v premogovniku različni. Sele v zadnjem času se čedalje bolj zavedamo, da smo odvisni samo od rezultatov svojega dela in daje naša prihodnost v največji meri odvisna od nas. Zelo veliko aktivnosti smo v lanskem letu realizirali, da smo lastne zaloge premoga do začetka letošnjega leta spravili pod 100.000 ton. To nam je pomenilo izdelavo letnega načrta, ki predvideva dovolj normalno leto, kar se tiče višine proizvodnje premoga. Kljub temu pa nas pri dinamiki proizvodnje čakajo novi izzivi. Z odpiranjem trga z električno energijo se razmere prodaje energije, s tem pa tudi premoga, bistveno spreminjajo. Predvsem to pomeni proizvodnjo energije takrat, ko jo je možno prodati oziroma ko jo trg potrebuje. To pa pomeni tudi za nas več prilagajanja, saj Termoelektrarna Šoštanj obratuje najbolj optimalno, če kuri premog direktno iz jame, poleg tega pa je odlaganje in pobiranje premoga z deponije tudi stroškovno zelo zahtevno. Električno energijo iz Šoštanja letos prvič prodaja holding Slovenske elektrarne. Glede na to, da so v holding poleg Termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Brestanica vključene še slovenske hidroelektrarne, ki pa so odvisne od količin vode, bo obratovanje Šoštanja vnaprej nemogoče natančno predvidevati. Daljše sušno obdobje, ki pomeni veliko porabo premoga, manjše število delovnih dni v januarju in pa samo dva odkopa v obratovanju, so bili dovolj veliki razlogi, da smo že v januarju pričeli s šti-riizmenskim delom na odkopih, v februarju pa vključili tudi dodatni delovni dan. Lažje in bolj optimistično se je pogovarjati o tem, kako proizvodnjo povečevati, kot pa razmišljati o tem, kako naj bi iz jame prišlo manj premoga. Visoka proizvodnja in prilagajanje vsem zahtevam bosta pomenila zelo zahtevno leto. Načrtujemo, da bosta v obratovanju samo dva odkopa, tretji pa bo ali zaustavljen ali v premontaži. Še naprej bomo pospešeno odkopavali v jami Škale, potrebno proizvodnjo pa dopolnjevali iz jame Pesje in jame Preloge. Deponije premoga ne bomo povečevali prek 500.000 ton. Načrtujemo, da bomo proizvodnjo realizirali v 227 delovnih dneh, po potrebi pa bomo v posameznih mesecih število delovnih dni prilagodili. Obeta se nam torej zelo pestro leto, želim pa si, da bi se zelo pogosto spraševali: “Ali bo premoga dovolj?” Mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor Premog - zlata rezerva Letošnje leto se je začelo za Premogovnik Velenje dobro. Ne le zato, ker je bila suša in so bile struge rek suhe. Premogovnik Velenje ima že od januarja sprejet delovni načrt in podpisano pogodbo s holdingom Slovenske elektrarne o prodaji premoga za leto 2002. Kako bomo tej pogodbi in - še pomembneje - letošnjim potrebam v Sloveniji po električni energiji iz TEŠ lahko prilagajali odkopavanje premoga, smo med drugim vprašali tehničnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Marjana Kolenca. Rudar: “Kakšen je letošnji načrt dinamike odkopavanja premoga?” Kolenc: “Pogodba s BSE o prodaji premoga predvideva proizvodnjo premoga za 3.100 GWh električne energije, pridobljene v TEŠ. Dodatno je v pogodbi opredeljeno še okoli 200 TJ premoga na mesec za pridobitev toplotne energije in še količina premoga za nekaj manj kot 200 GWh električne energije po nižji ceni od osnovne. Skupaj naj bi torej letos prodali 39.293 TJ ali skoraj 4 milijone ton premoga. Takšna proizvodnja je precej večja od lanske, ki je bila 3,450 milijona ton. Ker naj bi bila odkopana v enakem številu delovnih dni kot lani (227), bo ta naloga zahtevna. Dinamika odkopavanja bo glede na zahteve holdinga izrazitejša, ker se bomo morali prilagajati dinamiki proizvodnje električne energije v TEŠ, potrebam po energiji v Sloveniji oziroma možnostim za prodajo električne energije, ki jih bo imel BSE. Kadar je dovolj vode v rekah, največ elektrike pridobijo Dravske elektrarne, manj Savske in Soške, potem JE Krško in šele nato se vključuje TEŠ. TEŠ je tudi najbolj prilagodljiv proizvajalec energije, saj lahko obra- PROIZVODNJA JANUAR 2002 tuje maksimalno ali pa proizvodnja praktično stoji. Zato pričakujemo, da bodo mesečna odstopanja pri proizvodnji energije v TEŠ večja, kot so bila dosedaj, in se jim bomo mogli prilagajati. Ob tem tudi BSE ne more natančno načrtovati potreb oziroma prodaje energije po mesecih za celo leto, ker je marsikaj odvisno od vremenskih razmer ter od potreb po energiji. V Premogovniku Velenje smo, seveda, kljub vsemu navedenemu sestavili letni delovni načrt odkopavanja premoga, prilagojen odkopni fronti in predvideni dinamiki v TES. Večjih odstopanj naj ne bi bilo, razen v poletnih mesecih, ko je naša proizvodnja kljub dopustom nekoliko višja, potrebe po energiji iz TEŠ pa manjše in poleg tega bo letos en blok TEŠ v remontu. Odstopanje bo tudi v decembru, ko je naša proizvodnja nižja zaradi manjšega števila delovnih dni in specifičnosti odkopne fronte." Rudar: “Bo bolj fleksibilen glede na potrebe po premogu tudi delovni koledar?” Kolenc: “Naš cilj je še vedno opraviti v letošnjem letu 227 delovnih dni. V februarju smo delovni koledar že korigirali, ker smo eno 80-odstotno dnino spremenili v delovni dan. To dnino bomo verjetno vključili v delovni koledar v avgustu, ko je proizvodnja višja. Bistvenih sprememb v delovnem koledarju ne načrtujemo, kljub temu da v holdingu želijo čim bolj enakomer- no proizvodnjo premoga skozi vse mesece oziroma še drugače: da bi se Premogovnik prilagodil proizvodnji v TEŠ z dostavo premoga 'just in time', torej naravnost iz jame v TEŠ. To bi v najbolj drastični obliki za nas pomenilo obratovanje 365 dni na leto in nižjo dnevno proizvodnjo. Največji izkoristek kalorične vrednosti premoga lahko TEŠ naredi iz premoga, ki pride v kotle naravnost iz jame. Med novoletnimi prazniki je moral TEŠ jemati veliko premoga z deponije, premog pa je bil zmrznjen in moker, zato je bila izkoriščenost njegove energetske vrednosti manjša. Zaradi tega smo se v pogodbi o prodaji premoga tudi obvezali, da bomo v primeru daljših prekinitev dela v Premogovniku in slabših vremenskih razmer, ko bi to škodno vplivalo na obratovanje TEŠ, spremenili delovni koledar in dnevno dostavljali premog." Rudar: “Deponija premoga seje opazno spraznila; kakšni so načrti glede rezerv premoga?” Kolenc: “Lani smo načrtno zmanjšali lastne zaloge premoga na deponiji, proizvodnja v TEŠ pa je bila zaradi potreb po tej energiji velika in je tudi TEŠ zmanjšal svoje zaloge. Ob koncu leta 2001 smo imeli nekaj manj kot 100.000 ton premoga, TEŠ pa je zalogo zmanjšal za okoli 130.000 ton. S tem smo dosegli tudi naš cilj, da naredimo deponijo premoga bolj obvladljivo. OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK - PRIMANJ. ODSTOTEK DOSEŽEN POVPREČEK osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. PRELOGE 138.000 180.500 163.150 25.150 -17.350 118,22 90,39 8.587 PESJE - ŠKALE 162.000 169.100 158.640 -3.360 -10.460 97,93 93,81 8.349 PRIPRAVE 12.000 11.400 12.210 210 810 101,75 107,11 643 PREMOGOVNIK 312.000 361.000 334.000 22.000 -27.000 107,05 92,52 17.579 Skladišče premoga se je letos zelo zmanjšalo (zgoraj); pri DIK Pesje bo letos največja investicija na površini (spodaj). V HSE ocenjujejo, daje potrebno imeti na deponiji nekaj več kot mesečno proizvodnjo premoga in to je njegova strateška rezerva, saj je to edina akumulirana energija v Sloveniji. Količina premoga naj bi bila med 300.000 in 400.000 ton. Kot sem že omenil, Premogovnik ne more vsakodnevno zalagati TES s premogom, zato bomo ustvarili tudi okoli 100.000 ton lastnih zalog premoga in s tem izravnavali to neskladje. To pomeni, da naj bi bila največja zaloga premoga na deponiji do 500.000 ton." Rudar: “Kakšno kvaliteto premoga načrtujemo?” Kolenc: “Letos bo odkopna fronta dinamična. Precej premoga naj bi odkopali v Jami Skale, kjer je premog slabše kakovosti, poleg tega bo v Jami Pesje obratoval odkop v talnini. Sorazmerno dober premog bomo pridobivali na jugu Jame Preloge in kvalitetnega še nekaj časa v Jami Pesje. Tako bo letos povprečna kvaliteta premoga nižja, kot je bila lani, ko je bila ob koncu leta kar 10.700 KJ/kg. Letos bo okoli 10.000 KJ/kg.” Rudar: “Bosta dva odkopa dovolj za pridobitev načrtovanih količin premoga?” Kolenc: “Nadaljujemo dela po načrtih, to je s pospeševanjem odkopavanja v Jami Skale, da bi se čimprej približali koncu odkopavanja v tem delu kadunje. Letos bomo tam pridobivali premog celo leto, razen v času dveh montaž in demontaž. Zaključili smo odkopavanje na odkopu B8, vključujemo koto 45 zahod, ki bo obratovala do jeseni, nato pa bomo vključili zadnji odkop v Jami Skale Z2, ki bo obratoval skoraj celo leto 2003. Z njegovo likvidacijo bo odkopavanje v Jami Skale zaključeno. V Jami Pesje zaključujemo z odkopom D, v poletnih mesecih pa bomo imeli odkop A na -20 etaži. Na jugu do jeseni obratuje odkop na k.-90 B, po potrebi pa bomo vključevali odkop C. Naš načrt je, da proizvodnjo zagotavljata dva delujoča odkopa. Iz tehničnih razlogov je smiselno obratovati z dvema odkopoma ne s tremi, saj sicer imamo preveliko proizvodnjo, preobremenjen glavni odvoz in sistem odlaganja na deponijo. Nesmiselna je dnevna proizvodnja okoli 24.000 ton, ko v TEŠ porabijo na dan okoli 16.000 ton premoga. Ko sem govoril o prilagajanju dinamike proizvodnje premoga porabi v TES, pomeni to tudi, da bomo morda en odkop med obratovanjem ustavljali in vključevali drugega in občasno uvajali štiriizmensko delo. Slednjega smo letos že imeli v januarju, in sicer na Jugu, v Jami Pesje pa ne. Predvidevamo, da bomo v marcu še obratovali v štirih izmenah, kasneje pa zdaj tega ne načrtujemo." Rudar: “Katere investicije ste načrtovali letos?” Kolenc: “Med pomembnejšimi dogodki, ki se bodo zgodili letos, je zagotovo ustavitev delovanja ventilatorske postaje Hrastovec v začetku jeseni. Celotno zračenje jame bo prenešeno na VP Pesje in VP Šoštanj. Načrtujemo vzpostavitev centralne proge za transport ljudi in materiala v Centralni del. Proti koncu leta naj bi začeli montirati traso sedežnice, ki bo pomembno skrajšala pohodne poti in v celoti menjala sistem transporta. Vključujemo novo centralno remizo in že smo likvidirali črpališče na k. 62 in ga vzpostavili na k. 130. Jama s temi stabilnimi objekti dobiva obliko, kot jo bo imela naslednjih 20 let. Gre za centralizacijo prostorov, optimi-ranje postopkov, poti, organizacije dela in vodenja del. Ob tem zmanjšujemo število poslovodij in nadzornikov. Največ investicijskih sredstev iz amortizacije bomo letos namenili nakupu novega podporja, gre za 33 sekcij, in odkopnega kombajna. Večja investicija na površini pa bo v maju preusmeritev odvoza transporta premoga mimo objekta 300, to je visokega objekta v Klasirnici, kjer se opravlja sekundarno drobljenje. Ob objektu 200 bomo delno nadomestili objekt 300, dogradili novo drobilnico in podaljšali transportne trakove neposredno na bunker B3. Gradbeni del bodo opravili zunanji izvajalci, strojno in elektro opremo pa bomo montirali s svojimi strokovnjaki. Pri tem želimo uporabiti in preseliti v nov objekt kar največ sedanje opreme, nekaj pa je bomo, seveda, morali dokupiti." Diana Janežič Liberalizacija trga električne energije je pred vrati Premogovnik Velenje skupaj z drugimi družbami, vključenimi v holding Slovenske elektrarne zaključuje priprave na liberalizacijo trga električne energije. Eden od pomembnih korakov k temu je podpis pogodbe o prodaji premoga za proizvodnjo električne energije s HSE, novosti pa bo letos še veliko. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin pojasnjuje nekatere dogodke, ki so se zgodili v prvih dveh mesecih leta. Rudar: “Kakšen pomen ima za letošnje poslovanje in za prihodnost Premogovnika Velenje podpis pogodbe o prodaji premoga s HSE?” Dr. Žerdin: “Prvič v zgodovini Premogovnika smo podpisali pogodbo o prodaji premoga za proizvodnjo električne in toplotne energije v Termoelektrarni Šoštanj s holdingom Slovenske elektrarne. Pogodba je bila podpisana v februarju, to je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo zgodaj. S pogodbo smo definirali pogoje za prodajo 39.293.000 GJ, to je okrog 3,930 milijona ton premoga za proizvodnjo električne in toplotne energije v letu 2002. S tem smo določili tudi osnovne pogoje za poslovanje Premogovnika v tem koledarskem letu. Če bomo dovolj dobro obvladali stroške - in prav nobenih razlogov zaenkrat ne vidim, da jih ne bi -, potem bomo temeljne strateške cilje družbe v letu 2002 zagotovo lahko uspešno dosegali. To pa je za nadaljnje poslovanje Premogovnika zelo pomembno, posebej še v času, ko smo v zaključni fazi priprav na popolno liberalizacijo trga z električno energijo, ki se bo zgodila s 1. januarjem 2003." Rudar: “Skupščina delniške družbe je 25. februarja med drugim potrdila statusne spremembe Premogovnika Velenje. Kaj pomenijo te spremembe?” Dr. Žerdin: “Premogovnik ni več javno podjetje in hkrati tudi delniška družba, kot je to bil doslej, pač pa je delniška družba, katere večinski lastnik je holding Slovenske elektrarne. Spremembe statuta se nanašajo v največji meri prav na to dejstvo. Spremenjene so bile tudi določbe o številu članov nadzornega sveta, saj se je njihovo število zmanjšalo iz šest članov na tri člane." Rudar: “Kateri so vzroki za prevrednotenje nepremičnin, strojev in opreme v energetskem sistemu in v Premogovniku Velenje?” Dr. Žerdin: “Cenitev osnovnih sredstev in opreme v vseh podjetjih elektrogospodarstva Slovenije in v Premogovniku Velenje je bila opravljena predvsem z namenom, da bi lastniki družb ugotovili, za kolikšno višino državne pomoči bo potrebno izdelati program za razreševanje problema nasedlih investicij. Nasedle in- Nič več javno podjetje V ponedeljek, 25. februarja, se je sestala Skupščina Premogovnika Velenje. Ob pozitivnem mnenju Nadzornega sveta družbe je na predlog sklepa uprave sprejela spremembe in dopolnitve statuta družbe. Statutarne spremembe se nanašajo na spremembo statusa družbe, ki svoje dejavnosti ne bo več izvajala kot javno podjetje, ampak samo kot delniška družba. S to spremembo so povezane tudi vse tiste, ki se nanašajo na upravljanje družbe. Zajete pa so še spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah. Skupščina je razrešila dosedanje člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev in na osnovi spremenjenega statuta za štiriletno mandatno obdobje izvolila nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev: Djordjeta Zebeljana in Ladislava Tomšiča. Statutarne spremembe so opredelile 3-članski nadzorni svet (prej 6-članski); tretjega člana, ki bo zastopal interese zaposlenih, bo izvolil svet delavcev Premogovnika, /bs/ vesticije so po Energetskem zakonu tiste, ki so bile realizirane pred letom 1997 in se zaradi spremenjene energetske politike ne morejo amortizirati. Premogovniška podjetja skladno z določili Evropske energetske listine svojih nasedlih investicij ne morejo reševati na podlagi Energetskega zakona, lahko pa se lastniki družbe odločijo, da jih reši skozi izredne odhodke oziroma s popravkom kapitala. Ker je imel Premogovnik možnost nasedle investicije rešiti na račun revalorizacijskega popravka kapitala, so lastniki s predlogom za takšen način razrešitve problema soglašali. V našem primeru so to predvsem investicije, ki so bile pred leti realizirane za odpiranje Jame Šoštanj, Premogovnik pa ni zaprosil za koncesijo za raziskovanje in odkopavanje premoga na tem področju. V prihodnjih mesecih bo holding Slovenske elektrarne naročil še izvedbo cenitev svojih odvisnih družb po dinamični metodi. Ta bo omogočila določiti njihovo tržno vrednost in bo podlaga za določitev menjalnih razmerij med manjšinskimi lastniki znotraj posameznih podjetij ter za pogodbo o obvladovanju družb, povezanih v holding Slovenske elektrarne. Ko bomo prišli do podpisa pogodbe o obvladovanju družb, povezanih v holding Slovenske elektrarne, bomo lahko razrešili tudi problem odprodaje oziroma menjave delnic naše družbe. Upam, da se bo to zgodilo do poletja letošnjega leta." Rudar: “V februarju ste bili s sodelavci na poslovnem obisku v Srbiji in Makedoniji. Kakšen je bil namen vaše poti?” Dr. Žerdin: “Elektrogospodarstvo Srbije je izrazilo velik interes, da bi strokovnjaki Premogovnika Velenje sodelovali pri prestrukturiranju srbskih premogovnikov, kjer imajo velike težave zaradi nizke stopnje me-haniziranosti in velikega števila zaposlenih. Dokončnih dogovorov o nadaljnjih aktivnostih še nismo sklenili, se pa bodo razgovori na to temo nadaljevali v kratkem. V Makedoniji smo imeli predavanje o možnostih podzemeljskega načina odkopavanja lignita v pogojih, ki vladajo v tej državi. Z Rudarskim inštitutom Skopje smo sklenili dogovor o skupnem nastopanju pri nudenju inženiringa na tem področju." Diana Janežič Varnost ni nikoli dovolj velika “V letu 2001 seje pri delu v Premogovniku Velenje poškodovalo 166 delavcev, dva pa na poti na delo; 168 nesreč je bilo zabeleženih kot lažjih, dve pa sta bili skupinski in v njih se je poškodovalo pet delavcev,” je med drugim zapisano v poročilu o stanju na področju varstva pri delu v zvezi z nesrečami in nevarnimi pojavi. Največ nesreč se je pripetilo v obratu Priprave, 81, od tega 11 na zunanjih deloviščih. V primerjavi z letom prej se je število nesreč zmanjšalo v Strokovnih službah in Elektro dejavnosti, najbolj pa v obratu jama Preloge. V letu 2000 jih je bilo 27, lani pa le 9. Pomemben je tudi podatek, da v obratu Zračenje ni bilo lani nobene nesreče; leto prej jih je bilo 5. V primerjavi z letom 2000 seje lani število nesreč zmanjšalo za dobrih 11 odstotkov, število izgubljenih dnin je bilo v letu 2001 za dobrih 13 odstotkov manjše kot v letu 2000, povečalo pa se je (za skoraj 30 odstotkov) število izgubljenih dnin zaradi bolovanja zaradi nesreč, ki so se zgodile v prejšnjih letih. Še vedno je visoko število izgubljenih dnin na eno nesrečo glede na težo večine nesreč. Največ delavcev (97) je bolovalo do 20 dni, 36 do 30 dni, 13 do 40 dni, 6 do 50 dni, 4 do 60 dni, 2 do 70 dni, 2 do 90 dni in 5 nad 100 dni. Vzrok za nesreče, ki so se zgodile v jami, bilo jih je 140 ali 83 odstotkov vseh, je še vedno na prvem mestu organizacija dela oziroma neracionalen ali ne dovolj varen način dela. Precej se je kot vzrok za nesrečo v primerjavi z letom prej zmanjšal faktor delovno okolje. Desetletna primerjava nesreč kaže, da se je v letu 1991 zgodilo 525 nesreč, število zaposlenih pa je bilo 4.623. V letu 2001 je bilo zaposlenih 2.754 delavcev ali 40 odstotkov manj, zgodilo pa se je 168 nesreč ali 68 odstotkov manj. Takšno zmanjšanje nesreč je rezultat humanizacije dela, sistematičnega preučevanja vzrokov nesreč, rednega izobraževanja in preverjanja znanja zaposlenih s področja varnosti in zdravja pri delu ter ozaveščanja delavcev, da so poškodba in njene posledice finančno breme podjetja in s tem tudi vsakega posameznika. Kljub ugodnim rezultatom pa si moramo vsi zaposleni prizadevati za še večjo varnost pri delu. Služba za varstvo pri delu bo kontrolirala skladnost izvajanja del na vseh deloviščih Premogovnika Velenje z veljavno zakonodajo, podzakonskimi akti, projektno in drugo dokumentacijo. Glede na Zakon o varnosti in zdravju ter lani izdelano in potrjeno Izjavo o varnosti z oceno tveganja bodo glavne aktivnosti za izboljšanje stanja tekle na področju mehanskih nevarnosti, praha, hrupa in jamskih plinov. Pripravljeni bodo ustrezni programi za iskanje tehničnih rešitev in izboljšanja stanja posameznih parametrov. Pripravljen bo noveliran službeni nalog glede organiziranja in kriterijev obravnave nezgod. V preventivnem smislu bodo tekli ustaljeni pregledi požarne varnosti in gasilsko-reševalne vaje ter se nadaljevalo tesno sodelovanje z zdravniki medicine dela za spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih. /dj/ OKOLJE IN PROSTOR Nove meje pridobivalnega prostora S sprejetjem Zakona o rudarstvu leta 1999 je bilo predpisano podeljevanje rudarskih pravic izkoriščevalcem mineralnih surovin. Premogovnik Velenje je imel dosedaj to pravico zagotovljeno z dovoljenjem iz leta 1960, 21. januarja letos pa je s podpisom koncesijske pogodbe pridobil rudarsko pravico za pridobivanje lignita na področju, ki je manjše od dosedanjega. Po besedah Marjana Tamšeta, svetovalca direktorja in odgovornega za pridobivalno področje Premogovnika Velenje, izhajata iz pogodbe tudi dve finančni obveznosti Premogovnika: letno plačilo za koncesijo ter plačilo za sanacijo prostora. Sredstva za ta namen naj bi se zbirala v posebnem radarskem skladu, vendar zakon dopušča tudi možnost, da izkoriščevalec mineralne surovine za sanacijo skrbi sam. “Premogovnik Velenje sanira prostor, poškodovan zaradi rudarjenja že dolga leta in poskušali se bomo dogovoriti, da ne bi odvajali sredstev za ta namen v rudarski sklad. Teh sredstev bi bilo kar 200 milijonov tolarjev na leto. Plačilo koncesije pa ni tako veliko, kot so nekateri napovedovali in kot so predvsem računale občine. Polovico sredstev za koncesijo namreč dobi država, drugo polovico pa lokalna skupnost, kjer je pridobivalno območje mineralne surovine. V našem primeru si drugo polovico sredstev skoraj na pol delita občini Velenje in Šoštanj, saj si tudi skoraj na pol delita pridobivalno območje," pojasnjuje Tamše. Po uredbi o plačilu koncesije se višina zneska izračuna glede na površino pridobivalnega prostora in količino pridobljene mineralne surovine. V primeru Premogovnika Velenje naj bi bil letni strošek koncesije okoli 26 milijonov tolarjev. Premogovnik Velenje je v vlogi za podelitev rudarske pravice zaprosil za manjši prostor, kot ga je imel po dosedaj veljavnem dokumentu. Marjan Tamše pravi: “Odločili smo se, da bomo iz pridobivalnega območja izločili zahodni del kadunje, od mesta Šoštanj do Topolšice, ki smo ga delovno imenovali Jama Šoštanj. Ta prostor smo izločili na podlagi dolgoletnih pogajanj z občino Šoštanj, ki je vzporedno s tem, ko smo mi oddali prošnjo za dodelitev rudarske pravice, vodila postopke za pridobitev prostorskih načrtov. Znano je, daje opredelitev tega dela občine Šoštanj kot pridobivalno področje premogovnika zavirala razvoj mesta. Takšna vloga glede spremembe velikosti pridobivalnega območja Premogovnika Velenje je pri Upravi za rudarstvo povzročila manjši zaplet, saj naj bi se po Zakonu o rudarstvu koncesijske pravice dodeljevale za enak prostor, kot ga dovoljuje že pridobljeni uradni dokument. Ker pa so bili hkrati v postopku tudi prostorski dokumenti Šoštanja, je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da ne more izdati dveh dokumentov, ki si nasprotujeta, in pristalo na zmanjšanje pridobivalnega območja." Prejšnji obseg pridobivalnega območja Premogovnika Velenje je bil 1.531 ha, po koncesijski pogodbi pa je sedaj pridobivalno območje veliko 1.104 ha. V občini Velenje je 532 ha, v občini Šoštanj pa 572 ha. Pridobivalni prostor sedaj na vzhodu zamejuje graščina Turn, na zahodni strani pa graščina Gutenpihel. Ob tem je bila narejena še ena sprememba, namreč na predlog občine Velenje je bil izločen še manjši del zemljišča, 15 ha, na južni strani pod Starim jaškom, kjer so sedaj vrtovi, občina pa želi prostor izrabiti za gradbene parcele. “Občina Šoštanj ima sedaj odprte razvojne možnosti. Odobrene ima prostorske načrte in naročene urbanistične osnove, katerih naročnik je Premogovnik Velenje glede na to, da je bil označen kot glavni zaviralec razvoja Šoštanja,” poudarja Tamše. Na vrsti je Družmirsko jezero Čeprav ni v neposredni povezavi z zgoraj omenjenim, pa vendar velja poudariti, da ima Premogovnik Velenje 'prste vmes' tudi pri sanaciji jugovzhodne obale Družmirskega jezera. “Po letu 1990 smo intenzivno pričeli urejati območje Škalskega jezera in ga v desetih letih dokaj kvalitetno uredili. Z umikanjem odkopov v južnem krilu Jame Preloge proti severu so bile dane možnosti tudi za začetek urejevanja degradiranega področja v občini Šoštanj, to je predvsem jugovzhodnega dela obale OKOLJE IN PROSTOR LEGENDA : Omejitev pridobivalnega prostora PV po Odločbi St. 313-8/99/E-JV (povrSina 1531 ha) Predlog omejitve pridobivalnega prostora PV 2 podelitev rudarske pravice (povrSina 1104 ha) Vplivno območje PV Meja med MO Velenje in občino SoStanj Ugrezninska jezera Družmirskega jezera. Velike večine preostalega dela obale pa še nima pomena rekultivirati, ker odkopavanje pod njim še ni zaključeno. Naročili smo ureditveni načrt UN Družmirje, po katerem bomo začeli delati spomladi. Že lani pa smo skupaj s TEŠ uredili del zemljišča med obalo jezera in reko Pako, ki je bil dolga leta zanemarjen. UN Družmirje sicer predvideva podobno ureditev, kot je ob velenjskih jezerih, torej sprehajalne poti, parkovna zasaditev rastlinja, nadgradnja ureditve tega prostora pa ni več naša zadeva. Po zakonu smo dolžni vrniti degradiranemu prostoru uporabno vrednost, “pojasnjuje Tamše. Turistično jezero se poslavlja Gladina Turističnega jezera že nekaj mesecev upada in ni več novica, da ga bodo zasuli. Turistično jezero je po besedah Marjana Tamšeta “mlaka, ki obstaja že od nekdaj, gotovo od začetka prejšnjega stoletja”. Ribnik, ki je bil posledica odkopavanj v jami Pesje, se je v 70. letih združil s tedanjim Plevelovim oziroma današnjim Velenjskim jezerom. “Konec 70. let smo se odločili, da bomo z nasipom pregradili ta zaliv Velenjskega jezera in ga spremenili v samostojno jezerce. Ob njega smo preselili tudi restavracijo Jezero, počasi dograjevali turistično rekreacijski center in temu jezeru namenili vlogo kopališča. V to jezero, ki nima naravnega pritoka vode, smo speljali triadno vodo iz jame ter dvignili njegov nivo za dva metra nad nivo Velenjskega jezera, da smo pridobili večjo vodno površino. V urejanje jezera je bilo vloženega veliko dela in materiala. Navozili smo veliko proda, čistili dno. Ko se je v njem razraščala rastlina rumeni blatnik, smo ga večkrat čistili, vendar večjega oziroma zadovoljivega uspeha ni bilo. Voda ni več ustrezala kriterijem za kopališke vode in kopalci so sami našli rešitev s kopanjem v Velenjskem jezeru, kije primerno za to,“ našteva Tamše. Tako je bilo treba najti trajnejšo rešitev večih problemov. Predlogov je bilo več in kot najprimernejši se je zdel tisti, da jezero zasujejo in omogočijo izrabo prostora v druge namene. Tudi občina Velenje je takšno odločitev pozdravila, saj so znane ideje, da bi v TRC Jezero uredili kopališče oziroma zabaviščni vodni park. Ob tem Marjan Tamše poudarja, da teh objektov ne bo gradil Premogovnik Velenje, temveč bo samo poskrbel za ureditev prostora, ki bo omogočala nadaljnje posege. “Vzporedno z zasutjem Turističnega jezera bomo poskrbeli za ureditev kanalizacijskega omrežja okoli naselja Kunta-kinte in tako očistili Velenjsko jezero onesnaženih pritokov. Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta je velenjski mestni svet že potrdil, v drugi fazi intenzivno pripravljamo projekta kanalizacije in krajinske ureditve po zasutju jezera. Ko bomo imeli ta dva dokumenta, bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje in predvidevam, da se bodo dela pri zasipanju začela kmalu in bodo s krajinsko ureditvijo končana v nekaj mesecih," je sklenil Marjan Tamše. Diana Janežič Invalidsko zavarovanje po 1. 1. 2003 Invalidsko zavarovanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Vanj je skozi vgrajena stopnja vzajemnosti in solidarnosti. Pokriva zavarovana tveganja invalidnosti v primeru poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ter bolezni, telesne okvare v navedenih Dušan Zapušek primerih in tveganja potrebe po stalni pomoči in postrežbi, to je odvisnosti od druge osebe. Invalidsko zavarovanje v novem invalidskem zakonu bistveno spreminja sedanji sistem zavarovanih tveganj invalidnosti. Z željo celostne informiranosti zaposlenih v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje vam bomo novosti invalidske zakonodaje podrobneje predstavljali v nadaljevanjih. Poudarjamo naslednje novosti Zakona o invalidskem zavarovanju! Novo definicijo invalidnosti, nekoliko drugačen način razvrščanja v kategorijo invalidnosti ter opredelitev svojega poklica kot pomembnega dela za presojo invalidnosti. Vsi uživalci pravic na osnovi invalidnosti II. in III. kategorije po dosedanjih predpisih, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu. Uvedena je posebna prispevna stopnja za splošno invalidsko zavarovanje in posebna diferencirana prispevna stopnja za zavarovanje poklicnih tveganj, ki bo bremenila samo delodajalca. Obveznost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da prevzame stroške prilagoditve delovnega mesta pri poklicni rehabilitaciji ter deloma ali v celoti še druge obveznosti prilagoditve in njegovo možnost, da pospešuje in podpira zaposlovanje brezposelnih invalidov. Vsa nadomestila dobivajo značaj individualizirane rente in so vezana na določen odstotek zneska invalidske pokojnine ob dnevu nastanka invalidnosti. Od 1.1. 2004 dalje je uvedena možnost odpovedi delovnega razmerja invalidu. Poklicna rehabilitacija postaja temeljna in prednostna pravica iz invalidskega zavarovanja. Nova definicija invalidnosti, nekoliko drugačen način razvrščanja v kategorijo invalidnosti ter opredelitev svojega poklica kot pomembnega dela za presojo invalidnosti. Definicija invalidnosti pravi, daje invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanjša zmožnost za: Z zagotovitev delovnega mesta ali Z ohranitev delovnega mesta ali Z poklicno napredovanje. To definicijo imenujemo socialno-pravno, saj gre v njej za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih meril za invalidnost. Rečemo ji absolutna definicija invalidnosti. O invalidnosti govorimo šele takrat, kadar se sprememb v zdravstvenem stanju ne more več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Vzroki za nastanek invalidnosti so lahko bolezen, poškodba pri delu, poklicna bolezen in poškodba izven dela. Zavarovance razvrščamo v tri kategorije invalidnosti: I. kategorija invalidnosti pomeni invalidsko upokojitev, to je nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela ali pa poklicno invalidnost, ko hkrati ni več preostale delovne zmožnosti. II. kategorija invalidnosti pomeni poklicno invalidnost tako, daje delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov ali več. Ta kategorija je še najbolj podobna dosedanji III. kategoriji invalidnosti. Pri njej gre za zaposlitev na drugem delu izven svojega poklica s polnim delovnim časom. Nova II. kategorija invalidnosti ni več enaka dosedanji invalidnosti II. kategorije, kjer je šlo za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. V III. kategorijo invalidnosti razvrščamo zavarovance z zmanjšano zmožnostjo za delo ali z omejeno zmožnostjo za delo. V okviru nove III. kategorije invalidnosti sta načeloma urejeni dve obliki invalidnosti. Gre za kombinacijo sedanje II. in III. kategorije invalidnosti. Ta kategorija invalidnosti po novem zajema hkrati zavarovance, ki opravljajo drugo delo v skrajšanem delovnem času in tiste, ki lahko v svojem poklicu delajo s polnim delovnim časom. Prva oblika nove III. kategorije invalidnosti z zaposlitvijo s skrajšanim delovnim časom, je dosedanja II. kategorija invalidnosti. Imenujemo jo zmanjšana zmožnost za delo, kar pomeni, da zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega časa. Zmanjšana delovna zmožnost je torej načeloma enaka dosedanji II. kategoriji invalidnosti. Druga oblika nove III. kategorije invalidnosti je deloma enaka dosedanji III. kategoriji invalidnosti, še bližje pa je bivši spremenjeni delovni zmožnosti. Pri njej gre za zaposlitev v okviru svojega poklica s polnim delovnim časom. Imenujemo jo omejena zmožnost za delo. O omejeni zmožnosti za delo govorimo, kadar je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali kadar je zavarovanec nezmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, vendar pa še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom. Pri razvrstitvi invalida v II. ali III. kategorijo invalidnosti je podana preostala delovna zmožnost. O njej govorimo, kadar se lahko invalid s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo na drugem delovnem mestu in ga opravlja s polnim delovnim časom ali dela s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne vpliva na poslabšanje invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Za svoj poklic štejemo delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in za katera ima posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Za obstoj invalidnosti je tako odločilen svoj poklic in ne več samo delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec razporejen. Pri tem imajo poseben pomen stopnja strokovne izobrazbe, dodatna usposobljenost in delovne izkušnje. Za določitev svojega poklica bo invalidska komisija poleg opisa delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen in ga dejansko opravlja, potrebovala še popolno in izčrpno delovno dokumentacijo ter uporabo klasifikacije poklicev. V postopkih ugotavljanja invalidnosti bo treba pridobiti seznam delovnih mest, ki bi jih posameznik, upoštevaje njegovo strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, lahko opravljal. Ustreznost teh del zavarovančevim strokovnim in psihofizičnim zmožnostim bo ocenjevala invalidska komisija. Prevedba pravic iz invalidskega zavarovanja Vsi uživalci pravic na osnovi invalidnosti II. in III. kategorije po dosedanjih predpisih, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu. Že odmerjena denarna nadomestila ostanejo nespremenjena in se še naprej usklajujejo enako kot pokojnine.Le v primeru poslabšanja že ugotovljene ali na novo nastale invalidnosti se bodo dosedanjim invalidom odmerile pravice po novem zakonu. To velja tudi za primere, ko bo nova pravica zanje manj ugodna kot ta, ki jo že uživajo. Sprememba v invalidnosti zanje v vsakem primeru pomeni uporabo določb novega zakona, ne glede na posledice. Kontrolni pregled Delovni invalidi, ki so pridobili pravice na podlagi invalidnosti, nastali pred dopolnjenim 45. letom starosti, imajo praviloma vsakih 5 let obvezne kontrolne preglede, na katerih se ponovno ugotavlja invalidnost. Kontrolni pregled se lahko določi tudi po dopolnjenem 45. letu starosti oziroma pred ali po poteku petletnega roka. V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben. Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic Pomembna novost, ki se že uporablja od 1. 1. 2000 dalje, je, da ima v postopku uveljavljanja pravic na podlagi invalidnosti pravico do pritožbe tudi delodajalec. Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo Zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti. Odločbo prve stopnje lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predloži v revizijo organu druge stopnje. Ta se opravi po uradni dolžnosti. Odločitev organa druge stopnje je obvezujoča in lahko tudi spremeni odločbo na prvi stopnji. Povračilo potnih stroškov Pravico do povračila potnih stroškov, v povezavi z uveljavljanjem oziroma uživanjem pravic, izrabi invalid, kadar ga Zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenj izvedencev ali napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije. Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je določena za spremljeval-ca.Potni stroški se povrnejo v znesku stroškov prevoza, stroškov prehrane ter namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju, po navodilu Zavoda. Posebna diferencirana prispevna stopnja za zavarovanje poklicnih tveganj, ki bo bremenila samo delodajalca Zagotavljanje sredstev Prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni bodo plačali izključno delodajalci iz svojih sredstev. Pri tem se bo prispevna stopnja določila v različnih višinah, glede na raven varnega in zdravega dela, ki ga zagotavlja delodajalec. Narejena bo primerjava števila poklicnih bolezni in poškodb pri delu in stopnje in-validizacije v celotni dejavnosti ter pri posameznem delodajalcu. Določili se bosta minimalna in maksimalna prispevna stopnja. Kriterije zanjo bo določil Zavod. Prilagoditev prostorov in delovnih sredstev v zvezi s pravico do premestitve delovnega invalida III. kategorije invalidnosti Zavod delno ali v celoti prevzame stroške prilagoditve. Kriterije za prevzem stroškov določi sam. Zavod lahko del sredstev za invalidsko zavarovanje nameni za pospeševanje zaposlovanja nezaposlenih delovnih invalidov kot npr. : Z subvencionira plače, Z plača svetovalno pomoč nezaposlenim invalidom, Z nudi finančno in strokovno pomoč delodajalcu. Zavod ima možnost ustanavljanja specializiranih družb, skladov in delavnic za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje invalidnosti. Povzetek Ob zaključku prvega dela prispevka posebej poudarjamo, da bo po novem poleg medicinske dokumentacije oziroma splošnega zdravstvenega stanja posameznika za obstoj invalidnosti odločilen svoj poklic. Pri njem imajo poseben pomen stopnja strokovne izobrazbe, dodatna usposobljenost in delovne izkušnje. Invalidi se na drugačen način od sedanjega razvrščajo v kategorije invalidnosti. Posebej moramo biti pozorni na dejstvo, da nova invalidnost II. kategorije pomeni zaposlitev s polnim delovnim časom. Ta kategorija invalidnosti ni več enaka dosedanji invalidnosti II. kategorije, kjer je šlo za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. Za delodajalca je pomembna novost različna prispevna stopnja za zavarovanje poklicnih tveganj, ki bo bremenila samo delodajalca. Vsi uživalci pravic na osnovi invalidnosti II. in III. kategorije po dosedanjih predpisih obdržijo te pravice v nespremenjeni obliki, kar v celoti velja tudi za denarna nadomestila v zvezi z zaposlitvijo. Le v primeru poslabšanja že ugotovljene ali na novo nastale invalidnosti se bodo dosedanjim invalidom odmerile pravice po novem zakonu. (se nadaljuje) Dušan Zapušek RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 g Naziv poklica Trajanje izobraževanja v letih Število štipendij univ. dipl. inž. rudarstva in qeotehnoloqiie 4 1 rudarski tehnik 4 15 rudar 3 15 univ. dipl. inž. elektrotehnike - močn. elektroteh. 4,5 1 elektrotehnik enerqetik 4 4 elektrikar enerqetik - rudarski 3 8 univ. dipl. inž. strojništva 4,5 1 strojni tehnik 4 5 strojni mehanik - rudarski 3 10 "X KAMNOLOM RAKA «*» dipl, inž, gradbeništva (VS) _ _ _ | 3 1 I PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 2002 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, PARTIZANSKA 78, 3320 VELENJE, Kadrovska služba, pisarna št. 4. K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu Vloga za pridobitev republiške štipendije (DZS obr.1,51 - za kadrovsko štipendijo obrazca ni) morate predložiti: ■Z kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev, Z potrdilo o uspehu v 1. trimesečju, Z potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in potrdilo o vpisu za tekoče leto, Z potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, Z potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinski sekretariat za občo upravo in notranje zadeve), Z potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (fotokopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2001 za vse družinske člane, ki so bili dolžni vložiti napovedi za odmero dohodnine). Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialno-eko-nomski položaj družine. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih o izobraževanju. UGODNOSTI, KI JIH NUDIMO ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC RUDAR IN RUDARSKI TEHNIK: Z kadrovska štipendija, Z brezplačni zdravniški pregled, Z brezplačni učbeniki, delovni zvezki ter druga strokovna literatura, Z sofinanciranje strokovnih ekskurzij, Z kvaliteten praktični pouk, Z plačilo jamskega dodatka pri praktičnem pouku, Z brezplačna zaščitna sredstva pri praktičnem pouku, Z brezplačna malica pri praktičnem pouku, Z regresirana malica pri teoretičnem pouku (v višini 70 %), Z brezplačen prevoz s pogodbenimi avtobusi, Z vračilo polovice vrednosti mesečne vozovnice, Z brezplačno bivanje v dijaškem domu, Z štipendistom, ki so zaključili poklicno rudarsko šolo z najmanj prav dobrim uspehom in želijo nadaljevati šolanje v strojni usmeritvi, podaljšamo kadrovsko štipendijo še za dve leti, Z prvih pet najboljših po uspehu iz vsake generacije čaka takojšnja zaposlitev, Z možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih našega podjetja: Premogovnik Velenje kot poslovni sistem. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 2002. Zaposlili 20 štipendistov V Premogovniku Velenje zaposlujemo kljub siceršnjemu zmanjševanju števila zaposlenih. Tako smo v skladu z letnim kadrovskim načrtom 1. marca zaposlili 20 svojih štipendistov. Gre za enega univ. dipl. inženirja rudarstva, 5 rudarskih tehnikov, 9 rudarjev, 2 strojna mehanika, 2 elektrotehnika in enega elektrikarja. Letos se lahko nadeja zaposlitve še 20 štipendistov Premogovnika Velenje, in sicer predvidoma v septembru. /dj/ HČERINSKA PODJETJA Kmalu varovanje z licenco Bogdan Pešak izobrazbo in zdravstvene zahteve, ki jih zakon predpisuje za varnostnike. V izjemno kratkem času nam je uspelo, da je izpit za varnostnika opravilo 14 naših sodelavcev, 16 pa je sedaj vključenih v izobraževanje za ta izpit. Glede licence pa lahko povem, da smo sredi februarja prejeli soglasje Ministrstva za notranje zadeve. Zato upam, da datum, ko nam bo Zbornica podelila licenco, ni več tako daleč. Zavedati pa se moramo, da licenca ni nekaj dokončnega, saj jo lahko ob neupoštevanju “pravil igre” Zbornica republike Slovenije z odločbo tudi odvzame. Veliko naporov bo treba vložiti predvsem v prekvalifikacijo, dodatno izobraževanje delavcev zavarovanja, ki ne izpolnjujejo zakonsko predpisanih pogojev za poklic var-nostnika.“ Dragica Marinšek Bili smo na obisku v profitnem centru IR HTZ Reševalno-servisna dejavnost in pogovarjali smo se z inž. strojništva Bogdanom Pešakom, vodjo tega profitnega centra. Rudar: “Predstavite, prosim, PC Reševalno-servisna dejavnost!” Pešak: “PC Reševalno-servisna dejavnost je eden izmed petih profitnih centrov invalidskega podjetja HTZ Velenje. Iz imena enote je mogoče razbrati področje dejavnosti le delno, saj je od novembra lani vanj vključena tudi služba zavarovanja. V našem profitnem centru sta zaposlena 102 delavca, 80 odstotkov naših delavcev pa je invalidov. Dejavnosti, s katerimi zagotavljamo prihodke, pa so zelo različne. Opredeljene so kot programi, in sicer: program servisiranja dihalnih aparatov, program servisiranja gasilnikov, program storitev za potrebe jamske reševalne čete Premogovnika Velenje in program storitev varovanja objektov. Tržimo torej storitve in ne proizvodov, ker pa so le-te specifične, potrebujemo za opravljanje dejavnosti razen znanja in ustrezne tehnologije tudi koncesije države oziroma ustreznih ministrstev.*1 Rudar: “V katerih delih svoje dejavnosti se podajate ali nameravate podati na zunanja tržišča?” Pešak: “Ozka specializiranost servisne dejavnosti za področje reševalne opreme ima tako dobre kot slabe lastnosti. Dobre se kažejo v tem, da smo zaradi znanja in dolgoletnih izkušenj praktično edini v državi, ki imamo pooblastila proizvajalcev za izvajanje najzahtevnejših servisnih posegov. Slaba stran pa je, da se z zapiranjem rudnikov trg kupcev naših storitev manjša. Svojo priložnost na trgu vidimo v servisiranju dihalnih aparatov na kom-primiran zrak, kijih uporabljajo gasilci. Zaradi vse bolj pogostih nesreč v avtocestnih tunelih in drugih zaprtih prostorih postajajo gasilske enote bolje opremljene, sodobna oprema pa potrebuje zanesljiv servis. Pooblastila treh tujih proizvajalcev dihalnih aparatov, ki jih gasilska društva največ uporabljajo, smo že uspeli pridobiti. Tako sedaj s servisiranjem dihalnih aparatov, gasilnikov in tlačnimi preizkusi jeklenk dosegamo eksterno realizacijo v višini 10 odstotkov glede na našo skupno realizacijo.** Rudar: “Kako daleč ste pri pridobitvi licence za službo varovanja in kaj načrtujete po njeni pridobitvi?” Pešak: “Skladno z Zakonom o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja iz leta 1994 smejo dejavnost varovanja opravljati le gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki imajo licenco za opravljanje dejavnosti. Licenco podeljuje Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje, ko dobi soglasje Ministrstva za notranje zadeve. Ker smo zamudili z zakonom določeno prehodno obdobje, ki je omogočalo pridobitev licence pod ugodnejšimi pogoji, je bilo treba vložiti veliko več naporov in sredstev, da bi zastavljeni cilj sploh dosegli. Pogoji so namreč vedno ostrejši, zahtevnejši. Pri tem mislim predvsem na V povezovanju so priložnosti "Povezovanje v trgovskih mrežah, gradbeništvu, lesarstvu, inženiringu je izziv za vodilne v teh branžah danes in za mlado generacijo, ki prihaja. Še bolj pa so izzivi novi programi na področjih informacijske tehnologije, eko-managementa, inženiringa in monitoringa, ki so temeljna vizija Savinjsko-šaleškega območja poleg nadaljnjega razvoja velike industrije." Alenka Avberšek:"Naše največje razvojne usmeritve in želje so, da ohranimo območje v gospodarskem smislu zdravo, v razvojnih trendih, da imamo delovna mesta v domačem okolju ter da razvijamo ustrezne razmere, da bodo mladi ostajali v tem okolju. “ Tako je v Zbornik referatov za 4. srečanje malega in velikega gospodarstva novembra lani med drugim zapisala direktorica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek. Mi smo se k njej odpravili še po nekaj podatkov in komentarjev. Rudar: “Predstavite nam gospodarsko situacijo Savinjsko-šaleškega območja v številkah in nas primerjajte s Slovenijo!” Avberšek: “Gospodarski subjekti regije SAŠA imajo sedeže v devetih občinah, od Solčave do Velenja. V regiji živi 3,1 odstotka slovenskega prebivalstva (61.600), v gospodarskih družbah je zaposlenih 4 odstotke vsega slovenskega prebivalstva, stopnja brezposelnosti je 2 odstotka nižja od slovenskega povprečja; giblje se med 9 in 10 odstotki. Po produktivnosti smo za 4 odstotke pod slovenskim povprečjem, kupna moč prebivalstva regije pa je na slovenskem povprečju. V regiji deluje 622 aktivnih gospodarskih družb in v njih je zaposlenih 20.100 delavcev. 29 družb je velikih in v njih je skoraj 90 odstotkov vseh zaposlenih. Pomemben je tudi podatek, da na našem območju deluje 1.950 samostojnih podjetnikov, ki imajo skupaj 2.360 zaposlenih. Največja podjetja v regiji delimo v štiri osnovne segmente. Najprej je to predelovalna industrija, ki zajema kovinsko, elektro, tekstilno in lesno dejavnost, nato gradbeništvo in trgovina ter energetika in premogovništvo. Del teh segmentov je izrazito tržno in izvozno usmerjen, s povprečno nižjimi stopnjami profitabilnosti, kot je slovensko povprečje, del, to sta energetika in premogov- ništvo, pa je sistemsko reguliran tako glede cen, višine proizvodnje, kar ima posledice v njihovem gospodarskem uspehu. V regiji smo zelo odvisni od dobrega delovanja velikih družb, kajti več kot 80 odstotkov realizacije in 70 odstotkov dodane vrednosti ustvari 10 največjih podjetij, v njih je okoli 60 odstotkov vseh zaposlenih, ustvarijo 72 odstotkov prihodka in 92 odstotkov izvoza regije. Ves ta sistem potrebuje za svoje uspešno delovanje primerne razmere. Specifičnost našega področja v primerjavi s Slovenijo kažejo tudi tile podatki! Gorenje je največji slovenski izvoznik. Skupina Gorenje se poleg proizvodnje bele tehnike ukvarja še s proizvodnjo pohištva, orodjarstvom, strojegradnjo in trgovino. Premogovnik Velenje in TEŠ pridobita 30 odstotkov slovenske energije. V Elektroniki naredijo v letu dni 350.000 televizorjev, v BSH - Hišnih aparatih Nazarje naredijo 2,8 milijona malih gospodinjskih aparatov na leto in imajo lasten razvojni oddelek. Elkroj je prvi izdelovalec hlač v Sloveniji s 700.000 zašitimi kosi na leto. KES Ljubno izdela 2,4 milijona zobatih vencev na leto, s proizvodnjo specialnih orodij za avtomobilsko industrijo pa pokriva 13-odstotni delež v EU. Ob vsem tem imamo na našem območju še nekaj zelo uspešnih in rastočih malih podjetnikov, jeder razvoja in ti so za regijo tudi zelo pomembni." Rudar: “Kakšne poslovne rezultate dosegajo te družbe in kakšni so njihovi razvojni načrti?” V regiji smo zelo odvisni od dobrega delovanja velikih družb. Avberšek: “Poslovni rezultati vseh družb so bili v letu 2000 precej slabši kot v letu 1999. Ustvarile so samo 23 odstotkov skupnega dobička iz leta 1999, ne toliko na račun izgube v velikih podjetjih, ampak je zelo padel rezultat v srednje velikih gospodarskih družbah (gradbeništvo, storitvene dejavnosti, tekstilna industrija). Kaže, da bodo podatki za leto 2001 boljši. Je pa bilo v letu 2000 skoraj 80 odstotkov več investicij kot v letu 1999, kar je pozitiven pokazatelj stanja gospodarstva. Podatki o poslovnih pričakovanjih podjetij kažejo, da ocenjujejo prvo polovico letošnjega leta kot dokaj nezanesljivo, pričakujejo pa večjo rast v drugi polovici leta. Za nas je najbolj pomembno, da so družbe vse strukturne spremembe, ki so se dogajale na nemškem trgu, na katerega družbe naše regije precej izvažajo, kompenzirale z večjo prodajo na skandinavskem, ruskem trgu in na južnih trgih. Zaradi dogodkov po 11. septembru lani in svetovnih globalizacijskih procesov je bilo precej pritiskov na družbe, na primer predvsem tiste, ki so kooperanti avtomobilske industrije, na zmanjšanje naročil in znižanje cen. Kapital torej išče nižje cene, pri nas pa jih ne moremo bistveno zmanjšati zaradi drage delovne sile. Kažejo se trendi, da se bo tuji kapital usmeril na druge trge, in še več, domači kapital se bo začel seliti drugam." Rudar: “Kje so razvojne priložnosti regije?” Avberšek: “Razvojne usmeritve regije so zapisane v Razvojnem programu Savinjske statistične regije, ki zajema 31 občin. Lani je bil program sprejet v vseh občinskih svetih. Naše največje razvojne usmeritve in želje so, da ohranimo območje v gospodarskem smislu zdravo, v razvojnih trendih, da imamo delovna mesta v domačem okolju ter da razvijamo ustrezne razmere, da bodo mladi ostajali v tem okolju. To so globalne usmeritve, ki jih bomo skušali Vnovčiti' s prijavljanjem konkretnih projektov na razpise za sredstva slovenskih ministrstev in EU. Vse to je potrebno zato, ker je naša industrija povprečno manj pro-fitabilna in nima dovolj investicijskih sredstev. Nove usmeritve pa so predvsem nadgradnja dejavnosti, ki že delujejo, s proda- jo znanja in izkušenj v druga okolja -to imenujemo eko-management-mo-nitoring-inženiring - ter razvoj visokih tehnologij s področij telekomunikacij in informatike, kjer imamo nekaj uspešnih podjetij z mlajšimi zaposlenimi. Regija SAŠA vidi razvojne priložnosti tudi v turizmu. Realnost so na eni strani naravne danosti predvsem v Savinjski regiji in na drugi strani velika razdrobljenost ponudbe. Prihodek od turizma tega območja je v slovenskem merilu le en odstotek, pravilen, skupen nastop že delujočih dejavnosti ter ustrezna izraba vseh možnosti pa so lahko velika priložnost za to območje. Rdeča nit vseh dejavnosti v regiji mora biti skupno nastopanje na trgu. Povezane dejavnosti lahko ponudijo več kot vsaka zase." Rudar: “Kakšna je vloga območne GZS Velenje in kaj nudite svojim članom?” Avberšek: “Gospodarska zbornica Slovenije je organizirana tako, da se več kot 30.000 njenih članov na eni strani povezuje v branžna združenja, na drugi strani pa v območne GZS. Branžna združenja delujejo ožje strokovno z izobraževalnimi in svetovanimi oblikami. Območne GZS pa skrbijo, da približajo svojim članom na območjih storitve vseh branžnih združenj in strokovnih služb GZS. To udejanjamo prek upravnega odbora, sekcij in svetov za različna področja. Naša osnovna naloga je povezovanje vodstvenih in vodilnih delavcev v gospodarskih družbah med sabo in z okoljem - občinami, izobraževalnimi, razvojnimi institucijami... Naša vloga je tudi v koordiniranju usklajevanja interesov, organiziranju priložnosti za povezovanje, sodelovanje podjetij. V ta namen organiziramo konference, okrogle mize, izobraževanja, letno srečanje velikega in malega gospodarstva, branžna srečanja, mednarodna srečanja in nudimo pomoč pri organiziranju nastopov na nekdanjih jugoslovanskih trgih. Večjo pozornost namenjamo manjšim podjetjem, saj veliki se združujejo in delujejo v branžnih združenjih, kjer pridejo do informacij, interesnih povezav, skupnih nastopov." Rudar: “Gospodarske zbornice se zavzemate za regionalni razvoj v Sloveniji. Zakaj?” Avberšek: “Regionalizem je na eni strani vroča politična tema, v praksi pa vemo, da centralizacija vedno prinese denar enim, tistim v centru, drugi pa ostanejo brez sredstev ali pobirajo drobtinice. GZS in gospodarstvo nasploh želita uravnotežen razvoj, in to preprosto zato, ker ne moremo biti vsi v Ljubljani. Če hočemo imeti razvojni potencial, moramo graditi na mladih. Če ni usklajenega razvoja in določene kvalitete življenja v regionalnih centrih, bomo zaradi tega vsi izgubljali, tudi center.” Rudar: “Poznate vi osebno vse direktorje in podjetnike v regiji oziroma oni vas?” Avberšek: “V Šaleški dolini že zaradi tega, ker sem bila prej zaposlena v Gorenju, poznam večino direktorjev in mislim, da tudi oni mene. Ne sicer vseh 500, predvsem ne tistih v manjših podjetjih. V Savinjskem delu regije pa sem v enem letu nadoknadila zamujeno iz prejšnjih let, tako da se sedaj že kar dobro poznamo.” Rudar: “Kakšen je položaj žensk v gospodarstvu območja? Koliko jih je zaposlenih, brezposelnih, kje so v hierarhiji, koliko je direktoric, vodij?” Avberšek: “Pri GZS smo direktorice območnih zbornic štiri; včasih tega ni bilo. Kolegica v Dravogradu je bila dolgo edina. Jaz sem bila vseskozi na visoko-strokovnih ali vodilnih delovnih mestih. Emancipacija pa za žensko vedno pomeni dvojno delo: v službi in doma. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje v naši regiji ne gre za bistvene odklone pri zaposlenosti ali brezposelnosti samo zaradi spola. Imamo pa zelo žensko zastopane kolektive: v tekstilni branži, v Gorenju. Naj v zvezi z žensko populacijo v našem okolju omenim še nekaj, kar me zelo moti. Ko se pogovarjamo o mladih, vedno poudarjamo, da nimamo izobraževalnih programov za dekleta. Ne vidim nobenega razloga, da dekle ne bi moglo postati dobra orodjarka, računalniška inženirka, elektro ali strojna tehnica... Hočemo poklice za ženske, na primer turistični tehnik, učiteljica, gimnazijski maturant... To so stereotipi in razdeljevanje po spolu, kar ni potrebno. S takšnim spodbujanjem in usmerjanjem otrok cela naša družba po mojem mnenju greši." Diana Janežič Rdeča nit vseh dejavnosti v regiji mora biti skupno nastopanje na trgu. Povezane dejavnosti lahko ponudijo več kot vsaka zase. Kvalitetni izdelki nastajajo v urejenem okolju Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje je letos tretjič zapored podelila priznanja za urejene trgovine, urejeno delovno okolje in inovacijsko dejavnost v šaleški regiji za leto 2001. Slovesnost je bila 11. februarja v orgelski dvorani Glasbene šole Velenje. Zgoraj - bronasto priznanje za inovatorje, od leve Oto Brglez, Milan Ocepek in Alfred Vodušek; spodaj - priznanje Premogovniku Velenje za urejeno okolje. Za vsa tri področja, za katera so podeljevali priznanja, so bili lani objavljeni razpisi. Na razpis za urejenost trgovin seje prijavilo 21 trgovin, za urejeno delovno okolje 16 velikih, srednjih in malih podjetij, na razpis za inovacije pa je prispelo 21 prijav 58 avtorjev, soavtorjev in sodelavcev. Vsako od področij so ocenjevale komisije. Na slovesnosti v orgelski dvorani je udeležence najprej pozdravila Marija Vrtačnik, predsednica upravnega odbora SŠO GZS Velenje, kije med drugim dejala, da za urejenostjo delovnega okolja ne stoji vedno veliko denarja, vedno pa ljudje, ki imajo pozitiven odnos do okolja, do sočloveka in imajo občutek za prijetno. V prijetnem okolju pa je tudi delati prijetno. Na pomen urejenosti okolja za kvalitetno delo, dobre izdelke, nove ideje in zadovoljstvo zaposlenih je opozoril tudi Samo Hribar Milič, podpredsednik GZS in nadaljeval: “V Sloveniji izjemno potrebujemo hitrejši tehnološki razvoj in več inovacij. V ocenjevanju prenosa znanja z univerz in inštitucij v gospodarstvo je Slovenija med 49 evropskimi državami zasedla 48. mesto. Tudi po številu inovacij smo na repu Evrope. V Sloveniji imamo prenizko dodano vrednost. Sicer investiramo 27 odstotkov BDP, vendar so te investicije neustrezne in njihova učinkovitost je nizka. V gospodarstvu bomo morali več vlagati v izobraževanje, kajti naša delovna sila pretežno ne zna upravljati in uporabljati novih tehnologij. Država z davčno politiko ne spodbuja inovativne dejavnosti, lahko pa jo spodbujajo v vsakem podjetju. Spodbujanje je tudi namen nagrajevanja inovatorjev pri GZS. Naš cilj je ustvariti pozitivno klimo, optimistično prepričanje, da se vedno da narediti nekaj več, da ljudje imajo ideje, napredujejo, razmišljajo, ustvarjajo." Tudi letos so bili med nagrajenci podjetja in posamezniki iz poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Premogovnik Velenje je prejel plaketo, Gost Velenje pa priznanje GZS za urejeno okolje. V kategoriji splošnih inovacij pa so bili nagrajeni: Z z diplomo Edi Burič iz Premogovnika Velenje za inovacijo “Zaščita konektorjev” in s srebrnim priznanjem za inovacijo “Način vgradnje geotehnične opreme”, Z z bronastim priznanjem Peter Verbič iz PLP Lesne industrije za inovacijo “Vpetje odkloninskih verižnikov na transporterju v žagal-nici”, Z z bronastim priznanjem Oto Brglez, Milan Ocepek in Alfred Vodušek iz Premogovnika Velenje za inovacijo “Daljinsko upravljanje kretnic na dovozišču NOP” ter Z z bronastim priznanjem Evgen Treven za inovacijo “Krmilna elektronika TE-23 ERICo”. Diana Janežič 7t)tfL Gost TURISTIČNA AGENCIJA NE SPREGLEJTE! LEGENDA NZ nočitev z zajtrkom TWC prha, wc PP polpenzion B balkon NA najem BM balkon na morsko stran TT turistična taksa BP balkon na park stran 1/2 dvoposteljna soba oz. apartma APP apartma 1/3 triposteljna soba oz. apartma BGW bungalov DEP depandansa PAV paviljon 7 = 6 bivate 7, plačate 6 dni 14=12 bivate 14, plačate 12 dni CENE Cene so izražene v SIT in vključujejo 7-dnevne storitve, navedene v ceniku, turistično pristojbino ter davek na dodano vrednost, razen kadar ni drugače navedeno. PLAČILNI POGOJI ■ 5% GOTOVINSKI POPUST ZA PRIJAVE IZ TEGA KATALOGA DO 30. MARCA 2002 ali ■ OBROČNO PLAČILO DO KONCA LETA 2002 PREK OSEBNEGA DOHODKA ZA ZAPOSLENE V POSLOVNEM SISTEMU PREMOGOVNIK VELENJE ali ■ OBROČNO PLAČILO DO 8 OBROKOV OZ. OD JUNIJA DALJE DO KONCA LETA 2002 S ČEKI ALI KREDITNIMI KARTICAMI (najnižji znesek obroka je 15.000 SIT) ali ■ GOTOVINSKO PLAČILO DO ODHODA. V turistični agenciji GOST, d.o.o. lahko pod enakimi plačilnimi pogoji opravite rezervacije tudi za naslednje turistične agencije: KOMPAS, ATLAS, POTEPUH, DOBER DAN, SONČEK, BONUS, BUBIN CLUB, CAVALLO TRAVEL, ODISEJ, SAJKO, TEN TOURS, TOP LINE, KAŽIPOT TOURS, NECKERMANN, PELIKAN, VIA SLOVENIKA, INTELEKTA, INTERFLASH in druge. INFORMACIJE IN PRIJAVE GO Gost GOST, d.o.o., Turistična agencija Cankarjeva ulica (stekleni paviljon), Velenje telefon: 03/897 32 80 FIESA HOTEL BARBARA*** SOBA STORITEV 3.1. -25.4. 25.4.-6.7. 6.7.-27.8. 22.9.- 28.12. 27.8.- 22.9. 28.12.-3.1.03 l/l TWCBM NZ 49.000 53.200 70.000 1/2 TVVCBM NZ 35.000 40.600 53.900 l/l APP TWCBM NZ 56.000 63.000 77.000 1/2 APP TVVCBM NZ 39.200 46.900 60.900 Doplačila: penzionski obrok 1.500 SIT, otroški penzionski obrok 1.100 SIT, otroška posteljica 1.100 SIT, podaljšano bivanje do 19. ure 50%, turistična taksa in prijava odrasli 200 SIT, otroci od 7 do 18 let 100 SIT, praznični dodatek (28.3.-1.4.) 1.100 SIT na dan. Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 10. leta brez ležišča 50%, otroci od 3. do 10. leta na dodatnem ležišču 30%, odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%, četrto ležišče 50%. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 13.00, ODHOD 10.00! HOTEL BARBARA*** leži v mirnem predelu slovenske obale, tik ob betonirani plaži. Vse sobe so klimatizirane in imajo kopalnico, telefon, televizijo, balkon na morsko stran, v apartmajih so tudi hladilniki. V hotelu je notranji bazen z ogrevano morsko vodo, fitness studio ter savna. Zajtrk je samopostrežni, kosilo in večerja klasična strežba s solatnim bifejem. SAVUDRIJA APARTMAJI 22.6.- 29.6. 7 = 6 TIP STORITEV 1.6.-22.6. 14.9.-21.9. 22.6.-13.7. 31.8.-7.9. 13.7.-31.8. 7.9.-14.9. 1/4 A NA 52.400 III.100 127.000 59.800 1/6 A NA 67.250 118.650 149.600 74.800 DOD. LEŽIŠČE 10.000 10.000 10.000 10.000 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica 1.000 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (mejava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! APARTMAJI SAVUDRIJA*** 9 km od Umaga, ob kamniti plaži, obkroženi z mediteranskim zelenjem. V naselju so: restavracija, zunanji bazen, parkirišča. 1/4 A: od 30-35 m2, v prvem nadstropju, dvoposteljna soba, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom ali balkon s pogledom na morje. 1/6 A: od 45-50 m2, enonadstropni v 1. nadstropju ali v pritličju s kaminom, dve dvoposteljni sobi, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa ali balkon. Dvonadstropni pritličje - kuhinja, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, wc, terasa s kaminom; 1. nadstropje - dve dvoposteljni sobi s kopalnico, telefon. DEPANDANSA & BUNGALOVI 7. 9. - 14. 9. -10% OBJEKT SOBA STORITEV 1.6.-22.6. 14.9.-31.10. 22.6.-6.7. 31.8.-14.9. 6.7.-20.7. 24.8.-31.8. 20.7.- 24.8. MOJ MIR 1/2 TWCB PP 41.600 42.950 45.000 54.500 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali niso dovoljene. Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo prvi otrok 50% (od 6.7. do 31.8. 25%), drugi otrok 25%. Gost MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00! MOJ MIR** leži 9 km od Umaga, ob kamniti plaži, obkroženi z mediteranskim zelenjem. V naselju so: restavracija, zunanji bazen, parkirišča. Depandansa: kopalnica, balkon, telefon. 1/2 BGW: od 25-28 m2; dvoposteljna soba, terasa (nekateri imajo kamin), možnost dodatnega ležišča, telefon. KANEGRA BUNGALOVI 22.6.-29.6, 7 = 6 TIP STORITEV 1.6.-22.6. 14.9.-21.9. 22.6.-13.7. 3I.8.-7.9. 13.7.-31.8. OŠ r—I 1/4 B NA 49.200 105.800 116.400 54.500 ! 1/5 B NA 57.750 115.250 131.400 64.200 1/6 B NA 67.250 129.300 147.500 74.800 DOD. LEŽIŠČE 10.000 10.000 10.000 10.000 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica 1.000 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! BUNGALOVI KANEGRA***: novourejeni, 10 km od Umaga, ob Piranskem zalivu, obkroženi s kamnito-prodnato plažo. V naselju so: pizzerija, grill, otroško igrišče, trgovina, kiosk, diskoteka, plesna terasa. 1/4 tip A zidani: 38,50 m2, spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. 1/4 tip A montažni: od 36,93 m2, spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, telefon, sat TV, kopalnica, terasa. 1/5 tip B zidani: 47,89 m2, 2 spalnici v nadstropju, v pritličju - dnevni prostor z enim ležiščem, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. 1/5 tip B montažni: 46,15 m2, spalnica z dvema ležiščema, spalnica z enim ležiščem, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. 1/6 tip C montažni: 59,74 m2, dve spalnici, dnevna soba z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. UMAG APARTMAJI IN BUNGALOVI SOL POLVNESIA 22.6.-29.6. 7=6 TIP STORITEV 1.6.-22.6. 14.9.-21.9. 22.6.-13.7. 31.8.-7.9. 13.7.-31.8. 7.9.-14.9. 1/3 studio NA 49.200 101.600 III.100 55.650 1/3 A NA 56.600 107.850 129.300 60.750 1/4 A NA 68.350 132.350 159.100 75.750 1/4+1 A NA 77.850 142.000 168.800 85.450 1/2 B NA 63.050 113.150 123.800 66.300 1/4 B NA 84.300 148.500 164.400 95.100 1/5+1B NA 104.600 168.800 179.400 117.350 DOD. LEŽIŠČE 10.000 10.000 10.000 10.000 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica 1.000 SIT. 4 Gost Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (mejava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! SOL POLVNESIA***: 3 km od centra mesta, v naselju Katoro, v neposredni bližini kamnito-betonirane plaže. V naselju so: restavracije, pizzerija, zunanji bazen za odrasle in otroški bazen (oba s sladko vodo), parkirišča... Obilo športov in animacije! Studio 1/3: od 27 m2, dnevno-spalni prostor s tremi ležišči, TV, telefon, kuhinja, kopalnica s kadjo, terasa ali balkon. 1/3 A: od 30 m2, spalnica z zakonskim ležiščem, dnevni prostor z enim ležiščem (dvosed ali kavč), TV, telefon, kuhinja, kopalnica (prha ali kad), terasa s kaminom ali balkon. 1/4 A: od 37 m2; spalnica z zakonskim ležiščem, dnevni prostor z dvema ležiščema (dvosed ali kavč), TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom ali balkon. 1/4+1 A: od 40 m2; spalnica, dnevni prostor s tremi ležišči, TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom ali balkon. 1/2 B: od 17 m2, spalnica, kuhinja z dnevnim prostorom, TV, telefon, kopalnica, terasa s kaminom. 1/4 B: od 30 m2, spalnica z zakonskim ležiščem, dnevni prostor z dvema ležiščema, TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom. 1/5 + 1 B: od 35 m2, spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica z ločenima ležiščema, dnevni prostor z ležiščem za 2 osebi, TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom. APARTMAJI IN BUNGALOVI SOL STELLA MARIS 22.6.-29.06. 7 = 6 TIP STORITEV 1.6.-22.6. 14.9.-21.9. 22.6.-13.7. 31.8.-7.9. 13.7.-31.8. 7.9. -14.9. 1/3 studioA NA 59.800 107.850 139.950 64.200 1/4 S NA 71.600 121.700 153.800 79.000 1/4 + 1 NA 100.450 175.250 196.500 104.650 1/5 + 1 NA 115.250 190.050 211.300 120.750 1/2 + 1 st.B NA 73.700 139.950 161.200 76.900 1/4 B NA 87.350 153.800 175.250 91.900 DOD. LEŽIŠČE 14.500 14.500 14.500 14.500 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica 1.000 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! SOL STELLA MARIS***: 2 km od centra mesta, obkroženo z mediteranskim zelenjem, v neposredni bližini kamnite, betonirane in prodnate plaže. V naselju so: restavracija, pizzerija, 2 zunanja bazena z morsko vodo za odrasle ter 2 otroška bazena, parkirišča, banka, pošta, ambulanta...Obilo športa in animacij! Studio 1/3 A: 27,43 m2 + terasa/balkon 3,23 m2, spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. 1/4 S: 39,56 m2 + terasa/balkon 15,90 m2, spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica. 1/4 + 1: (a) 51,30 m2 + balkon 8,23 m2 s kaminom; nadstropni: 2 spalnici z dvema ležiščema, kopalnica na mansardi, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, WC v 1. nadstropju, (b) 45,82 m2+ terasa 16,09 m2 s kaminom; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica, (c) 40,42 m + terasa/balkon 7,70 m s kaminom; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. (d)40,42 m2 + terasa 7,70 m s kaminom; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. 1/5 + 1: 53,95 m2 + balkon 7,86 m2 s kaminom; nadstropni: 2 spalnici z dvema ležiščema, kopalnica na mansardi in dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, WC v 1. nadstropju. Studiol/2 + 1 B: 20,45 m2+ terasa 9,43 m2 (delno s kaminom); spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. 1/4 B: 29,93 m2+ terasa 9,43 m2 s kaminom; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica. HOTELI 21.9.-28.9. -10% OBJEKT SOBA STORITEV 18.5.-15.6. 7. 9.-28.9. 15.6.-6.7. 6.7.-20.7. 3I.8.-7.9. 20.7.-31.8. S0LK0RALJ I/2TVVCB PP 65.150 72.750 88.500 110.100 S0LAUR0RA 1/2 TWCB PP 51.300 53.550 62.100 72.700 5 Gost Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali niso dovoljene, morska stran 1.250 SIT. Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo prvi otrok 50% (od 6.7. do 31.8. 25%), drugi otrok 25%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00! HOTEL SOL KORALJ****: v naselju Katoro, 3 km od Umaga, obkrožen z borovim gozdom, 50 m od kamnite plaže. Sobe imajo prho, wc, balkon, klimo, telefon, sat TV, mini bar in sef. V hotelu je notranji bazen ter 3 zunanji bazeni z morsko vodo, od katerih sta 2 primerna za otroke. V bližini so tenis igrišča, vodni športi, mini golf... Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL SOL AURORA***: 2.5 km od centra Umaga v naselju Katoro, 100 m od kamnite plaže, obkrožen z mediteranskim zelenjem. Sobe so popolnoma obnovljene in klimatizirane, s kopalnico, balkonom, telefonom in sat TV. V hotelu sta 2 zunanja bazena, od tega je eden otroški. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTELI - v hotelih Adriatic, Sipar, Istra 7. 9. - 14. 9. -10% OBJEKT SOBA STORITEV 1.6.-22.6. 14.9.-31.10. 22.6. - 6.7. 31.8.-14.9. 6.7. - 20.7. 24.8.-31.8. 20.7.- 24.8. ADRIATIC 1/2 TWC PP 33.250 40.450 47.100 57.700 DEP.JADRAN 1/2 TWC PP 27.750 30.000 37.400 39.500 SIPAR 1/2 TWCB PP 37.400 43.900 49.200 62.100 D.BELVEDERE 1/2 TWC PP 27.750 29.900 35.350 40.450 ISTRA 1/2 TWCB PP 36.300 43.900 49.200 57.700 DEP.ISTRA 1/2 TWCB PP 28.900 35.350 38.350 40.450 UMAG I/2TVVCB PP 33.250 41.600 49.200 57.700 D.MIRAMARE 1/2 TWC PP 27.750 30.950 36.300 39.500 DEP.PARK 1/2 TWCB PP 29.850 36.300 40.450 50.150 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, domače živali niso dovoljene, morska stran 1.250 SIT (hotela Sipar in Umag). Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo prvi otrok 50% (od 6.7. do 31.8. 25%), drugi otrok 25%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00! HOTEL ADRIATIC*, DEPANDANSA JADRAN: 2 km od Umaga, v naselju Punta, v neposredni bližini betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico, telefon, nekatere balkon. V hotelu je notranji bazen. Zajtrk je samopostrežni, večerja je izbor treh menijev. HOTEL SIPAR**: 1 km od Umaga, v naselju Punta, na rtu ob morju, betonirano-peščena plaža. Sobe imajo kopalnico, balkon, sat TV, telefon. V hotelu je notranji bazen ter 3 zunanji bazeni, od tega sta 2 primerna za otroke. Zajtrk je samopostrežni, večerja je izbor treh menijev s solatnim bifejem. HOTEL ISTRA**, DEPANDANSA ISTRA: 2 km od Umaga, v naselju Katoro, 150 m od betonirano-skalnate plaže. Sobe imajo kopalnico, balkon, telefon. V depandansi imajo sobe kopalnico in balkon. V neposredni bližini je bazen, kije na razpolago hotelskim gostom. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL UMAG*, DEPANDANSA PARK: 1 km od Umaga, v naselju Punta, na rtu ob morju, betonirano-peščena plaža. Sobe imajo kopalnico, balkon, telefon. Sobe v depandansi imajo kopalnico in balkon. V hotelu je notranji bazen ter 2 zunanja bazena, od tega je eden otroški. Zajtrk je samopostrežni, večerja je izbor treh menijev s solatnim bifejem. * "j ZASEBNI APARTMAJI PLAVO MORE (DO 1000 M) TIP STORITEV 1.6.-22.6. 31.8.-7.9. 22.6.-13.7. 24.8.-31.8. 13.7. -3.8. 17.8. -24.8. 3.8.-17.8. 1/2 A NA 49.550 58.250 63.100 72.800 1/3 A NA 52.450 61.150 72.800 82.500 1/4 A NA 58.250 65.050 82.500 92.250 1/4 B NA 65.050 69.100 94.200 111.650 1/5 B NA 68.950 77.650 103.900 121.350 1/6 B NA 77.650 85.450 113.600 131.050 GD TIR STORITEV 1.6.-22.6. 31.8.-7.9. 22.6.-13.7. 24.8.-31.8. 13.7. -3.8. 17.8. -24.8. 3.8.-17.8. 1/6 C NA 82.550 90.300 121.350 140.750 1/7 C NA 89.300 98.050 131.050 150.450 1/8 D NA 105.800 118.450 160.150 179.600 DOD. LEŽIŠČE 7.800 7.800 9.700 9.700 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, dodatna oseba brez ležišča 950 SIT, domače živali v I. in II. sezoni 950 SIT, v III. in IV. sezoni 1.400 SIT (na predhodno vprašanje). Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. Ob prihodu se javite v "Piavo more" d.o.o., Trgovačka 3a, Umag! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! ZASEBNI APARTMAJI UMAG: v privatnih hišah s posebnim vhodom. Vsi apartmaji imajo zagotovljeno parkirno mesto. Plaža je prodnato-skalnato-betonirana. 1/2 A: cca 25-35 m2; spalnica, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/3 A: enako kot 2A z dodatnim ležiščem za 1 osebo v spalnici ali dnevnem prostoru. 1/4 A: cca 35-40 m2; spalnica z dvema ali tremi ležišči, dnevni prostor z enim ali dvema ležiščema, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/4 B: cca 40-50 m2; 2 spalnici, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/5 B: enako kot 4B z dodatnim ležiščem za eno osebo. 1/6 B: 50-55 m2; enako kot 4B z dodatnim ležiščem v spalnici ali dnevnem prostoru. 1/6 C: cca 60-65 m2; 3 spalnice, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/7 C: enako kot 6C z dodatnim ležiščem za 1 osebo. 1/8 D: cca 70 m2; 4 spalnice, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. POREČ ZASEBNI APARTMAJI ISTRA LINE ZONA I (DO 600 M) TIP STORITEV 1.6.-28.6. 7.9.-27.9. 29.6.-12.7. 24.8. - 6.9. 13.7. -2.8. 17.8. -23.8. od od ro 1/2 A NA 43.300 53.400 69.450 82.200 1/3 A NA 54.100 64.400 75.400 94.950 1/4 A NA 57.900 73.600 88.400 122.850 1/4 B NA 62.250 75.400 97.400 133.650 1/5 B NA 73.600 87.500 108.250 145.250 1/6 C NA 91.100 110.400 139.800 169.950 ZONA II (600-3000 M) TIP STORITEV 1.6.-28.6. 7.9.-27.9. 29.6.-12.7. 24.8. - 6.9. 13.7. -2.8. 17.8. - 23.8. 3.8.-16.8. 1/2 A NA 34.900 43.100 59.700 74.650 1/3 A NA 42.750 53.000 68.900 84.300 1/4 A NA 48.700 61.850 81.900 106.500 1/4 B NA 50.600 66.200 91.100 121.150 1/5 B NA 59.300 78.850 99.200 130.650 1/6 C NA 74.000 97.650 128.800 159.850 Doplačila: prijava 1 EUR, turistična taksa odrasli 1.02 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.51 EUR, domače živali 5.10 EUR (na predhodno vprašanje), kavcija 150 EUR po apartmaju (kavcija se vrne ob odhodu v primeru, da v apartmaju ni bila povzročena škoda). Cene vključujejo: parkirišče, zamenjavo posteljnine 1 x tedensko, dnevno čiščenje. 7 Gost Gost je dolžan pred odhodom počistiti apartma ne glede na končno čiščenje. Kuhinjske krpe in brisače je potrebno prinesti s seboj. Otroška posteljica je možna samo po predhodnem vprašanju. Ob prihodu se javite v Istra line, Partizanska 4 (na levi strani glavnega parkirišča pred mestno tržnico) od 8. do 21. ure! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! ZASEBNI APARTMAJI POREČ: plaža je kamnito-skalnata, nekaj tudi prodnate. 1/2 A: 24-30 m2; kuhinja, spalnica, kopalnica, balkon ali terasa. 1/3 A: 30-40 m2; spalnica, kuhinjski kot (3. ležišče je lahko v sobi ali kuhinji), kopalnica, balkon ali terasa. 1/4 A: 35-45 m2; spalnica, kuhinja z dvema ležiščema, kopalnica, balkon ali terasa (lahko tudi 3 ležišča v spalnici in eno v kuhinji). /4 B: 40-50 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 2 spalnici, kopalnica, balkon ali terasa. 1/5 B: 40-60 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 2 spalnici, kopalnica, balkon ali terasa (5. ležišče v spalnici ali v dnevnem prostoru). 1/6 C: 55-80 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 3 spalnice, kopalnica, balkon ali terasa, možnost 1-2 pomožnih ležišč. PULA ZASEBNI APARTMAJI J.E.M. TRADE PJEŠČANA UVALA, BANJOLE, POMER, PULA (DO 500 M) TIP STORITEV 3.8.-17.8. 17.8.-24.8. 13.7. -3.8. 8.6.-13.7. 24.8.-7.9. 1/2 A NA 75.950 68.350 62.650 45.600 1/3 A NA 89.250 81.650 72.150 55.100 1/2+2 A NA 104.450 94.950 83.550 64.550 1/4 A NA 108.250 96.850 87.350 68.350 1/5 A NA 125.300 110.100 108.250 81.650 1/6 A NA 134.800 123.400 113.900 93.100 1/7 A NA 150.000 134.800 125.300 100.650 1/8 A NA 170.850 150.000 140.500 110.100 DOD. LEŽIŠČE 13.300 11.400 11.400 9.500 Doplačila: prijava 1,50 EUR, turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR. Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. Ob prihodu se javite v agenciji J.E.M. Trade, d.o.o., II. Ogranak br. 36, Pješčana uvala, Pula! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 11.00, ODHOD 10.00 ! ZASEBNI APARTMAJI PULA: v privatnih hišah, od 100 do 500 m oddaljeni od kamnito-prodnate plaže, Pješčana uvala 3 km od Pule, Banjole 7 km od Pule. Vsi apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, kopalnico, ustrezno število sob, večinoma so s teraso ali balkonom ter parkiriščem. MEDULIN ZASEBNI APARTMAJI “J.E.M. TRADE” (DO 500 M) TIP STORITEV 8.6.-13.7. 24.8.-7.9. 13.7.-3.8. 3.8.-17.8. 17.8.-24.8. j 1/2 A NA 47.500 66.450 79.750 72.200 1/3 A NA 58.850 75.950 94.950 87.350 1/2 + 2 A NA 68.350 89.250 110.150 100.650 1/4 A NA 72.150 93.100 115.850 102.550 1/5 A NA 87.350 115.800 132.900 117.700 1/6 A NA 98.750 121.500 142.400 131.000 TIP STORITEV 8.6.-13.7. 24.8.-7.9. 13.7.-3.8. 3.8.-17.8. 17.8.-24.8. 1/7 A NA 110.150 132.900 159.500 142.400 1/8 A NA 117.700 150.000 182.250 159.500 DOD. LEŽIŠČE 9.500 11.400 13.300 11.400 Doplačila: prijava 1,50 EUR, turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR. f Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. Ob prihodu se javite v agenciji J.E.M. Trade, d.o.o., II. Ogranak br. 36, Pješčana uvala, Pula! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 11.00 , ODHOD 10.00 ! . ZASEBNI APARTMAJI MEDULIN: v privatnih hišah, od 100 do 500 m oddaljeni od kamnito-prodnate plaže. Vsi apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, kopalnico, ustrezno število sob, večinoma so s teraso ali balkonom ter parkiriščem. PREMANTURA ZASEBNI APARTMAJI “J.E.M. TRADE” (DO 500 M) TIP STORITEV 27.7.- 24.8. 6.7.-27.7. 24.8.-7.9. 8.6.-6.7. II. 5.-8.6. 7.9.-21.9. 1/2 A NA 79.750 68.350 57.000 49.400 1/3 A NA 94.950 85.450 64.600 53.200 1/4 A NA 113.900 94.950 76.000 62.650 1/5 A NA 123.400 108.250 83.600 74.100 1/6 A NA 136.700 119.600 94.950 81.650 1/7 A NA 146.200 132.900 106.350 93.100 1/8 A NA 161.400 148.100 121.500 106.350 DOD. LEŽIŠČE 15.200 13.300 11.400 11.400 Doplačila: prijava 1,50 EUR, turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR. Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. Ob prihodu se javite v agenciji J.E.M. Trade, d.o.o., II. Ogranak br. 36, Pješčana uvala, Pula! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 11.00, ODHOD 10.00 ! ZASEBNI APARTMAJI PREMANTURA: v privatnih hišah, od 100 do 500 m oddaljeni od kamnito-prodnate plaže, 10 km od Pule. Vsi apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, kopalnico, ustrezno število sob, večinoma so s teraso ali balkonom ter parkiriščem. OTOK KRK - BAŠKA HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 18.5.-22.6. 7.9.-14.9. 22.6.-6.7. 31.8.-7.9. 6.7.-27.7. 17.8.-31.8. 27.7.-17.8. CORINTHIA 1 1/2 TWC PP 51.150 57.700 65.150 84.600 I/2TVVCM PP 60.400 66.950 74.400 93.900 CORINTHIA 11,111 1/2 TWC PP 41.850 51.150 55.900 65.150 DEP. ZVONIMIR 1/2 TWC PP 32.600 38.250 43.700 51.150 Doplačila: turistična taksa 1,23 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,62 EUR, otroška posteljica 1.000 SIT. Popusti: otroci do 3. leta bivajo gratis, otroci od 3. do 7. leta kot 3. oseba v I. in II. terminu 70%, v ostalih terminih 50%, otroci od 7. do 12. leta kot 3. oseba v I. in II. terminu 50%, v ostalih terminih 30%, tretje ležišče 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 09.00! HOTEL CORINTHIA I, II, III***: v bližini centra Baške, tik ob prodnati plaži. Sobe Corinthia I imajo klimo, kopalnico, telefon, sat TV, nekatere so z balkonom. Sobe Corinthia II in III imajo kopalnico, telefon, sat TV, možnost dodatnega ležišča, nekatere so z balkonom. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. 9 OTOK KRK - MALINSKA HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 4.5.-22.6. 21.9.-5.10. 22.6.-6.7. 7.9.-21.9. 6.7.-13.7. 24.8. - 7.9. 13.7.-24.8. MALIN 1/2 TWC PP 44.600 57.300 69.300 76.400 1/2 TWCB PP 55.100 65.500 74.600 84.600 Doplačila: turistična taksa 0,95 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,48 EUR, polni penzion 1.700 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT, domače živali 1.400 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 2. leta brez storitev bivajo brezplačno, otroci od 2. do 11. leta 50% na pomožnem ležišču, 30% na osnovnem ležišču, odrasla oseba na pomožnem ležišču 10%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HOTEL MALIN**: 10 minut od centra mesta, na vzpetini v zelenju, 100 m od peščene, delno betonirane plaže. Sobe so prenovljene in imajo kopalnico, sat TV, nekatere so z balkonom in pogledom na morje. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. OTOK KRK - ŠILO ZASEBNI APARTMAJI “ESTEE” TIP STORITEV 22.6.-6.7. 31.8.-7.9. 6.7.-20.7. 24.8.-31.8. 20.7.-3.8. 3.8.-24.8. 1/2 A NA 58.850 66.450 72.200 79.750 1/2 B studio NA 51.300 58.850 62.650 70.250 1/4+1 A NA 72.200 87.350 104.450 115.800 1/4 B NA 62.650 77.850 93.050 102.550 1/6+2 A NA 117.700 127.200 136.700 153.800 1/6+2 B NA 106.350 117.700 127.200 136.700 1/7 A NA 136.700 146.200 161.400 174.650 1/8 A NA 146.200 161.400 170.850 195.550 1/8 B NA 134.800 146.200 165.150 178.450 DOD. LEŽIŠČE 9.500 11.400 11.400 13.300 Doplačila: prijava 1,10 EUR, turistična taksa odrasli 0,90 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,45 EUR. Cene vključujejo: parkirišče, porabo električne energije, plina, posteljnino, uporabo posode, kuhinjskih krp, končno čiščenje. Domače živali so dovoljene samo po posebnem dogovoru! Ob prihodu se javite v turističnem biroju "Estee"! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! ZASEBNI APARTMAJI "ESTEE": Šilo - majhno mesto za miren oddih z več restavracijami, dvema tenis igriščema, odbojko na mivki...Plaža je delno peščena, prodnata oz. betonirana, skalnata. Namestitev je v urejenih privatnih hišah, s teraso ali balkonom in s posebnim oz. samostojnim vhodom. 1/2 A: 25-30 m2; 2 ležišči v sobi, kuhinjska niša v dnevnem prostoru, kopalnica. Studio 1/2 B: 20-25 m2; prostor z dvema ležiščema in kuhinjsko nišo, kopalnica. 1/4 A: 55-70 m2; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor s kuhinjsko nišo (lahko eno pomožno ležišče), kopalnica. 1/4 B: 50-55 m2; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica. 1/6 A: 3 sobe z dvema ležiščema, dnevni prostor s kuhinjo (lahko 1-2 pomožni ležišči), 2 kopalnici. 1/6 B: 75-85 m2; 2 spalnici z dvema ležiščema, 2 ležišči v dnevnem prostoru, kuhinja, 2 kopalnici (pomožni ležišči v spalnicah ali v dnevnem prostoru). OTOK MALI LOŠINJ HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 1.6. - 29.6. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 24.8. -7.9. 27.7.- 24.8. AURORA 1/2 TVVCBM PP 50.700 59.800 73.100 81.400 I/2TVVCBP PP 46.600 57.400 69.000 78.100 VESPERA 1/2 TVVCBM PP 49.100 58.200 70.600 78.900 I/2TVVCBP PP 44.900 54.900 66.500 76.500 BELLEVUE 1/2 TVVCBM PP 50.700 60.700 74.800 83.900 I/2TVVCBP PP 46.500 57.400 68.200 78.100 I/2TVVCBP PP 50.700 60.700 74.800 83.900 DEP. HORTENSIA 1/2 TWC PP 37.400 52.400 59.800 67.300 HELIOS 1/2 TWCB PP 31.600 39.100 46.500 54.900 I/2TVVCP PP 29.100 35.800 43.200 50.700 1/3 TWCP PP 28.300 34.900 42.400 49.800 HELIOS 1 1/2 TWCbgw PP 30.800 39.900 44.900 50.700 DEP. BIANCA 1/2,1/3 TWC PP 33.700 43.700 49.150 55.500 Doplačila: zavarovanje 0,60 EUR, turistična taksa odrasli 1,20 EUR otroci od 12. do 18. leta 0,60 EUR, otroška posteljica 900 SIT. Popusti: otroci do 2. leta brez storitev bivajo gratis, otroci od 2. do 12. leta na pomožnem ležišču v sobi z odraslimi 50%, na osnovnem ležišču v sobi z najmanj eno odraslo osebo ali v svoji sobi 30%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20% (v hotelih Aurora, Vespera, Bellevue in Helios pomožno ležišče ni primerno za odrasle oz. otroke nad 12 let). MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HOTEL AURORA***: v zalivu Sunčana uvala, na vzpetini med borovci, ob skalnato-prodnati plaži s stopničastim dostopom, 30 minut hoda od mesta Mali Lošinj. Sobe imajo kopalnico, telefon, mini bar, sat TV (le v sobah na morsko stran), balkon. V neposredni bližini je športno-rekreacijski center Veli Žal. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL VESPERA***: neposredno ob hotelu Aurora, blizu nudistične plaže. Sobe imajo kopalnico, telefon, balkon. Gostje koristijo ponudbo hotela Aurora. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL BELLEVUE***: v zalivu Cikat, ob kamnito-prodnati plaži. Sobe so bile lani prenovljene in imajo kopalnico, telefon, sat TV in balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba s solatnim bifejem. HOTEL HELIOS*: v zalivu Cikat, v pinijevem gozdičku, 50 m od skalnato-peščene plaže, 200 m od hotela Bellevue. Sobe so preprosto opremljene in imajo kopalnico, telefon, večina so z balkonom. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. APARTMAJI OBJEKT TIP STORITEV 1.6.-29.6. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 24.8. -7.9. 27.7.- 24.8. FLORA 1/2 NA 38.200 44.100 68.200 96.900 1/3 NA 52.400 64.000 84.800 110.500 HORTENSIA 1/2 NA 53.200 72.300 84.800 102.200 DOD. LEŽIŠČE 14.300 14.300 19.000 19.000 Doplačila: zavarovanje 0,60 EUR, turistična taksa odrasli 1,20 EUR otroci od 12. do 18. leta 0,60 EUR. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! OTOK VELI LOŠINJ HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 1.6.-29.6. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 24.8. -7.9. 27.7.- 24.8. FUNTA I/2TVVCBM PP 43.200 58.200 65.700 74.000 1/2 TWCBP PP 35.800 52.400 59.800 76.900 1/3 TVVCBM PP 43.200 58.200 65.700 74.000 1/3 TWCP PP 35.800 52.400 59.800 61.500 Doplačila: zavarovanje 0,60 EUR, turistična taksa odrasli 1,20 EUR otroci od 12. do 18. leta 0,60 EUR. Popusti: otroci do 2. leta brez storitev bivajo gratis, otroci od 2. do 12. leta na pomožnem ležišču v sobi z odraslimi 50%, na osnovnem ležišču v sobi z najmanj eno odraslo osebo ali v svoji sobi 30%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HOTEL PUNTA**: na rtu, 500 m od mesta Veli Lošinj, 100 m od skalnato-betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico, telefon, nekatere balkon in pogled na morje. V hotelu sta notranji in zunanji bazen z morsko vodo ter bogata športna ponudba. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. APARTMAJI OBJEKT TIP STORITEV 1.6.-29.6. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 24.8. -7.9. 27.7.- 24.8. PUNTA (1/2) 1/2+1 NA 59.800 84.800 124.400 143.400 (1/2) 1/2+2 NA 72.300 98.100 123.000 144.500 DOD. LEŽIŠČE 14.300 14.300 19.000 19.000 Doplačila: zavarovanje 0,60 EUR, turistična taksa odrasli 1,20 EUR otroci od 12. do 18. leta 0,60 EUR. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! DRAMALJ HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.-1.6. 28.9.-12.10. 1.6.-22.6. 7.9.-28.9. 22.6.-13.7. 24.8.-7.9. 13.7.-24.8. PAV. KAČJAK 1/2 TWC PP 21.400 25.650 31.100 40.850 PAV. RIVIJERA 1/2 TWC PP 23.750 27.600 34.550 45.600 Doplačila: turistična taksa 1,03 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,52 EUR, polni penzion 1.350 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 3. leta brez hrane in ležišča gratis, otroci od 3 do 12 let 50% (na vseh ležiščih v 1. in 2. sezoni, v 3. sezoni samo na pomožnem ležišču), oz. v glavni sezoni 30% (samo na pomožnem ležišču), otroci nad 12 let in odrasli na pomožnem ležišču 20%. Za otroke na 4. ležišču veljajo enaki popusti kot na 3. ležišču. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! SELCE HOTEL OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.-1.6. 28.9.- 26.10. 1.6.-22.6. 7.9.-28.9. 22.6.-6.7. 31.8.-7.9. 6.7.-31.8. VARAŽDIN 1/2 TWCM PP 29.450 31.600 47.500 59.050 1/2 TWC PP 24.700 31.000 46.750 51.450 SLAVEN 1/2 TVVCBM PP 27.550 31.350 35.900 49.400 I/2TVVCB PP 22.800 26.600 31.150 43.700 OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.- 26.5. 5.10.-26.10. 26.5. - 22. 6. 14.9.-5.10. 22.6.-6.7. 31.8.-14.9. 6.7.-31.8. SELCE I/2TVVCM PP 38.100 43.600 50.350 66.350 1/2 TWC PP 33.900 38.700 46.100 62.500 OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.-1.6. 28.9.-12.10. 1.6.-22.6. 7.9.-28.9. 22.6.-13.7. 24.8. - 7.9. 13.7.-24.8. PAV. JADRANKA I/2TVVGB PP 24.700 31.200 39.500 50.300 zgornji paviljoni I/2TVVCB PP 20.900 25.450 31.550 40.850 PAV.SLAVEN 1/2 TWC PP 24.200 27.350 34.200 42.750 Doplačila: turistična taksa 1,03 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,52 EUR, polni penzion 1.350 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 3. leta brez hrane in ležišča gratis, otroci od 3 do 12 let 50% (na vseh ležiščih v 1. in 2. sezoni, v 3. sezoni samo na pomožnem ležišču), oz. v glavni sezoni 30% (samo na pomožnem ležišču), otroci nad 12 let in odrasli na pomožnem ležišču 20%. Za otroke na 4. ležišču veljajo enaki popusti kot na 3. ležišču. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HOTEL VARAŽDIN**: ob morju in prodnato-betonirani plaži. Sobe imajo kopalnico, telefon, nekatere so povezane, televizijo, balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL SLAVEN*: v središču Selc, 50 m od prodnato-betonirane plaže, v bližini je nudistična plaža. Sobe imajo kopalnico in balkon. Zajtrk in večerja sta klasična strežba. HOTEL SELCE***: v mestu, ob skalnato-prodnati plaži, ob manjšem pristanišču. Sobe imajo kopalnico, telefon, televizijo, nekatere mini bar. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. PAVILJONI JADRANKA*: v borovem gozdičku, ob prodnati plaži. Paviljonskega tipa z osrednjo recepcijo. Sobe imajo kopalnico, balkon. Zajtrk in večerja sta klasična strežba. PAVILJONI SLAVEN*: 2 km od Crikvenice, 50 m od prodnato-betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico. Zajtrk in večerja sta kontinentalna. CRIKVENICA HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.-1.6. 28.9.- 26.10. 1.6.-22.6. 7.9.-28.9. 22.6.-6.7. 31.8.-7.9. 6.7.-31.8. ADTURRES 1/2 TWCM PP 29.050 33.250 35.150 49.400 1/2 TWC PP 24.300 28.500 30.400 43.700 THERAPIA 1/2 TVVCBM PP 31.350 40.650 50.500 72.550 I/2TVVCB PP 26.600 30.950 40.850 53.200 ZAGREB 1/2 TWCM PP 28.500 32.850 38.650 53.200 1/2 TWC PP 23.800 28.100 32.000 47.500 j CRIKVENICA I/2TVVCM PP 28.500 32.850 38.650 53.200 INTERNATI0N 1/2 TVVCBM PP 30.900 33.800 41.500 55.100 I/2TVVCB PP 25.650 29.050 34.850 49.400 OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.- 26.5. 5.10.-26.10. 26.5. - 22.6. 14.9.-5.10. 22.6.-6.7. 31.8.-14.9. 6.7.-31.8. OMORIKA 1/2 TWCM PP 38.100 43.700 50.300 66.400 1/2 TWC PP 33.950 38.750 46.050 62.600 ESPLANADE I/2TVVCM PP 38.150 43.650 50.400 66.450 1/2 TWC PP 33.950 38.800 46.100 62.650 KAŠTEL I/2TVVCM PP 38.300 43.650 50.400 66.450 1/2 TWC PP 34.000 38.850 46.150 62.650 OBJEKT SOBA STORITEV 27.4.-1.6. 28.9.-12.10. 1.6.-22.6. 7.9.-28.9. 22.6.-13.7. 24.8. - 7.9. 13.7.-24.8. PAV. TURRES 1/2 TWC PP 19.500 23.350 27.350 38.950 PAV. OMORIKA 1/2 TWC PP 22.800 26.200 32.650 41.800 Doplačila: turistična taksa 1,03 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,52 EUR, polni penzion 1.350 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 3. leta brez hrane in ležišča gratis, otroci od 3 do 12 let 50% (na vseh ležiščih v 1. in 2. sezoni, v 3. sezoni samo na pomožnem ležišču), oz. v glavni sezoni 30% (samo na pomožnem ležišču), otroci nad 12 let in odrasli na pomožnem ležišču 20%. Za otroke na 4. ležišču veljajo enaki popusti kot na 3. ležišču. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HOTELSKO NASELJE AD TURRES*: 1 km od centra mesta, 400 m od prodnato-kamnite plaže. Sobe imajo kopalnico. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL THERAPIA**: v zelenju, v bližini centra mesta in prodnato-betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico, balkon, nekatere telefon in sat TV. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL ZAGREB**: ob glavni promenadi, v centru mesta, blizu prodnate plaže. Sobe imajo kopalnico, nekatere balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL CRIKVENICA**: v središču mesta, ob peščeno-prodnati plaži. Sobe imajo kopalnico, nekatere televizijo, telefon in balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL INTERNATIONAL**: v mestnem središču, ob pristanišču, 10 minut hoje do prodnate mestne plaže. Sobe imajo kopalnico, balkon, delno na morsko stran. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL OMORIKA***: na manjši vzpetini, v neposredni bližini peščeno-prodnate plaže. Sobe imajo kopalnico, nekatere telefon in balkon. Paviljoni imajo kopalnico, nekateri telefon. Zajtrk je samopostrežni - samo v hotelu, večerja je klasična strežba. HOTEL ESPLANADE***: v bližini centra mesta, od prodnate plaže ga loči cesta. Sobe imajo kopalnico, telefon, nekatere balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL KAŠTEL***: 100 m od središča Crikvenice, ob lastni prodnati plaži. Sobe imajo kopalnico, telefon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. ZATON HOLIDAV VILLAGE ZATON TIP STORITEV 29.6.-6.7. 31.8.-7.9. 6.7.-13.7. 24.8.-31.8. 13.7. -20.7. 17.8. -24.8. 20.7.-17.8. 1/2 tip C2 NA+TT 76.900 92.100 118.650 131.000 1/3 tip C3 NA+TT 89.250 106.350 136.150 148.650 1/4 tip 84 NA+TT 104.450 125.300 154.750 167.100 1/5 tip A5 NA+TT 130.050 152.850 118.150 205.800 DOD. LEŽIŠČE 7.600 7.600 7.600 7.600 Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike, vode in plina, kuhinjske krpe, kuhinjski in jedilni pribor, pribor za čiščenje, toaletni papir (samo ob prihodu), tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje, parkirišče. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 16.00, ODHOD 09.00! HOLIDAV VILLAGE ZATON***: 13 km SZ od Zadra, obdan z borovci, ob 1500 m dolgi peščeni plaži z zabaviščnim centrom. 1/2 APP tip C2: spalno-bivalni prostor z dvema ležiščema, manjša kuhinja, kopalnica, telefon, terasa. 1/3 APP tip C3: spalno-bivalni prostor s tremi ležišči, manjša kuhinja, kopalnica, telefon, terasa. 1/4 APP tip B: soba, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica, balkon ali terasa. 1/5 APP tip A: dve sobi, dnevni prostor z ležiščem, kuhinja, kopalnica, balkon ali terasa. PETRČANI HOTEL OBJEKT SOBA STORITEV 15.6.-29.6. 31.8.-7.9. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 17.8. -31.8. 27.7.-17.8. MAKIJA 1/2 TWCB PP 37.600 40.850 42.350 50.150 Gost Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR. Popusti: otroci do 5. leta starosti skupaj s starši brez hrane in ležišča bivajo brezplačno, do 12. leta z hrano in ležiščem 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! HOTEL MAKIJA***: v naselju Punta Skala, obkrožen s hrastovim gozdom, 100 m od peščene plaže, 1 km od vasice Petrčani, paviljonskega tipa. Pri hotelu je zunanji bazen z morsko vodo. Sobe imajo kopalnico, balkon. Zajtrk samopostrežni, večerja klasična strežba. APARTMAJI PLANIKA TIP STORITEV 15.6.-29.6. 31.8.-7.9. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 17.8. -31.8. 27.7.-17.8. S+ 1/2 (3) NA 57.150 64.950 73.700 99.850 $+2/2 (4) NA 72.150 84.300 95.900 127.950 2+2/2 (5) NA 90.550 105.750 117.350 153.200 DOD. LEŽIŠČE 13.300 13.300 13.300 13.300 Doplačila: otroška posteljica 7.600 SIT, turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR. Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike in vode, kuhinjske krpe, kuhinjski in jedilni pribor, toaletni papir (samo pri prihodu), tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! APARTMAJI PLANIKA: blizu ribiške vasice Petrčani, 12 km SZ od Zadra, na zelenem polotoku, ob 2 km dolgi kamnito-prodnati plaži, v naselju bazen s toplo morsko vodo. APP: velikosti ustrezno število ležišč, dnevni prostor, kuhinja, kopalnica, balkon. APARTMAJI PUNTA SKALA TIP STORITEV 15.6.-29.6. 31.8.-7.9. 29.6.-13.7. 13.7. -27.7. 17.8. -31.8. 27.7.-17.8. 5+1/2 (4) NA 67.400 72.150 88.300 116.750 S+2/2 (6) NA 95.900 113.000 123.050 161.950 DOD. LEŽIŠČE 13.300 13.300 13.300 13.300 Doplačila: otroška posteljica 7.600 SIT, turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR. Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike in vode, kuhinjske krpe, kuhinjski in jedilni pribor, toaletni papir (samo pri prihodu), tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! APARTMAJI PUNTA SKALA: blizu ribiške vasice Petrčani, 12 km SZ od Zadra, na zelenem polotoku, ob 2 km dolgi kamnito-prodnati plaži, v naselju bazen s toplo morsko vodo. APP: velikosti ustrezno število ležišč, dnevni prostor, kuhinja, kopalnica, balkon. SV. FILIP I JAKOV APARTMAJI CROATIA do 15. 6., od 7. 9. 7 = 6,14=12 TIP STORITEV 1.6.-15.6. 7.9.-14.9. 15.6.-29.6. 31.8.-7.9. 29.6.-13.7. 17.8.-31.8. 13.7.-17.8 1/3 NA+TT 65.500 76.900 93.050 110.100 1/4 NA+TT 74.050 89.250 106.350 121.500 1/5 NA+TT 83.550 102.550 118.650 132.900 1/6 NA+TT 93.050 112.000 132.900 153.800 DOD. LEŽIŠČE 9.500 9.500 9.500 9.500 Doplačila: otroška posteljica 9.500 SIT. Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike in vode, kuhinjske krpe, kuhinjski in jedilni pribor, toaletni papir (samo pri prihodu), tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje. Dodatno ležišče je možno samo v 1/2 APP studio ter v 1/6 APP. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 16.00, ODHOD 09.00! APARTMAJI CROATIA***: 23 km J od Zadra, 100 m od betonirano-prodnate plaže. Vsi apartmaji so opremljeni s telefonom, možnost doplačila za TV. 1/3 APP: dvoposteljna soba, dnevni prostor s kuhinjsko nišo in dodatnim ležiščem, kopalnica. Bost 1/4 APP: dvoposteljna soba, dnevni prostor s kuhinjsko nišo in dvema ležiščema, kopalnica. 1/5 APP: dve dvoposteljni sobi, dnevni prostor s kuhinjsko nišo in dodatnim ležiščem, kopalnica, terasa. 1/6 APP: dve dvoposteljni sobi, dnevni prostor s kuhinjsko nišo in dvema ležiščema, kopalnica. PAKOŠTANE APARTMAJI KOZARICA do 22. 6., od 31. 8. 7=6,14 = 11 TIP STORITEV do 15.6. od 7.9. 15.6.-6.7. 24.8.-7.9. 6.7.-20.7. 17.8.-24.8. 20.7.-17.8. 1/2 + 1 NA 47.500 / / / 1/4 NA 55.050 72.150 89.250 119.600 l/S NA 62.650 83.550 106.350 130.050 1/6 NA 79.750 100.650 123.400 152.900 1/6 + 1 NA 89.250 115.800 138.600 162.350 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,0 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,0 EUR. Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike in vode, kuhinjske krpe, kuhinjski in jedilni pribor, toaletni papir (samo pri prihodu), tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje. Dodatno ležišče je možno samo v 1/2 APP studio ter v 1/6 APP. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 09.00! APARTMAJI KOZARICA**: 10 minut hoje ob obali do centra mesta, v borovem gozdičku, ob naselju prodnata plaža, 500 m do nudistične plaže. 1/4 APP: soba, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica, balkon. 1/5 APP: soba, dnevni prostor s kavčem za dve osebi in foteljem, kuhinja, dve kopalnici, balkon. 1/6 APP: dve dvoposteljni sobi, dnevni prostor z dvosedom in foteljem, kuhinja, dve kopalnici, balkon. ZADAR Z OKOLICO ZASEBNI APARTMAJI (BORIK, SABUNIKE, UGLJAN, PAŠMAN) DO 500 M TIP STORITEV 22.6. - 29.6. 31.8.-7.9. 29.6.-13.7. 24.8.-31.8. 13.7. -27.7. 17.8. - 24.8. 27.7.-17.8. 1/2 studio NA 44.050 53.200 61.900 66.450 1/2 + 1 NA 49.600 63.050 68.000 73.850 1/2+2 NA 58.300 70.850 75.750 83.550 1/4 NA 65.150 77.650 82.600 91.350 1/5 NA 73.850 86.400 92.300 101.950 1/6 NA 83.550 97.000 104.800 114.500 D0D. LEŽIŠČE 8.750 8.750 9.700 10.650 ZASEBNI APARTMAJI (PETRČANI, SV. FILIP I JAKOV) DO 500 M TIP STORITEV 22.6.- 29.6. 31.8.-7.9. 29.6.-13.7. 24.8.-31.8. 13.7. -27.7. 17.8. - 24.8. 27.7.-17.8. 1/2 studio NA 45.950 59.450 66.850 72.350 1/2+1 NA 52.400 68.950 72.900 76.700 1/2 + 2 NA 62.100 78.600 82.600 86.400 1/4 NA 66.100 82.600 86.400 94.200 1/4 + 1 NA 76.700 93.250 97.200 104.800 1/6 NA 86.400 102.900 106.900 117.350 DOD. LEŽIŠČE 8.750 8.750 9.700 10.650 poitm 200; Gost Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR. Cene vključujejo: tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje. V cenoniso vključene kuhinjske krpe in brisače. Ob prihodu se javite v agenciji "Forum Service", Poljana Rape Aleksandra III 5/1 v Zadru. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! ZASEBNI APARTMAJI ZADAR Z OKOLICO: od 50 do 500 m od morja, v privatnih hišah na različnih krajih, večina lastnikov živi v hišah. Apartmaji so udobno opremljeni z vso pripadajočo opremo. 1/2 studio APP: en dnevno-spalni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica, balkon ali terasa. 1/2 + 1 APP: cca 40 m2; dvoposteljna soba, kuhinja oz. kuhinjska niša z dnevnim prostorom ali ena triposteljna soba, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/2+2 APP: cca 50 m2; dvoposteljna soba, dnevno-spalni prostor s kuhinjo ali kuhinjsko nišo, kopalnica, balkon ali terasa. 1/4 APP: cca 55 m2; dve dvoposteljni sobi, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/4 + 1 APP: cca 60 m2; 2 dvoposteljni sobi, en dnevno-spalni prostor s kuhinjo ali kuhinjsko nišo ali ena dvo- in ena triposteljna soba, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/6 APP: cca 75 m2; 3 dvoposteljne sobe, dnevni prostor s kuhinjo ali kuhinjsko nišo ali 3 dvoposteljne sobe s kuhinjo ali kuhinjsko nišo, kopalnica, balkon ali terasa. OTOK UGIJAN HOTEL OBJEKT SOBA STORITEV 15.6.-22.6. 31.8.-7.9. 22.6.-6.7. 24.8.-31.8. 6.7.-27.7. 17.8.-24.8. 27.7.-17.8. PREKO 1/2 TWCB PP 28.500 36.100 45.600 50.300 Doplačila: turistična taksa odrasli 1,00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,50 EUR, morska stran 300 SIT po osebi na dan. Popusti: otroci do 7. leta na tretjem ležišču 50%, od 7. do 12. leta na tretjem ležišču 30%, odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! HOTEL PREKO**: v mestnem zalivu, 200 m od peščeno-prodnate plaže. Sobe imajo kopalnico, telefon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. VODICE APARTMAJI VILLE GLORIETTE TIP STORITEV do 7.6. od 14.9. 8. 6. -21. 6. 31.8.-13.9. 22.6.-12.7. 24.8. - 30.8. 13.7.-23.8. 1/3 35 m2 NA 44.650 55.100 73.100 88.300 1/2+2 35 m2 NA 50.300 66.450 86.400 104.400 1/5 65 m2 NA 72.200 88.300 113.900 136.700 1/6 65 m2 NA 80.700 14.400 126.250 152.800 Doplačila: otroška posteljica 1.100 SIT, turistična taksa odrasli 1,02 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,51 EUR. Cene vključujejo: uporabo elektrike, vode, posteljnino, kuhinjske krpe, brisače, toaletni papir, vrečke za smeti, končno čiščenje, zamenjava posteljnine, brisač in kuhinjskih krp 1 x tedensko. Ključe dvignete na recepciji Ville Gloriette! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! VILLE GLORIETTE**: v borovem gozdičku, v sklopu hotela 01ympia, 100 m od skalnato-betonirane plaže. 1/3 in 1/2 + 2 APP: 35 m2; spalnica, dnevni prostor z enim oz. dvema ležiščema, kuhinjska niša, kopalnica, telefon, balkon ali terasa. 1/5 in 1/6 APP: 65 m2; dve spalnici, dnevni prostor z enim oz. dvema ležiščema, kuhinjska niša, kopalnica, telefon, balkon ali terasa. HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 1.6.-14.6. 14.9. - 27.9. 15.6.-28.6. 31.8.-13.9. 29.6.-12.7. 24.8.- 30.8. 13.7.-23.8. PUNTA I/2TVVCB PP 46.500 52.200 62.650 83.400 DEP. PUNTA 1/2 TWC PP 25.650 33.250 40.850 50.350 Gost Doplačila: otroška posteljica 1.100 SIT, enoposteljna soba 30%, turistična taksa 1,02 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0,51 EUR. Popusti: otroci od 5. do 12. leta v 1/2 sobi skupaj z odraslo osebo 20%, popusti za tretje ležišče: odrasli 20%, otroci od 9 do 12 let 30%, otroci od 5 do 9 let 50%, otroci do 5 let brez ležišča gratis. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HOTEL PUNTA***: v borovem gozdičku, na istoimenskem polotoku, v celoti renoviran hotel, 100 m od peščeno-prodnate plaže. Sobe so prenovljene in imajo kopalnico, sat TV, mini bar, telefon, balkon, klimo. V hotelu je zunanji bazen z morsko vodo. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. BELEŽKE: SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIČNE ARANŽMAJE GO Gost 1. SPLOŠNA DOLOČILA Ti splošni pogoji in navodila za potovanje so sestavni del pogodbe / rezervacije, ki jo s podpisom skleneta GOST, d.o.o. in potnik, ki se prijavlja za določen turistični aranžma. V primeru, daje v posameznem programu glede katerekoli točke teh Splošnih pogojev in navodil drugače določeno, velja navedeno v programu. 2. PRIJAVA Ob prijavi GOST, d.o.o. in potnik skleneta pogodbo / rezervacijo, ki velja kot potrdilo o potovanju in vsebuje podatke o potnikovem aranžmaju ali pa se sklicuje na program potovanja, kjer so ti podatki navedeni. Ob prijavi je potnik dolžan navesti vse podatke in predložiti dokumente, ki jih zahteva program potovanja, ter vplačati varščino. V primeru, da potnik ne navede pravilnih podatkov, je odgovoren za vse stroške oz. posledice, nastale zaradi napačnih podatkov. 3. PLAČILO Za dan plačila se šteje dan, ko potnik izvrši plačilo v GOST-ovi poslovalnici oz: ko prispe plačilo na račun podjetja GOST, d.o.o. Varščina, ki jo potnik vplača ob prijavi, je 30 odstotkov cene aranžmaja oz. toliko, kot je navedeno v programu potovanja. Preostali del plača potnik 8 dni pred začetkom potovanja, če ni drugače navedeno. V primeru, da potnik preostalega dela vrednosti aranžmaja ne plača v predvidenem roku, se šteje, daje odpovedal aranžma in GOST, d.o.o. postopa po določilih o potnikovi odpoved aranžmaja iz 6. točke teh Splošnih pogojev in navodil. 4. CENE Cene potovanja so določene v programih potovanja, veljajo pa od dneva objave programa. GOST, d.o.o. si pridržuje pravico do spremembe cen v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih. O morebitni spremembi cene potovanja GOST, d.o.o. potnika obvesti. 5. POTNI DOKUMENTI Potnik, ki se prijavlja za potovanje v tujino, mora imeti veljaven potni dokument. Potnik je dolžan pred potovanjem oz. do roka, kije v programu določen, pridobiti vizume za države, v katere potuje, če je to potrebno. 6. POTNIKOVA ODPOVED POTOVANJA Potnik ima pravico do pisne ali ustne odpovedi potovanja. V tem primeru ima GOST, d.o.o. pravico do povračila stroškov zaradi odpovedi potovanja, katerih višina je odvisna od časa, v katerem je potnik predložil odpoved: - do 30 dni pred odhodom 5% cene, - od 29 do 22 dni pred odhodom 20% cene, - od 21 do 15 dni pred odhodom 30% cene, - od 14 do 8 dni pred odhodom 50% cene, - od 7 do 0 dni pred odhodom 80% cene, - na dan odhoda oz. po odhodu 100% cene. 7. ODSTOPMINA Če Potnik Ob Prijavi Predvideva, Da Se Morda Zaradi Določenih Okoliščin Potovanja Ne Bo Udeležil, Lahko Vplača Odstopnino. Vplačana Odstopnina Velja Le Za Primer Vojaškega Vpoklica, Bolezni Ali Smrti V Ožji Družini (zakonec, Starši, Otroci) In Se Lahko Uveljavlja Le Ob Predložitvi Ustreznega Potrdila. Odstopnina Znaša 3,5 Odstotka Od Vrednosti Aranžmaja + 6,5 odstotni davek od zavarovalnih poslov. 8. ODPOVED/SPREMEMBA POTOVANJA GOST, d.o.o. si na podlagi veljavnih zakonskih predpisov pridržuje pravico do odpovedi potovanja najkasneje 5 (pet) dni pred odhodom, če se za potovanje ne prijavi potrebno število potnikov, navedenih v programu. 9. REKLAMACIJE Če pride do nekvalitetne ali nepopolne izvedbe storitev, navedenih v programu, lahko potnik zahteva sorazmerno odškodnino s pisno pritožbo po naslednjem postopku! V kraju potovanja mora reklamirati neustrezno storitev pri ponudniku storitve. Če vzroka pritožbe ni mogoče odpraviti, mora potnik najkasneje v 8. dneh po povratku s potovanja posredovati svojo pisno pritožbo v poslovalnici agencije GOST, d.o.o. Organizatorje dolžan izdati pisno odločbo k navedeni pritožbi v 14. dneh po njenem prejetju oz. če potnik ni priložil vseh potrebnih dokumentov v roku, potrebnem za njihovo pridobitev. Dokler organizator ne izda sklepa, se potnik odreče posredovanju katerekoli druge osebe, sodnih ustanov ali dajanju informacij javnim glasilom. Največje nadomestilo po pritožbi lahko doseže znesek cene aranžmaja. S tem se izključuje pravica kupca do nadomestila idealne škode. 10. INFORMACIJE Informacije, kijih dobi potnik na prijavnem mestu, ne obvezujejo GOST, d.o.o. bolj kot navedbe v ponudbi oz. programu potovanja. 11 „ KATEGORIZACIJE Kategorizacije namestitvenih objektov, navedene v katalogih oz. programih GOST, d.o.o. so lokalne oz. nacionalne kategorizacije in ne kategorizacije GOST, d.o.o., zato GOST, d.o.o. za njih ne odgovarja. 12, KONČNA DOLOČILA V primeru spora med strankama je pristojno sodišče v Celju. POSEBNA NAVODILA GOST, d.o.o. ne odgovarja za storitve na potovanjih, kjer ne nastopa kot organizator potovanja, ampak zgolj kot posrednik pri sklenitvi pogodbe o organizatorju potovanja. V takšnih primerih odgovarja GOST, d.o.o. zgolj za posredovanje. GOST, d.o.o. KERSNIKOVA 11, 3320 VELENJE Hotel Barbara Fiesa zelena oaza na slovenski obali Hotel Barbara Fiesa, telefon: 05 6179 000, fax: 05 6746 938 Gost TURISTIČNA AGENCIJA Zdrav način življenja za boj proti raku Bolnikov z boleznijo rak je po vsem svetu iz leta v leto več. Med vzroki smrti je bolezen rak v razvitem svetu in v Sloveniji na drugem mestu, takoj za boleznijo srca in ožilja. V Sloveniji zboli za rakom na leto več kot 8.000 ljudi, približno polovica moških in polovica žensk. Ženske največ obolevajo za rakom na dojkah, moški za rakom na pljučih. Osnovna naloga Društev za boj proti raku je vzgoja in izobraževanje prebivalstva v zvezi z rakavimi obolenji. Pri tem upoštevamo tudi dejstvo, da se rakavim obolenjem lahko izognemo z zdravim načinom življenja in daje rakavo obolenje mogoče uspešno zdraviti le, če je dovolj zgodaj odkrito. To dokazujejo tudi podatki o bolezni dojk, saj se je 5-letno preživetje v obdobju 30 let povečalo od 42 odstotkov na 62. Vzgojno izobraževalno delo je najbolj učinkovito z neposrednim stikom s prebivalci, s člani regijskih društev, članic Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Zveza slovenskih društev za boj proti raku vas vabi, da se včlanite v društvo in pridobite med drugim naslednje storitve in literaturo: V za ženske učenje samopregledovanja dojk, zloženki Za zdrave dojke in Najpogostejši raki pri ženskah, Z za moške knjižica Najpogostejši raki pri moških, Z različno zdravstveno vzgojno gradivo o raku, z brošura Slovenija proti raku - 10-letni program, z strokovna predavanja za ustanove in delovne kolektive, Z članska izkaznica s koledarčkom. Letna članarina za posameznika je 1.000 SIT in jo vplačate na žiro račun izbranega regijskega društva. Velenje: Društvo za boj proti raku Velenje, predsednica Ksenija Kordoš-Mohorko, dr. med., Vodnikova 1, 3320 Velenje, tel.: 03/899-54-64, žiro račun: 52800-678-57497, Celje: Društvo za boj proti raku Celje, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, 3000 Celje, tel.: 03/425-12-00, žiro račun: 50700-678-4575, Ravne na Koroškem: Koroško društvo za boj proti raku, predsednica Francka Smid-Borovnik, dr. med., Zdravstve- ni dom, Ob Suhi 11, 2390 Ravne na Koroškem, tel.: 02/870-53-10, žiro račun: 51830-678-54112. Pridružite se boju proti raku! Donacija slovenjegraški bolnišnici V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so 31. januarja predstavili okoli 10 milijonov tolarjev vredno donacijo, ki je omogočila posodobitev nevrološkega odseka internega oddelka in odprtje novega EEG laboratorija. Nakup drage in dragocene opreme so omogočila nekatera slovenska in tuja podjetja, in sicer: Premogovnik Velenje, Eickoffmachine, Merkur marketing Naklo ter Grammer Automotive Slovenija in Konik iz Slovenj Gradca. Posodobitev nevrološkega odseka internega oddelka se je v slovenjegraški bolnišnici začela pred tremi leti z ureditvijo sobe za intenzivno nego. Lani so prav tako s pomočjo donatorjev dobili štiri avtomatizirane bolniške postelje in posodobili EEG laboratorij, kije namenjen merjenju možganskih tokov. Nabavili so sodoben računalniški EEG aparat, ki opravlja zapise na zgoščenke, kar bo tudi bistveno olajšalo arhiviranje podatkov. Bolnišnica je s svojimi sredstvi preuredila v EEG laboratorij prostore bivše knjižnice v pritličju internega oddelka, denar za notranjo opremo pa so prispevali donatorji. Posodobitev nevrološkega odseka je sedaj končana, razvoj nevrologije pa bo možen, ko se bo odsek tudi kadrovsko okrepil. Zdaj je tam zaposlen namreč le en nevrolog. Bolnišnica je lani dobila okoli 70 milijonov tolarjev donacij, kar je 10 milijonov tolarjev več, kot ji je za nabavo novih aparatur prispevala država. V začetku februarja je občinski odbor ZSSS organiziral izobraževanje za nove sindikalne zaupnike v lokalnih organizacijah. Na seminarju so se izobraževali tudi člani SPESS, med predavatelji pa je bil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič - na sliki piri z desne. Vodstvo SPESS je njegovo prisotnost v Velenju izrabilo za srečanje, kjer so poleg Milana Utroše, sekretarja zveze, in Mire Videčnik, predsednice občinskega odbora ZSSS, sodelovali tudi člani predsedstva naše organizacije. Na srečanju smo vodstvu zveze predstavili naše poglede in razmišljanja o aktualnih problemih sindikalnega gibanja, tako v Sloveniji kakor tudi v Šaleški dolini. Gostje so sproščeno srečanje zapustili z obljubo, da se bomo o izpostavljenih vprašanjih še pogovarjali. Jože Janežič, predsednik SPESS Letos želijo privabiti 32.000 obiskovalcev MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE Zdravljica v pozdrav prazniku Do konca februarja so v Muzeju premogovništva Slovenije našteli že blizu 2.000 obiskovalcev in zanimanje zanj narašča, saj imajo precej skupin že najavljenih vse do konca junija. Z obiskom muzeja so zaposleni v njem zadovoljni, da pa bodo dosegli načrtovani obisk za letos - 32.000 obiskovalcev -, se bodo morali zelo potruditi in tržiti ponudbo muzeja v Sloveniji in tujini. Prvo priložnost za promocijo muzeja vsekakor vidijo v skupnem nastopanju z muzeji, povezanimi v Transferzalo podzemnih muzejev. Na skupnem sestanku konec januarja so sklenili, da bodo še naprej obiskovalcem ponujali skupno vstopnico in jih za vsaj tri obiske združenih muzejev znova nagradili 4. decembra letos. Predstavili se bodo na sedmih sejemskih prireditvah v Sloveniji in Avstriji - v februarju so se že na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Sodelovali bodo na evropskem srečanju rudarjev v Arnoldsteinu na avstrijskem Koroškem. Eden pri drugem bodo muzeji gostovali z enomesečno predstavitvijo vsakega podzemnega muzeja, organizirali nastope različnih rudarskih skupin ter pripravili ponudbo za izlet po vseh sedmih muzejih. Z občasnimi razstavami, predavanji in drugimi prireditvami v Črni garderobi in drugih nadzemnih prostorih muzeja bodo nadaljevali, obdržali pa bodo tudi prireditve, ki so v preteklih letih privabile največ obiskovalcev, to so razpis nagradnega natečaja za likovne in literarne prispevke, poroka v podzemlju, nočni ogled muzeja, muzejske delavnice za otroke in še kaj. Prenovili bodo tudi muzejsko trgovino in dopolnili njeno ponudbo spominkov. M Na letošnjem mednarodnem sejmu turizma, športa in prostega časa Alpe Adria 2002, ki je bil od 5. do 9. februarja v Ljubljani, je sodelovala tudi Mestna občina Velenje. Skupaj z ostalimi občinami Savinjske regije seje letos prvič predstavila pod blagovno znamko Od Rinke do Sotle z naravo in tradicijo. Koordinatorja projekta sta bila Regijska skupina za turistično promocijo Savinjske doline in podjetje Fit Media iz Celja. Na razstavnem prostoru MO Velenje je svojo ponudbo predstavil hotel Paka, skupen projekt “Ekologija in energija” sta predstavila Muzej pre- mogovništva Slovenije in Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje, sejem pa je obiskala tudi Pika Nogavička, ki se že pripravlja na 13. Pikin festival. V okviru skupne predstavitve Savinjske regije na letošnjem sejmu so organizatorji pripravlili tudi srečanje z župani in predstavniki turističnega gospodarstva Savinjske regije, poslovna srečanja s predstavniki slovenskih turistični agencij in agencij iz tujine, delovno srečanje z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije, informativna srečanja s predstavniki osnovnih in srednjih šol, strokovnih in interesnih združenj, študentskih organizacij in s poslanci državnega zbora. Na razstavišču so cel teden potekale degustacije hrane in pijače, nastopile pa so tudi številne manjše glasbene zasedbe. Muzej premogovništva Slovenije je 8. februarja gostil prav posebno skupino in ji ponudil primeren prostor za počastitev slovenskega kulturnega praznika. Več kot 100 udeležencev tradicionalnega izleta na kulturni praznik si je najprej ogledalo podzemlje, nato pa so v prezivnici pripravili kulturni program. Ko je izzvenela Zdravljica, zapeta iz vseh grl, je nekaj pesmi zapel sekstet Planinskega društva Maribor Matica, član skupine pa je recitiral dve pesmi. Aleš Arih. direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj in predsednik Planinskega društva Maribor Matica, pa je povedal: “Takšen način praznovanja kulturnega praznika je naša tradicija. Naš izlet nosi ime 'kulturni praznik na planinski način'. Za kraje izbiramo posamezne predele v Sloveniji, ki so manj znani, a imajo bogato naravno in kulturno dediščino. Letos sem se odločil za traso: Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, jama Pekel v Šempetru v Savinjski dolini, Žička kartuzija. Pri vas smo preživeli čudovito dopoldne, doživeli nekaj posebnega z ogledom podzemnega dela muzeja in res smo veseli, da smo bili med vami!” Diana Janežič Kako so živeli rudarji nekoč Vsi časi postanejo zlati, ko minejo. V spominu zbledijo slabe stvari, ostanejo pa spomini na prijetne dogodke in ljudi, ki so bili veseli in dobri. Življenje v rudarskih kolonijah je stvar preteklih časov. Da bi ostalo v spominu tistih, ki so v teh kolonijah živeli, in da bi postalo zavedanje mlajših rodov, so v Muzeju premogovništva Slovenije odprli multivizijsko sceno bivanjske kulture slovenskih rudarjev. “Življenje rudarjev ni bilo lahko. Po trdem delu pod zemljo so rudarje doma pričakale skromne bivalne razmere. Stanovanja v rudarskih kolonijah so bili majhni prostori, brez tekoče vode, stranišč, zaduhle in vlažne kuhinje, v katere ni nikoli posijalo sonce. Stare postelje in zaboji so služili za spanje tistim, ki niso spali v jedilnici. Le redki so bili slučaji, da je spal po eden v postelji...”, je o enem vidiku življenja v rudarskih kolonijah med drugim povedal mag. Jože Huda-les, pisec scenarija za filmsko pripoved o življenju rudarjev v kolonijah. “Rudarski poklic, ki gaje zaznamovalo težko delo, je poseben še zaradi nečesa. Ne more ga opravljati nekdo, ki ni pripravljen delati v skupini in nuditi vsakovrstne pomoči prijatelju, sodelavcu in njihovim družinam. Neznosno bi bilo življenje v rudarskih kolonijah, če ne bi ljudje spoštovali drug drugega, si pomagali in skupaj ustvarjali boljšo prihodnost. Pri delu in doma.” Na ta vidik življenja v koli-nijah pa je opozoril vodja muzeja Peter Pušnik in takšni spomini so krožili med starejšimi udeleženci odprtja nove scene v Beli garderobi 7. februarja zvečer. In ker je bil večer posvečen tudi slovenskemu kulturnemu prazniku, je Peter Pušnik še dejal: “Podobne izkušnje o sodelovanju nas spremljajo še danes. Uspešni so tisti, ki znajo, poleg uveljavitve lastnih interesov, prisluhniti tudi drugim. Slovenska kultura je obstajala še preden je bila institucionalizirana in takrat nikakor ni bila odvisna od višine finančnih Rudarsko stanovanje iz teta 1930 je bogatejše za televizijski sprejemnik in zgodbo o življenju rudarskih družin v kolonijah. sredstev. Razmere današnjega časa so drugačne in potrebe po denarju, kosu kulturnega kolača, velike. Država v prihodnosti ne bo mogla zadovoljevati vseh potreb in bo poskušala s pomočjo davčne politike sistem financiranja prenesti na občine, donatorje in sponzorje. Ti bodo dali denar, seveda, tistim, ki bodo imeli dobre projekte in bodo uspešni pri njihovem trženju. Uspešni projekti pa bodo tisti, ki bodo na najboljši možen način združevali strokovnjake in kulturne ustanove. Torej se bomo lahko sami odločili o tem, kakšne razmere si bomo zagotovili za kulturno ustvarjanje." Filmska pripoved o bivanjski kulturi slovenskih rudarjev bo zaključila stalno razstavo v Beli garderobi, kjer je predstavljen razvoj slovenskega premogovništva. V kratkem bodo tekstu v slovenščini sledili še prevodi v angleščino, nemščino in italijanščino. Za dokončanje scene so denar prispevali Ministrstvo za kulturo, Premogovnik Velenje in podjetje Ford Summit Motors iz Ljubljane, ki je muzeju lani namenilo prvo nagrado za ohranjanje slovenske tehnične in kulturne dediščine. 5 Pri ustvarjanju filmske zgodbe so sodelovali mag. Jože Hudales, Kulturni center Ivan Napotnik - Muzej na gradu, Mestna občina Velenje, Zasavski muzej in člani Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Trbovelj ter sodelavci AV-Studia, ki so vse zamisli oživili. Diana Janežič Šoštanjčan in Vel AVTOGOL “Ko sem igral nogomet, sem, seveda, dal tudi kakšen avtogol. Avtogol lahko daš tudi sebi, kar pa se meni, na srečo, ni zgodilo v življenju.” BREZDELJE “Ta pojem poznam bolj slabo. Ves čas sem z nečim zaposlen, v službi in doma, v prostem času. Ne morem si predstavljati, da ne bi ničesar delal. Z ženo sva si postavila manjši vikend in ta me odvrača od brezdelja. Živim v bloku in se večkrat sprašujem, kaj bi delal, če bi ne imel vikenda, s čim se zaposlujejo drugi.” CESTA “Na njej sem veliko, službeno in privatno. Res imam veliko srečo, da se mi pri vseh prevoženih kilometrih dosedaj ni nič zgodilo na cesti. Nisem agresiven šofer, kolikor se da, vozim po predpisih.” ČISTOČA “Sem zelo redoljuben človek, žena pravi celo pedanten. Osebna higiena je, seveda, nekaj normalnega, rad pa imam red v vseh smislih. Stvari morajo biti na svojem mestu, da lahko delam.” DRUŽBA “Družba mi zelo veliko pomeni, sem zelo družaben, vesel človek. Poleg tega, da sem rad v družbi z družino, sem rad v družbi svojih prijateljev. Štirje smo, ki igramo tenis za rekreacijo, a nam skoraj več kot to pomeni tudi, da se dobimo, pogovorimo, spijemo kakšno pivo. Rad pa sem tudi v družbi s samim seboj.” ESO “V ESO, Elektro-strojni opremi, sem delal od leta 1975 do 1996, ko sem prišel v Habit. Najprej sem se sicer zaposlil v Kleparstvu Vodovod Šoštanj, ki pa se je kasneje vključilo v ESO. Š tem podjetjem sem nato doživljal njegove vzpone in padce ter reorganizacije vse do njegovega stečaja. V EŠO sem bil tehnični vodja oziroma vodja proizvodnje. Po letu 1988 sem bil vodja prototipne delavnice. Na to podjetje nimam slabih spominov. V njegovih dobrih časih smo zelo in dobro delali in se dobro razumeli. V času kriz je bilo pač težje. Ko se je ESO delil na ESO Opremo in ESO Montažo, sem se odločil za Montažo, ker sem želel ostati v krovsko-kle-parski dejavnosti. Kasneje je ta dejavnost postala hčerinsko podjetje ESO Montaže z imenom KIKO in se vrnila v Šoštanj. Leta 1989 se je odprl ruski trg in leto kasneje sem se na njem znašel tudi jaz v skupini krovcev in kleparjev kot po- ijsM ^>1.St: Ljubomir Siter, referent upravljanja v Habitu d izvajalcev Vegrada. Bil sem vodja projekta v Rusiji in preživel tam 7 let. Prek zime sem bil doma, od aprila do novembra pa sem bil na terenu. Ves ta čas sem bi še vedno tehnični vodja podjetja KIKO. Ko pa je v njem prišlo do reorganizacije, je njegov tedanji direktor ocenil, da je moje delovno mesto odveč. Leta 1996 sem postal tehnološki višek. Šest mesecev sem bil na čakanju, dokler se ni pokazala priložnost za zaposlitev v Habitu.” HABIT “Tu sem od 1. oktobra 1996. Ob razočaranju, ki sem ga nosil v sebi zaradi doživetega v ESO, sem bil vesel, da sem dobil službo. Novo delo v storitvenem podjetju, prihajal pa sem iz proizvodnega, je zahtevalo od mene miselni preobrat, saj se nenadoma ni bilo treba več boriti za delo na trgu, s plačevanjem opravljenega dela... V Habitu sem zelo zadovoljen, tako z delom kot s sodelavci. Sem eden od štirih referentov upravljanja v tehnični službi. Vsak od nas ima svoj stanovanjski sektor, v katerem zagotavljamo vzdrževanje in obratovanje objektov. Stalno smo v stiku s tem objektom, naša neposredna vez med njim in stanovalci so predstavniki stanovalcev, po potrebi pa sodelujemo tudi s posameznimi stanovalci. Služba je zelo dinamična, pestra in trudimo se razrešiti probleme hitro, kvalitetno, če se le tičejo nas in jih lahko mi odpravimo.” FRAJER “Sebe nisem nikoli imel za frajerja, ne po obnašanju, ne po oblačenju. Menim, da nisem niti lik za frajerja. So pa to bili fantje, ki so bili 'pojave’, ki so se izpostavljali, bili lepo oblečeni, po modi.” GLASBA “Glasba mi veliko pomeni in sebe imam za muzikalno osebo. Imam zelo dober posluh in pravijo, da lepo pojem. Zelo rad poslušam glasbo. V mlajših letih je bil 'zakon' Top 20 na Radiu Luxemburg. Če si me vprašal opolnoči, katera pesem je prva ali osemnajsta na lestvici, sem vedel. Pesem, kije zmagala na festivalu San Remu, sva si s kolegom zjutraj na vlaku že požvižgavala. Z leti sem, seveda, ta stik z najnovejšo glasbo in glasbenimi trendi nekoliko izgubil. Še vedno pa jo rad poslušam; težkih ritmov ne, pač pa rock, sem ju-gonostalgik... Priznati pa moram tudi, da vedno raje poslušam domačo glasbo. Še več: spogledujem se z igranjem na frajtonarico. Kupil si jo bom in se začel učiti. Učiti bi se začel za svojo dušo in rad zaigral v kakšni svoji družbi.” IMETJE “Vse, kar imam, sva ustvarila skupaj z ženo. Toliko kot imam, mi je dovolj. Res nikoli nisem bil finančno ogrožen, v izobilju pa denarja tudi ni bilo nikoli. Kot sem že omenil, imam vikend, počitniško prikolico na morju, stanujem v bloku, avtomobil, ki ga ne bi zamenjal za 'boljšega’, ker je to zame nespametna investicija.” JEZA “Žal mi je to čustvo domače. Včasih vzrojim, planem, se razburim. V službi nikoli, se mi je pa to dogajalo doma, ko sta bili hčerki manjši. Nikoli pa nisem bil agresiven, to sploh ne, in sem se tudi hitro pomiril." KAJENJE (vzdih) “Moja zelo šibka točka. Dva cilja imam: naučiti se igrati harmoniko in prenehati kaditi. Sam sebi se čudim, da nisem takšen karakter, da bi s tem prenehal. Sicer sem v življenju že dokazal trdno voljo, saj sem znal prav po špartansko shujšati tudi do 10 kilogramov. Zdravje me zaradi kajenja še ni pustilo na cedilu in če bi se to zgodilo, bi me gotovo prisililo...” LETNI ČAS “Zime in poletja nimam preveč rad. Pomlad, zgodnje poletje, to mi je bolj všeč. Morda zato, ker sem v letih, ko sem bil v ESO in KIKO, s pomladjo začutil novo energijo, začetek nove sezone poslov.” MARIJA “Poznala sva se, preden sva postala par. Zdaj se velikokrat spom-neva, da sva takrat drug od drugem menila, da 'te/tega pa že ne bi imel/a’. Potem pa sva prišla skupaj in se odlično ujela. Poročena sva 29 let. Moja žena je zelo dobra po srcu, včasih celo predobra in o njej lahko rečem samo vse najboljše. Zdaj ko z otrokoma nimava več posebnih obveznosti, se več posvečava drug drugemu in spoznal sem, da sva se zelo navezala drug na drugega.” NOGOMET “To je moja velika ljubezen in celo življenje se ukvarjam z njim. Začel sem igrati pri mladincih Rudarja in še kot mladinec s 17. leti leta 1965 zaigral v prvi ekipi. V njej sem igral nato osem let. Potem sem nehal. Prvi vzrok je bila poškodba, ki me je za tri mesece odtegnila od treningov, drugi pa, da so ravno v tem času začeli velenjski nogomet postavljati na bolj profesionalne temelje. Prišel je profesionalni trener, treningi so bili namesto 3-krat na teden vsak dan. Jaz sem bil sveže poročen, imel sem majhnega otroka in za nogomet nekako ni bilo več toliko časa. Ker pa povsem opustiti nogometa nisem želel, sem se vpisal med nogometne sodnike. Igranje nogometa mi ostaja neizbrisno v spominu; igral sem z legendami velenjskega nogometa -Cirilom Rednakom Lilo, Otom Kuja-nom, kije bil tudi moj trener, Jožetom Majdakom, Dragom Bizjakom, Mustafo Topčičem in še jih je bilo.” OTROŠTVO “Rodil sem se v celjski porodnišnici leta 1948. Oče je doma iz Pake, mama pa iz Mošenj na Gorenjskem, kjer je zgolj rojena. Njeni starši so namreč že leta 1923 kupili posestvo v Šoštanju in se preselili. Na tistem posestvu sem preživel prvi dve leti. Oče je bil rudar in je leta 1950 dobil stanovanje na Starem jašku v hiši, kjer je danes Služba rudarskih škod. Po dveh letih smo se selili v 'provizor-ije’, nato pa v četverček ob Kidričevi cesti, kjer še danes živi mama. Imam še dve mlajši sestri. Po očetu sem avtohtoni Velenjčan, čeprav se kdaj ponašam tudi s tem, da sem Šoštanjčan. To predvsem takrat, ko me kakšen starejši Šoštanjčan 'zmerja’ z Velenjčanom in mu povem, kje sem 'gor rasel’ in kam sem dolga leta hodil v službo.” PRIJATELJSTVO “Imam nekaj res dobrih prijateljev. Ko sem prek nogometa spoznaval našo staro domovino, sem tam spoznal veliko prijateljev. Nikoli nisem bil nacionalist; vseeno mi je, kakšne narodnosti je človek, cenim ga po drugih kvalitetah. V Zenici, na primer, nisem vedel, kdo je kdo, le po imenih se mi je malo čudno zdelo, da imajo tako različna imena: Sulejman, Ivica in Djordje. Tudi zdaj imam nekaj pravih prijateljev, ki niso Slovenci. To so pravi prijatelji, na katere se lahko vedno in povsem zanesem.” REČTI “To me spominja na zelo lepo obdobje mojega življenja. Pod tem imenom smo se sodelavci in prijatelji na ESO zbrali in se dogovorili, da se moramo oh tem, da se redno udeležujemo delavskih športnih iger v okviru tedanjega sozda REK, še posebej družiti in rekreirati. Pobudnik je bil Ivek Hrastnik. Postavili smo pravila, izdajali biltene z rezultati in na višku te dejavnosti prirejali že prave olimpijade tudi s petnajstimi športi. Igre so potekale celo leto, ob koncu sezone pa smo pripravili skupno srečanje z družinskimi člani. Še danes se čudim, kako smo to vodili, saj je bilo treba poleg rekreacije precej truda in časa vložiti tudi v organizacijo. Ne vem natančno, zakaj je 'reč’ti’ zamrl; prišle so druge obveznosti, malo smo se postarali, nekateri so postali zasebniki, z ESO smo odšli na vse strani... S tekmovanji smo prenehali, smo se pa še nekaj časa srečevali ob igranju odbojke, zdaj pa tudi tega ni več.” SODNIK “Ko sem se odločil za prenehanje igranja nogometa, me je nogometni sodnik in sodelavec v kleparstvu Hinko Bolha nagovoril naj poskusim s sodniškim delom. Poskusil sem in je uspelo. Takrat sem bil še relativno mlad za sodnika, poznali so me kot nogometaša in morda mi je bilo lažje predvsem pri napredovanju. Ko namreč opraviš sodniški izpit, samo s kakovostnim delom napreduješ v višje range. V Jugoslaviji sem prišel do stopnje zveznega sodnika, kar je bilo največ. 9 let sem sodil v zvezni ligi; 4 leta kot glavni sodnik v tedanji 2. zvezni ligi, 3 leta kot pomožni sodnik v 1. ligi, drugo pa kot pomočnik v 2. ligi. Iz teh časov imam lepe spomine in, kot sem že dejal, veliko prijateljev. Sodniško kariero sem končal leta 1988 in se prekvalificiral v nogometnega sodniškega inštruktorja kontrolorja. To sem še danes, in sicer v 1. nogometni ligi. Moja naloga je odgo- vorna. Ocenjujem sojenje sodnika na tekmi, ob tem pa ga tudi učim. Po vsaki tekmi namreč opraviva analizo sojenja, o čemer poročam sodniški organizaciji, ki nato tudi ukrepa, če je potrebno.” ŠALA “Rad povem kakšno šalo. Ne morem jih sicer vedno na ukaz stresati iz rokava, ampak v primerni družbi se razživim in tedaj kar dežujejo. Rad imam veselo plat življenja. Upam, da bom dolgo živel, saj pravijo, da veseli ljudje dolgo živijo. Naj se zgodi tudi kaj slabega, žalostnega, znam to pogledati z druge strani, se nasmejati, nikoli nisem dolgo žalosten.” TINA, MAJA “To sta moji hčerki; Tina je stara 29 let, Maja pa 24. Z njima nisem imel nikoli posebnih težav, niti v šoli. Morda s Tino, ki je na vsak način hotela v gimnazijo, a je po nekaj mesecih dobila hud odpor do te šole. Vrgla je puško v koruzo, kot rečemo. Presedlala je na srednjo tehnično šolo smer kemija v Celju in jo brez težav končala. Maja pa se je že v osnovni šoli odločila za frizerstvo, po mami. Kot slišim, je dobra frizerka, tudi po mami.” URA “Tako kot sem redoljuben, sem tudi rad točen in ne maram ljudi, ki zamujajo. Sicer pa se z uro ne obremenjujem preveč. Nikoli nisem v časovni stiski in tudi prej ob obilici obveznosti nisem bil. Verjetno sem si čas znal razporediti. Tudi vstajanje mi ne dela težav; ko sem prost, brez težav spim dlje in si ob sobotah ne kuham kave ob pol šestih zjutraj kot nekateri moji kolegi...” VELENJE “Velenje mi je bilo vedno všeč. Pogovori na temo '...u Velenju i na Jesenicama’ mi niso domači, tega ne občutim kot problem. Slišim in berem sicer, da je tudi pri nas precej droge in kriminala, a tega sam, na srečo, ne občutim.” ZOJA “To je Tinina štiriletna hčerka, najina vnukinja. Ona je začela novo poglavje v najinem življenju. To je nekaj naj lepšega, kar se ti zgodi v življenju ali pa v teh letih to tako doživljaš. Tina ne stanuje več doma in če ju z Zojo kakšen dan ni k nama, mi nekaj manjka.” ŽIVLJENJE “Velikokrat razmišljam o svojem življenju. Mislim, da sem zadovoljen, da sem lahko ponosen na to, kar sem ustvaril, dal drugim in družbi. Naj rečem zelo oguljeno: 'Samo še zdravje, pa bo!’, ampak res je tako.” Diana Janežič ZDRAVJE Srčno popuščanje in telesna aktivnost Srčno popuščanje (SP) predstavlja tudi v Sloveniji vse večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Nova zdravila in novi načini zdravljenja srčnih bolezni, ki manjšajo umrljivost in vodijo v podaljševanje življenjske dobe, imajo za posledico vse več bolnikov z okvarjeno funkcijo srčne mišice, kar se klinično izraža kot srčno popuščanje. Z napredovanjem bolezni se kakovost življenja močno poslabša, dolžina življenja pa, sorazmerno s težo obolenja, skrajša. Preživetje bolnikov z najtežjo obliko bolezni je v prvem letu le 40 odstotkov, v povprečju pa bolniki s kroničnim SP preživijo le 5 let. Srce, ki popušča, ni sposobno prečrpati dovolj krvi, zato kri zastaja v venah. Do SP privedejo najpogosteje koronarna srčna bolezen, povišan krvni tlak, prirojene bolezni srca, pridobljene okvare srčnih zaklopk in bolezenske prizadetosti srčne mišice. Bolnikove težave so posledica motenega delovanja srca in žilja ob povečani dejavnosti živčno hormonalnega sistema. Pojavi se lahko bledica, koža pa je hladna in znojna, pogosto tudi modrikasta. Zmanjšan pretok skozi možgane povzroči zmedenost. Zelo zgodaj se pojavijo tudi motnje delovanja ledvic. Zaradi zastoja krvi se povečajo jetra, povečan hidro-statski pritisk pa povzroči prestopanje tekočine v izvenžilni prostor. Tekočina se prične nabirati v trebušni votlini, med pljučnima mrenama ali drugje po telesu. Z zdravljenjem želimo preprečiti bolezen, ki utegne voditi v SP, izboljšati kvaliteto življenja in zmanjšati umrljivost bolnikov. Bolnikom najpogosteje predpišemo zaviralce konvertaze, zaviralce kalcijevih ionov, diuretike, glikozide digitalisa, zaviralce angio-tenzinskih receptorjev ali zaviralce adrenergičnih receptorjev beta. Zelo pomembni so splošni ukrepi, ki jih morajo poznati tudi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirati telesno težo in jo čim bolj približati idealni. Pri napredovanj obliki SP je pomembno tudi omejevanje uporabe soli, ki naj ne preseže 3 g. Dnevi vnos tekočine omejimo na 1,5 1. Bolniki naj opustijo kajenje in uživanje alkohola, vzpodbujati pa jih moramo tudi k redni telesni aktivnosti. Redna telesna aktivnost je nujna Sicer pa se je zdravljenje srčnega popuščanja v zadnjih letih dramatično spremenilo. Poslovili smo se od sim-patikomimetičnih zdravil in pričeli uporabljati zaviralce adrenergičnih receptorjev beta. Naslednjo revolucijo predstavlja spremenjen odnos do telesne aktivnosti. Vse do leta 1980 so kardiologi po vsem svetu bolnikom s SP odsvetovali telesno aktivnost. Danes mirovanje svetujejo le bolnikom v akutni fazi srčnega popuščanja ali obdobju poslabšanja, vsem ostalim - stabilnim bolnikom pa svetujemo redno, individualno prilagojeno telesno aktivnost v obliki aerobnih vaj. Predolga telesna neaktivnost namreč povzroči propadanje skeletnih mišic, zmanjšanje telesne zmogljivosti, vensko trombozo, pljučne embolizme, preležanine in poslabšanje splošnega stanja. Koncept telesne aktivnosti pri bolnikih s SP je pričel nastajati leta 1980. Številne raziskave kažejo, da telesna aktivnost izboljša dihalno funkcijo, poveča porabo kisika, zmanjša simpatično in poveča vagalno aktivnost, dokazali pa so tudi izboljšanje biokemičnih ter histoloških lastnosti skeletnih mišic. Vsi ti momenti vodijo v pomembno izboljšanje simptomov, kot so dušenje, utrujenost, motnje spanja, mišična slabost, izboljšajo bolnikovo telesno zmogljivost in vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Po redni telesni aktivnosti ugotavljamo izboljšanje tolerance na napor, povečan pretok v nogah in izboljšanje dihalnih parametrov. Številni bolniki tako dosegajo višje vrednosti porabe kisika. Ob rednem jemanju zdravil lahko izboljšamo telesno zmogljivost za 15-25 odstotkov. Ekstrakcija kisika in presnovne funkcije v skeletnih mišicah so izboljšane. Ob isti obremenitvi je koncentracija laktata v krvi pomembno nižja. Ugotavljali so tudi izboljšanje maksimalnega srčnega izstisa. Po redni telesni aktivnosti ugotavljamo tudi delno izboljšanje nenormalnosti skeletnih mišic in povečanje mišične mase. Manj je ven-tilatornih nepravilnosti, manjša pa je tudi aktivnost živčno-hormonalne-ga sistema. Kakovost življenja bolnikov s SP je postopno manjša, kar je posledica dušenja in utrujenosti ob izvajanju povsem običajnih vsakodnevnih opravil. Dodatno se pojavlja še občutek depresivnosti in izolacije. S telesno aktivnostjo lahko izboljšamo kakovost življenja, dosežemo večjo gibalno sposobnost in boljšo socializacijo. Bolniki zmorejo večje napore, manj jih duši, počasneje se utrudijo in vsakodnevno življenje teče lažje. Ponovno postanejo neodvisni, imajo manj težav zaradi kroničnih bolezni, depresivnost izgine in poveča se občutek dobrega počutja. Pred vključitvijo v program telesne aktivnosti moramo določiti posameznikovo telesno zmogljivost ter opredeliti varno območje frekvence srčnega utripa. Testiramo le stabilne bolnike. Uporabljamo submaksimalni test 6-minutne hoje in prilagojeni obremenitveni test na tekočem traku ali kolesu. Porabo kisika merimo direktno. Poleg telesne zmogljivosti moramo opredeliti tudi posameznikov odgovor na napor (krvni tlak, frekvenca srčnega utripa, simptomi, počutje), medikamentno terapijo, dejavnike tveganja, značajske lastnosti in posameznikove cilje. Kombinirati moramo aerobni trening in vaje za moč. Z vajami pričnemo vedno le v stabilnem obdobju bolezni. Bolniki so zaradi slabe telesne pripravljenosti in šibkosti mišic ob začetku treningov močno utrujeni. Nekaterim se počutje prehodno celo nekoliko poslabša. Spodbujamo jih in kljub temu nadaljevali s telesno aktivnostjo. Le tako lahko presežemo začetne težave in dosežemo boljšo telesno zmogljivost, ob tem pa tudi večjo kakovost življenja. Uporaba kolesa je pri bolnikih s SP najoptimalnejša, saj omogoča izredno majhne obremenitve. Obremenitev je enostavno ponovljiva, omogoča pa tudi natančno merjenje frekvence srčnega utripa, sledenje ritma in merjenje krvnega tlaka. Idealna je tudi za uporabo intervalnih treningov. Sproščeno hojo svetujemo vsem bolnikom. Intenzivnost bodo naravnali glede na doseganje varnega območja ZDRAVJE okvarjeno funkcijo srca plavanje odsvetujemo. Intervalni trening omogoča učinkovitejšo stimulacijo perifernega mišičja, ne da bi ob tem povzročili prevelik stres za srčno žilni sistem. Zato kombiniramo kratke delovne obremenitve z vmesnimi počitki. Dovoljen je porast sistoličnega krvnega tlaka za 10 do 20 mmHg, če ob tem ni spremljajočih simptomov, kot so dušenje, utrujenost ali vrtoglavica. Vaje naj bi tako trajale od 10 do 60 minut, 3 do 7-krat v tednu. Začetno izboljšanje aerobne kapacitete in zmanjšanje simptomov dosežemo v 4 tednih. Čas, ki je potreben za doseganje maksimalnega telesnega in srčno pljučnega odgovora, je 16 do 26 tednov. V začetnem obdobju intenzivnost vaj prilagodimo 40-50 odstotni max V02. V povprečju traja obremenitev 10 do 15 minut, glede na simptome in kliničnega stanja pa čas prilagajamo. V obdobju napredovanja intenzivnost vaj povečamo na 50%060%Č70% ali celo več odstotkov, čas pa podaljšamo na 15 do 20 minut. Če bolnik obremenitve dobro prenaša, lahko vadi tudi do 30 minut. Vzdrževalno obdobje se začenja po prvih 6 mesecih redne telesne aktivnosti. Bolniki morajo ohranjati redno telesno aktivnost, saj se učinki rednih vaj v obdobju 3 tednov po 3 tedenskem počitku povsem izgubijo. Kalistenične vaje so spremljajoča komponenta programa telesne aktivnosti pri bolnikih s SP. Z njimi želimo izboljšati skeletno mišično upogljivost, uskladiti gibe, povečati mišično moč, dihalno kapaciteto in sposobnost soočenja z vsakodnevnimi aktivnostmi. Obliko vaj in položaj telesa (leže, sede ali stoje) izberemo takšen, ki bolniku hemodinamsko najbolj ustreza. Rezistenčne vaje so bile dalj časa odsvetovane. S kombinacijo vaj z rokami in nogami (eno ali obema) dosežemo boljši venozni odtok, zmanjšanje sistemskega žilnega upora, zadovoljiv pretok prek skeletnih mišic in optimalne presnovne pogoje. Vaje z nogami, 10 ponovitev z vsako, predstavljajo približno obremenitev vožnje na kolesu z 70 odstotki V02 max. Ob redni telesni aktivnosti se močno izboljšata moč in vzdržljivost dihalnih mišic. Svetujemo tudi vaje za krepitev trebušnih mišic. Z jogo izboljšamo usklajenost gibanja dihalnih mišic in trebušne prepone. Izboljša se učinkovitost dihanja, zmanjša frekvenca dihanja, poveča dihalni volumen, vse skupaj pa zmanjša možnost nastanka atelektaz. Bolniki s SP zaradi ogroženosti in možnih zapletov (ishemija miokarda, motnje ritma, pljučni edem) zahtevajo poseben pristop. V začetnem obdobju izvajanja telesne aktivnosti potrebujejo bolnišnični nadzor. Le tako lahko ugotovimo posameznikovo odzivnost in tolerantnost na napor, klinično stabilnost ter opredelimo znake in simptome, ki narekujejo spremembo ali prekinitev programa telesne aktivnosti. Bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem poleg kompleksnega medikamentnega zdravljenja potrebujejo tudi redno individualno prilagojeno doživljenjsko telesno aktivnost, saj jim predvsem na račun izboljšanja periferne žilne, mišične in presnovne funkcije pomembno izboljša telesno zmogljivost, nedvomno pa jim zagotavlja tudi večjo kakovost življenja. prim. Janez Poles, dr.med. - internist Nenadno srčno popuščanje. Močno dušenje. Na rentgenskem posnetku je viden zastoj v pljučnih venah zaradi popuščanja levega prekata. Zahvala Ob smrti očeta Gabrijela Pesjaka se zahvaljujemo sindikatu Premogovnika Velenje, sodelavcem pri obračunu osebnih dohodkov in očetovim nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Majda Škoflek z družino Zahvala Ob boleči izgubi mame Pavle Pahovnik se iskreno zahvaljujeva nekdanjim sodelavcem Gospodarskega področja Premogovnika Velenje in sedanjim sodelavcem HSE, d.o.o., ter sodelavcem Strojne in Elektro službe za darovano cvetje in sveče, denarno pomoč, izrečena sožalja ter spremstvo mame na zadnji poti. Ivica Konečnik in Miran Pahovnik Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem v Jami Pesje in sindikatu Premogovnika Velenje za denarno pomoč in izrečena sožalja ob smrti moje mame. Jovan - Jovo Jotanovič Zahvala Ob smrti očeta Bojana Severja se zahvaljujem sodelavcem v Strojni pripravi dela za izrečena sožalja in darovano cvetje. sin Peter z žalujočimi domačimi Zahvala Ob smrti mojega očeta Stefana Bedeka se zahvaljujem sindikalni podružnici in sodelavcem Jame Pesje za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. sin Štefan Zahvala Ob smrti mojega očeta Jožeta Učakarja se zahvaljujem sodelavcem v glavnem skladišču in Premogovniku Velenje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter godbi in častni straži za spremstvo očeta na zadnji poti. Lubo Učakar FRIZERSKI SALONI u4il ' 4lj£ _ ! Vinska gora 31,, 3320 Velenje, tel.: 03/589 03 06 NAJDETE NAS V ZADRUŽNEM DOMU (I.nadstropje) NUDIMO VAM KVALITETNE STORITVE, UGODNE CENE, MOŽNOST PLAČILA S KARTICAMI V MARCU NUDIMO 15% POPUST ZA VSE FRIZERSKE STORITVE ZAPOSLENIM V PREMOGOVNIKU VELENJE PRIDITE IN IZBERITE SVOJ STIL IRMA ROJTEN s.p. Premogovnik Velenje Izobraževanje Naučite se boriti proti stresu, se sprostiti, biti učinkoviti in zbrani! Pridite na tečaj AVTOGENEGA TRENINGA v četrtek, 21. marca 2002, ob lS.uri v učilnico Muzeja premogovništva Slovenije na jašku Skale. Cena: 20.000,00 SIT. Tečaj bo potekal ob četrtkih, 10 krat po 2 uri. Vodil ga bo Janko Mijoč, univ. dipl. psih. Prijave in dodatne informacije na tel. (03) 8996 100, int. 1598. Vabljeni! Rešitev nagradne križanke Habit, objavljene v Rudarju 9/2001, sta gesli: MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET IN HABIT. Prejeli smo 245 rešitev in izžrebali tri nagrajence: 1. nagrada Jožef Hribernik, Bračičeva 1, 3320 Velenje, 2. nagrada Fani Pozvek, Kersnikova 21, 3320 Velenje, 3. nagrada Blanka Ograjenšek, Tekavčeva 12, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo nagrajencem, vse bralce pa vabimo k reševanju nove nagradne križanke v tej številki Rudarja. SMUČARSKI KLUB VELENJE Kopališka 3, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Smučarski klub Velenje vas od 27. aprila do 4. maja v sodelovanju s KOMPAS HOLLIDAVS vabi na tradicionalno prvomajsko smuko v Val Thorens v Francijo. V najvišje ležeče smučarsko središče v Franciji se bomo odpravili 26. aprila zvečer, šest dni uživali na več kot 200 km urejenih smučarskih prog na višini med 2.200 m in 3.300 m ter se v Velenje vrnili 5. maja v zgodnjih jutranjih urah. Bivali bomo v apartmajih za 4-5 oseb. Poleg smučanja nam bo na voljo niz spremljevalnih aktivnosti: dobrodošlica Kompas kluba, spoznavni večer SK Velenje s srečolovom, Kompasovi klubski večeri z animacijo in živo glasbo (Avia Bend), dnevna srečanja s programom in degustacijami na snegu, testi smuči in obilo organiziranih športnih tekmovanj. V paket je vključena tudi priprava smuči in nujna zdravniška služba (SLO), z doplačilom pa se je možno udeležiti tudi organiziranih tečajev smučanja s slovenskim učiteljem za vse starostne skupine. Cena aranžmaja je 55.000 SIT po osebi, doplačilo za avtobusni prevoz pa je 17.000 SIT. Možni so popusti za otroke ter obročno odplačilo. Dodatne informacije vam posreduje Roman Vrabič iz SK Velenje, ki tudi sprejema prijave na tel. 03/5861-969. Pridružite se nam! OPTIKA LooK-LooK Nakupovalni center Velenje TEL.: 03/586 11 88 OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL BREZPLAČNI STROKOVNI PREGLEDI VIDA *10% gotovinski popust na vsa očala (ob predložitvi kupona) * DELAVNICA ZAŠČITNIH SREDSTEV <$> PONUJAMO VAM KVALITETNE STORITVE hi izdelava delovnih oblačil, čevljev in rokavic, iri popravilo čevljev, n popravilo usnjene in tekstilne galanterije, ni robljenje preprog, hi Obnova sedežnega pohištva, hi izdelava transparentov, platnenih senčil, rolo zaves in prtov, p izdelava in popravilo cerad ter baldahinov, p izdelava prevlek za avtomobilske sedeže, hi dobava in polaganje zidnih ter talnih oblog. HTZ WBBBCODB I. P., d. o. o. Tel/fax: 03/587-57-64 ali 898-40-46 www.htz.si OBIŠČITE NAS V TRGOVINI IN POPRAVUALNICI NA KERSNIKOVI 13 V VELENJU *v neposredni bližini trgovnine VIS-A-VIS* DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. co HTZ MELrarajB I.P., d.o.o. PC STO VULKANIZERSKA DELAVNICA Hitri servis vozila Montaža, demontaža, krpanje gum Menjava olja v motorju Menjava zavornih oblog-ploščic Ročno pranje vozil Notranje čiščenje vozil e Pranje motorja vozil VISOKO TLAČNO PRANJE* VOZILA Z VROČO VODO (za spiranje soli z vozila) • Če nam zaupate ključe vašega avtomobila, bomo poskrbeli za kvaliteten servis vozila, medtem ko boste vi na delu. Vse cenjene stranke prosimo, da se predhodno naročijo v naši vulkanizerski delavnici levo od tovornega vhoda, kontaktna oseba g. Vinko Grenko, interni telefon 1218, ali po elektronski pošti: vinko.grenko@rlv.si Pri obnovi, vzdrževanju ali novogradnji stanovanjske hiše, poslovnega objekta ali proizvodne hale vam na elektro področju nudimo: ® vzdrževanje in montažo elektroinštalacij, odpravo okvar ® izvedbo elektroinštalacij na ključ ali izvedbo posameznih elektroinštalacijskih del ® meritve elektroinštalacij ® izdelavo projektne dokumentacije ® svetovanje in izvedbo ukrepov za ekonomično porabo električne energije ® servisiranje varilnih aparatov ® servisiranje, pregled in popravila prenosnega ročnega orodja z izdajo potrdila o ustreznosti ® previjanje elektromotorjev, tuljav in transformatorjev ® storitve z avtolestvijo ® najem agregata ® izposojo elektro opreme za ureditev prireditvenega prostora in dežurstvo na prireditvah ® graviranje na sodobni računalniško podprti CNC gravirni napravi v kvalitetne materiale različnih dimenzij do 600x400 mm ® materiali: inox, dvo in tribarvna plastika, mesing, alu-pločevina, akrilno steklo, les ® unikatno graviranje tablic z napisi in logotipi podjetij ® označevanje prostorov, regalov v skladiščih, označevanje izdelkov o> HTZ I.P., d.o.o. \X7BBBDGcDB PC ESTO tel.: 03 8984 016, fax: 03 5871 366 E-mail: drago.novak@rlv.si HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. Habit d.o.o., agencija za nepremičnine vam pomaga, svetuje in posreduje pri prodaji, odkupu, najemu in oddaji v najem vseh vrst NEPREMIČNIN. Smo imetniki IBN licence za posredovanje v prometu z nepremičninami, gsm: 041/665-223 PONUDBA: STANOVANJA PRODAMO Topolšica dvosobno stanovanje 59 m2, v zgornji etaži stanovanjske hiše z lastnim vhodom, cena 30.700 EUR PRODAMO NOVO 1,5 sobno stanovanje v Celju na Lavi, nova nadstandardna gradnja v neposredni bližini pošte in manjšega trgovskega centra. Stanovanje obsega 45,95 m2; kuhinjo z jedilnico in dnevnim prostorom, sobo, predprostor, kopalnico z vvc, klet, kolesarnico ter pripadajoče parkirno mesto. Stanovanje bo vseljivo junija 2002. Cena za m2 je cca.: 972 EUR/m2 + DDV PRODAMO NOVO dvosobno stanovanje v ŠOŠTANJU, nova gradnja, 3. nadstropje, dvigalo. Stanovanje obsega 52,91 m2; kuhinjo z jedilnico in dnevnim prostorom, sobo, predprostor, kopalnico z vvc, klet, ter pripadajoče parkirno mesto. Stanovanje je vseljivo takoj. Cena za m2 je cca.: 920 EUR/ m2 PRODAMO NOVO dvoinpolsobno stanovanje v ŠOŠTANJU, nova gradnja, 2. nadstropje, dvigalo. Stanovanje obsega 74,12 m2; kuhinjo z jedilnico ter dnevnim prostorom, spalnico, otroško sobo, predprostor, kopalnico, vvc, balkonsko ložo, klet ter pripadajoče parkirno mesto. Stanovanje je vseljivo takoj. Cena za m2je: 79.300 EUR oz. po dogovoru ! KMETIJE PRODAMO kmetijo v Lokovici pri Šoštanju, obsega stanovanjsko hišo, zgrajeno leta 1978, obnovljena 1999, gospodarsko poslopje, zgrajeno 1980, ter kmetijska zmeljišča v skupni izmeri 18.249 m2 Cena: 28.500.000,00 SIT oz. po dogovoru! PRODAMO - kmetijo v Teharjah pri Celju v velikosti 1,26 ha, cena 63.940EUR oz. po dogovoru PARCELE PRODAMO Na voljo imamo parcele v okolici Velenja POSLOVNI PROSTORI PRODAMO Kozmetični salon in pedikura, Stari trg 35, Velenje (nova Vegradova poslovna zgradba v Starem Velenju) v skupni izmeri 35 m2, prostori so primerni za kozmetično ali zdravstveno dejavnost, stari tri leta. CENA: 35.800 EUR ali po dogovoru ! PRODAMO Poslovne prostore v Velenju na Koroški cesti (nasproti AC Meh), cca I 10 m2. Možen tudi kredit ali leasing ! Mnogi nam zaupajo že vrsto let. Zaupajte nam še vi ! gsm: 041/665-223 tel: 03 898 16 00 OSVOJITE SVET S CENEJŠI MEDNARODNI TELEFONSKI POGOVORI AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ DLAKASTA DIVJAD PECIVO IZ ZVITEGA BISKVITNEGA TESTA AL RACINO NASEDE V ZG. POUAN-SKI DOLINI SMOTER MAJDA POTOKAR BIBLIJSKI OČAK GOSTINSKI DELAVEC ŽENSKO IME VIŠANJE CENE MEHEK ALI TRD OVOJ PLODOV (množ.) KEMIJSKI ZNAK ZA ALUMINIJ NA ZRAKU IN V VODI NEOBSTOJNA KOVINA KIP PODOBA KRATEK, REZEK GLAS ČRT KANONI POTOMCI ISTEGA PREDNIKA KANTAVTOR SMOLAR ŽIVAL S KLEŠČAMI PRAŠIČJA DLAKA GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC Nagradna križanka podjetja Jelkom sistemi, d.o.o. Napišite gesli iz križanke na dopisnico in jo do 22. marca pošljite na naslov: Uredništvo Rudarja, Premogovnik Velenje, Partizanska 78,3320 Velenje. Podjetje Jelkom sistemi bo izžrebane reševalce nagradilo: 1. nagrada: MOBI kartica za 5.000 SIT, 2. nagrada: MOBI kartica za 2.500 SIT, 3. nagrada: MOBI kartica za 1.000 SIT. TINE OMAN PRITOK UUBUANICE VTIČ NAŠA CELINA KOBALT ŽLAHTNI PLIN (Ne) UUBUANA IZVIRNI KRAK MENAMA USTVAR- JALEC ŽGANI SLADKOR OTROŠKA DOBA POGANJEK ATLANTSKA VOJAŠKA ZVEZA OSNOVNA MERA TEMEN J ETN IŠKI PROSTOR JUŽNOAMER. DEL KORDI— UER UTAJITEV MESTO NA SOTOČJU OMA IN IRTIŠA USTANOVI— TEU PERZIJSKE DRŽAVE VARJENI ŠIV PUSTOLOVŠČINA MOČ, KI DOLOČA ČLOVEKOVO ŽIVUENJSKO POT NIKOLAJ OMERSA UUDSKA MERA ZA VINO CITROENOV AVTO BESEDA, KI UROČI LETNI GOZDNI POSEK JAPONSKA ISKALKA BISEROV AVSTRIJSKA POROČEVAL. AGENCIJA ANTIČNO GROBIŠČE IGRALKA THURMAN PRITOK SAVE PRI MEDVODAH BOGASTVO, DENAR ZIMSKI ŠPORTNIK ALKIMIST SEVERNO AMERIŠKI PLES ODSTRANJEVANJE KOŽE PRI ŽIVALI ARKTIČNO UUDSTVO SEVERNO-ITAL. KNEŽJA RODOVINA VELIKO ŽIVINOREJ. POSESTVO V AMERIKI ZANIKANJE DŽONI NOVAK POŽELENJE NAREČJE AFRIŠKA ŽIVAL Z ZELO DOLGIM VRATOM AMERIŠKI SATIRIK BUCHVVALD PREDSTOJNIK UNIVERZE ZA POLTON ZVIŠANI TON "A" ERIČ CLAPTON OSKAR KOGOJ DROBNE VODNE KAPUE SNEGU PODOBNA SNOV PRIPRAVA ZA ZAPIRANJE IZLOŽBENE ODPRTINE REKA V ŠVICI, AARE AKONTACIJA DELANJE BUJNE PRIČESKE OČETOVA SESTRA VELIK SNOP SLAME MAJHEN ROV VITOMIL ZUPAN OBRAMBNI IGRALEC telkom PAS ZEMLJE OB MORJU NIKOLA TESLA ELIZABETH TAYLOR IVAN MINATI sistemi OODDDHD NENADEN MOČNEJŠI VOJAŠKI NASKOK KAR DOLOČA GIBANJE PROTI CIUU CD HTZ mcLsrasB I.P., d.o.o. Celje - skladišče D-Per 5000011139,2 STUDIO ZA RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE IN FOTOKOPIRANJE RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE FOTOKOPIRANJE IN SPENJANJE Najmodernejša računalniška oprema in izkušnje zaposlenih v studiu vam nudijo možnost za hitre, kvalitetne in cenovno konkurenčne storitve in izdelke, kot so: ovanje in izdelava osnutkov, , skeniranje fotografij, računalniško retuširanje, povečave in fotomontaže, tiskanje v fotokvaliteti, skoraj neomejene velikosti in na različne materiale, tiskanje in obrez unikatnih nalepk, računalniški izrez samolepilne folije, izdelava reklamnih transparentov, izdelava reklamnih panojev. Visoko kvalitetni in zelo hitri stroji za fotokopiranje ter izkušena ekipa kopirničarjev kvalitetno ugodi skoraj vsem Vašim željam in potrebam po fotokopiranju. Zagotavljamo najhitrejše in cenovno najugodnejše storitve, kot so: 38 Ulllllllflfffl črnobelo fotokopiranje od A4 (21 Omm x 297mm) do AO (841 mm x I 189mm), kopiranje načrtov, barvno fotokopiranje do formata A3 (297mm x 420mm), sortiranje in spenjanje fotokopij, različne vezave, odtisi na tkanine in puzzle. Obiščite nas v Stekleni direkciji, na Rudarska 6, Velenje, informacije prek telefona SpMBP^^iaab sobotah od 8. do 12.ure. j8UJKs: vsak dan od 7. do 191)rej Š||8®®