KAKO OBRAVNAVAMO V UUBUANI DUŠEVNO PRIZADETE OSEBE Naj ne bo trnova njihova pot Obravnavan/e duševno prizadetlh otrok in odrasllh oseb /e dobilo pri nas šele v zadnfih dveh desetletjlh večji razmah. Okoll leta 1960 smo začell razvrščati otroke z motnjaml v telesnem in duševnem razvoju. Usposabljanje In obravnavanje lažje duševno prizadetih otrok, kl so lahko sledili posebnim učnim programom, poteka v Ljubljani že več kot 60 let Otrocl in odrasll z večjo stopnjo prizadetosti pa so bili prepuščeni družinl. Iz družine so izdvojili In poslali v azile /e najteže duševno prizadete, potem ko družlna nl več mogla opravljatl svoflh dolžnosti do njih. Stalna prisotnost duševno prizadetih Ijudi namreč psihlčno In flzlčno močno obremenjuje tako družino kakor tudi okolje, v katerem živijo. Tako v svetu kot pri nas je družba na podlagi študij spoznala, da lahko tako z otrokom kot odraslim člove-kom kljub prizadetosti marsikaj do-sežemo, če ga pravočasno že v zgod-njem otroštvu začnemo sistematič-no, vsestransko in strokovno obrav-navati. Dognano je, da ga lahko priu-čimo na življenje v normalni družbe-ni sredini, da ga lahko priučimo opravljati najbolj preprosta dela, ki dosegajo stopnjo njegovih duševnih in delovnih zmogljivosti. Delovne zmožnosti prizadetih ljudi so kajpa-da ožje in po dosežkih nižje, kakor je to pri normalno duševno razvitem človeku. V Ljubljani smo po letu 1960 začeli sistematično usposabljati duševno prizadete otroke v Vzgojnem zavodu Janeza Levca - Oddelki delovnega usposabljanja. Ko tu otrok doseže določeno usposobitev za življenje in delo, ga je treba premestiti - seveda že kot odraslega človeka - v drugač-no obravnavo, t. j. v zaposlitev v de-lavnice pod posebnimi pogoji, kar opravlja Varstveno delovni center. Prve take delavnice so bile organizi-rane v Ljubljani leta 1968 s skupino 16 varovancev v prostorih Zdravstve-nega doma v Vevčah. Vse večji dotok varovancev in razvijanje dejavnosti, zlasti kooperacij z OZD, je zahtevalo večje prostore. Tako je Center v so-delovanju z Društvom za pomoč du-ševno prizadetim mesta Ljubljane uredil varstvenodelavniške prostore v objektu, ki mu ga je v te namene dala v najem Vojašnica Ljube Šercer-ja ob Kržičevi ulici. Z dedovanjem kmečke hiše z gospodarskim poslop-jem in nekaj zemlje v Siški je Center svoje prostorske zmogljivosti razši-ril. V oporoki, s katero je pokojna Antonija Hočevar volila svojo imovi-no Centru, je tudi obveznosti da mo-ra Center urediti v dedovanih prosto-rih domsko varstvo duševno zmerno in teže prizadetim ljudem. Skupina tako prizadetih ljudi do tedaj sploh ni imela svojih prostorov, kjer bi lah-ko potekalo varstvo z ustrezno zapo-slitvijo in domsko varstvo ter dejav- nosti, ki so ob tem še potrebne. Čeprav tako zvezna kot republiška ustava zagotavljata tem ljudem so-cialno varnost, jo zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prven-stveno prenaša na ramena družine, ki ima duševno prizadetega človeka. Družba, ki bi morala prevzeti celovi-to skrb za te ljudi, pomaga material-no šele tedaj, ko ie tudi družina so-cialno ogrožena. Sele po smrti star-šev uveljavljajo duševno prizadeti ljudje po svojih zakonito določenih zastopnikih socialno varnost iz pra-vic. Da bi Se to vprašanje rešilo, je Center začel postopek za presojo us-klajenosti prej navedenega zakona z ustavama. Prav bi bilo, da bi bilo to vprašanje rešeno prav v tem letu, ki je v svetu posvečeno invalidom. Na posvetovanju, ki ga je organizi-rala leta 1978 MK SZDL Ljubljana, je bil verificiran koncept razvoja Cen-tra in ugotovljene potrebe. Za dnev-no varstvo z zaposlovanjem bi potre-bovali 250 do 300 mest in za domsko varstvo 180 mest. Sedaj je v Center vključenih v varstvo z zaposlova-njem 81 varovancev, v delovnem usposabljanju pa je že sedaj vključe-nih približno 140 otrok, ki bodo v naslednjih desetih letih napoteni y delavnice pod posebnimi pogoji. Center pa ima že sedaj povsem zase-dene svoje zmogljivosti in že od leta 1979 ne more sprejemati novih varo-vancev. Upoštevajoč težke razmere na po-dročju varstva z zaposlovanjem in domskega varstva naše skupine pri-zadetih odraslih občanov, so Skup-ščina mesta Ljubljane in vse občin-ske skupščine v Ljubljani vnesle v svoje planske dokumente za nasled-nje srednjeročno obdobje bolj inten-zivno prostorsko reševanje in ustvar-janje možnosti zaposlovanja in dom-ske namestitve teh ljudi. Lokacija je zagotovljena na zemljišču, ki ga je Centru volila pokojna Antonija Ho-čevar v Šiški ob Vodnikovi cesti 56. Tu je tudi rezervat v zadzidalnem na-črtu občine Ljubljana Šiška za zgra-ditev objekta. Zagotovljeno je, da bo-do objekt sofinancirale samoupravne interesne skupnosti in sklenjen je sa-moupravni sporazum. Del sredstev, približno 30% celotne investicijske vrednosti objekta, naj bi zbrali obča-ni s III. samoprispevkom. V novem poslopju bo 120 mest za varstvo z zaposlovanjem in 60 mest za domsko varstvo. Seveda s tem ne bodo pokri-te potrebe mesta pri reševanju pro-blematike duševno prizadetih odfa-slih ljudi v naslednjih desetih letih, vendar tega sedaj ne moremo zagoto-viti, zaradi omejenih možnosti. Duševna prizadetost je trajno sta-nje in je ne smemo zamenjevati z duševnimi boleznimi. Tako kot inva-lidnost sploh je tudi to družbena za-konitost Vzroki duševne prizadeto-sti so lahko že pred rojstvom otroka, lahko nastajajo kot posledica raznih poškodb ob porodu, zaradi bolezni in poškodb po raznih nesrečah. Ko pa ta prizadetost nastane, človek s svo-jim doseženim znanjem ne more na-njo vplivati in je tudi ne preprečiti. Pavel Smolej, Francka Dolenc