SLOVENEC Političen list za slovenski narod. i Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedca mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. štev. irr. V Ljubljani, v ponedeljek 5.. avgusta 1895. Letnik XXIII. Črne bukve kmečkega stanu. 9. Zvezne države v severni Ameriki. 1) Druge ugodnosti ameriških farmo v c e v. (Dalje.) e) Opisavši ameriško poljedelsko obdelovanje s stroji smo že pokazali, kako se to poljedelstvo vedno bolj oprijemlje tistega proizvajalnega načina, ki je navaden v velikem obrtu. Tem bolj vidimo to v delitvi poljedelskega dela, ki se je že zeli) vdomaCilo v zveznih državah in sploh v Ameriki. Velike farme, živahni promet in stroji omogočujejo farmovcem, da se pečajo na posamnih posestvih samo z jedno stvarjo. Tako n. pr. po nekaterih farmah pridelujejo samo pšenico, po drugih samo sadje. V New Yersey je več farem, kjer se gojč samo marelice, v Floridi in južni Kaliforniji samo pomaranče itd. Druge farme se ba-vijo le z bučelarstvom; na nekaterih so pečajo samo s kokošmi, ali z racami, ali s purani. Mnogo je farem, kjer po vsem obširnem posestvu raste le tobak, ali riž, ali bombaž, mnogo je tacih, kjer vlada samo živinoreja. A tudi pri teh je delo razdeljeno, in sicer ne samo tako, da se po jednih goji samo goveja živina, drugod drobnica, marveč še mnogo bolj. Zvezne države imajo več farem, ki se pečajo samo z molzno živino, in sicer prodajajo le sladko mleko; druge proizvajajo le surovo maslo, maslo ali sir; na tretjih se redi živina samo za mesarja. Taka živina ostaja vedno na paši in se ne molze. Delo se pa ne deli samo na velikih farmah, marveč tudi mali farmovec posnema v tem velikega, kolikor more. V lahnih lesenih kočah stanuje sredi svojega posestva s svojo družino. Polje obdeluje sam, le ob setvi si najame za 14 dnij kakega delavca, ob žetvi pa za 3 do 4 dni 12 do 15 delavcev. Na svojem polju seje navadno samo pšenico, k večjemu še malo turščice ali ječmena poleg; krompir, zelenjavo in druge stvari kupuje. Par kokošij ga preskrbljuje z jajci, tri ali štiri krave, ki se pasejo z njegovimi štirimi konji na ograjenem travniku, dokler je ugoden čas, mu dajo mleko in maslo. Vzlasti v zapadnem delu zveznih držav je tudi na malih farmah strogo delo razdeljeno. Namestu da bi farmovec za vse svoje potrebe prideloval sam potrebnih stvarij, vreja svoje delo raje tako, da za nekaj mesecev v letu gre sam delat za druge. Vzhodni farmovec skrbi sicer bolj za svoje domače potrebe, toda v tem se nikakor ne more primerjati z našimi kmeti sedanjih dnij, kamo-li prošlih. Amerikanski poljedelec izvaja tudi pri svojem delu dosledno načela novodobnega gospodarstva. On proizvaja na svojem posestvu blago za trg, kakor tvorničar v tvornici. Pri svojem delu se ozira samo na menjalno vrednost, tedaj samo na to, koliko je njegov pridelek vreden na trgu, ne meni se pa za rab no vrednost, t. j. ne vprašuje se, kaj mora pridelati, da zadosti potrebam svojega življenja. To je po naši sodbi temeljno pojasnilo ame-rikanskih kmečkih razmer. Pri nas vlada ravno tisto gospodarsko načelo, kakor v Ameriki, toda naSi kmetje imajo svojo starodavno, vkoreninjeno preteklost in zato ne morejo s tako doslednostjo prilagoditi se novim razmeram, kakor njihovi v novi dobi nastali amerikanski tovariši. Zato tudi ne morejo tekmovati ž njimi. Ali se pa ameri-kanska doslednost v tem oziru prilega bistvu kmečkega stanu, to je popolnoma drugo vprašanje, kateremu odgovorimo kesneje. f) Zvezne države ne poznajo težkega jarma, ki ga v Evropi nalaga vojaštvo kmečkemu stanu. Njihova armada šteje v mirnem času 28.163 mož, mornarica pa je 71 ladij, 1024 topov in 11.888 mož.*) V armadi ima le 2155 častnikov. Vojaki imajo večinoma paziti samo na indijanske rodove. Plačani so dobro. Prostak ima po 13 dol. na mesec, korporal po 15 dolarjev in sergeant po 17 dolarjev. Hrano dobivajo zelo tečno. Za zajutrek jedo ribe ali sesekano meso in kavo. Opoludne imajo navadno juho, sveže meso in sočivje, ob nedeljah poleg tega še pudding in o večjih praznikih razne druge sladčice. Tudi zvečer imajo meso ali druge jednako redilne jedi. Kruha dobi vsak v izobilju. VojaSnice so snažne in zračne; vsaka ima tudi svojo knjižnico in bralno sobo.**) Severnoameri-kanskim vojakom torej ni sile. Torej so vsi zadovoljni: vojaki, državljani in država sama, ki v vojnem času razpolaga z 8,364.721 možmi. V Evropi dajemo to za komis, nove puške, brezdimni smodnik in vojašnice, kar je v Ameriki naloženo v železnicah in strojih. Tam nese splošnemu blagostanju dobička, v Evropi pa vedno večje davke in hujše državne dolgove. Amerika plačuje svoje dolgove, pri nas delamo nove. Leta 1880 je spadalo v Ameriki na jedno osebo 60 dolarjev državnega dolga, leta 1890 pa že samo 32 dolarjev. To se pozna. Kolikega pomena je pa izguba delavnih močij vzlasti za kmečki stan, čuti vsak kmetič in vemo vsi. Mladeniči v najkrepkejših letih nosijo namestu kose »sabljico prepasano« in namestu s sekiro in oralom se urijo s »puško nabasano«. Se jedne stvari ne smemo prezreti. Čas, ki ga prežive mladi fantje v vojašnicah, je najprimernejši ženitvi; mnogokrat je ženitev tudi iz gospodarskih vzrokov *) Navedene številke veljajo za konec leta 1894. — Evropskih držav vojaštvo ob tistem času pojasnujejo te-le številke: Armada Mornarica v miru v voj. času ladij topov mož Francosko . . . 572:920 4,372.000 444 3.172 95.003 Nemško (1895) . 584.734 4,350.000 190 1.460 21.889 Rusko in Finsko . 787 830 2,435.735 269 1.616 29.841 Avstro-Oger. (1895) 354.252 1,872.178 123 684 13.100 Laško. . . . .282.382 1,493.631 288 2.152 22.592 Turško .... 250.000 8OO.O0O 103 571 41.369 Velika Britanija . 228.474 734.180 695 6.341 100.520 Švica.....— 488.526 — — — Švedsko .... 38.802 422.553 57 218 4.015 Špansko (1893) . 80.140 337.680 109 665 9.264 Srbsko (1893) . . 12.692 337.323 — - — Belgija .... 51.063 229.284 ? ? ? Bolgarsko . . . 38.220 191.760 14 ? 503 Nizozemsko . . . 21.405 184.361 99 562 7.081 Portugalsko (1893) 34.172 154.000 47 160 5.297 Rumunsko . . . 49.314 152.000 23 73 1.805 Grško .... 24.877 66.250 41 191 3.320 Dansko .... 13.930 44.133 60 339 1.422 Norveško . . . 19.700 39.400 49 135 .560 Črna gora ... 620 36.000 — — — **) Blackwood's Edinburgh Magazin 1891, str. 471-476; Jannot 0. c. str. 323, 324. potrebna. Ovire, ki jih stavi ravno militarizem v tem oziru, so škodljive v nravnem in gmotnem oziru. Kdor sodi drugače, ne pozna ni človeške natore in dejanjskih razmer, ki dokazujejo ravno to, česar smo se tu na kratko dotaknili. g) Železnic so zvezne države kar prenapolnene. Imele so jih koncem leta 1893 ogromno svoto 281.990 km.*) Vsa Evropa je pa imela koncem 1. 1892 samo 232.317 km. železne ceste, torej blizu 50.000 km. manj nego zvezne države. Razvita prometna sredstva pomenjajo razvito trgovino in vsled tega tudi živahno proizvajanje. V primeri z našimi železnicami so v Ameriki vozne cene mnogo nižje, že zaradi tekmovanja, ki ga dela jedna železnica drugi. Poljedelci torej svoje pridelke lahko prav po ceni kmalu spravijo do morja. V tako živahnem prometu, v deželi, kjer gospodarsko življenje bujno vre, je vsako blago, ko se položi v železniški voz, že na svetovnem trgu. Pri nas v Avstriji, kjer smo koncem 19. stoletja srečno tako daleč prišli, da imamo jedno drago železnično zvezo z morjem, kjer se moramo za kako polževo počasno lokalno železnico boriti za žive in mrtve, seveda ne moremo imeti nobenega pojma o amerikanskem prometu, a to pa pač iz navedenih podatkov lahko izpoznavamo, da kmetijstvu ob času kapitalizmove vlade taka prometna sredstva izredno mnogo koristijo. Zamolčati pa ne smemo, da si tudi železniške družbe pomagajo z zvijačami in žpekulacijskimi goljufijami. Omenjali smo že, da je na zapadu še mnogo neobdelanega in vsled tega tudi neobljudenega prostora. Delniške družbe, ki imajo po teh krajih železnice, morajo torej skrbeti za — prebivalce. Zato prirejajo radi zabavne vlake v tiste kraje; seboj vabijo žurnaliste, politike in razno agitatorsko druhal, ki potem prične gonjo za kmeti, časopisi in plačani agitatorji priporočajo na vso moč ,lepe' farme na zapadu in jih tako precej vjemo, da utaknejo svoj denar v zemljo, ki je zavoljo pomanjkanja vode ne morejo obdelovati. h) V svojem spisu smo že večkrat povdarjali, kako škodljivo je latifundijsko gospodarstvo za kmeta. V boju z velikimi posestvi propada evropski mali in srednji poljedelec. Zvezne države so tudi v tem na boljem, ker ima vender še večino posestva mali in srednji farmovec v rokah. V Dakoti in Red Riverju je sicer več ogromnih farem. 1000—20.000 akrov ima marsikateri nbsejanih s samo pšenico; pO pravici pravijo takemu »pšenični farmovec«. Veleposestnik Glenn je posejal I. 1880 100.000 akrov s pšenico ; da spravlja svoje žito v Liverpool, ima lastno bro-dovje. V New-Mexiko, Arizoni in drugih državah na južnem zapadu so veliki živinorejci. Škodo, ki jo imajo mali in srednji farmovci od njih, označujemo v teh-le točkah: 1. Veliki farmovci imajo mogočen političen vpliv; pri zakonodajstvu skrbe torej, da se jim pri davkih, carini, železniških *) Da se razvidi razloček mej Evropo, navajamo tu obseg železniških prog v evropskih državah s konca 1. 1892: Nemško 44.177, Avstro-Ogersko 28.357, Vel. Britanija 32.703, Francosko 38.645, Rusko 31.626, Laško 13.673, Belgija 5438, Nizozemsko in Luksenburg 3079, Švica 3350, Špansko 10.894, Portugalsko 2293, Dansko 2095, Norveško 1562, Švedsko 8461, Srbsko 540, Rumunsko 2611, Grško 915, Turško in B)lgJirija 1818, Mul ta, Jersey, Man 110 km. / «>v voznih cenah dobro godi, seveda na račun malih in srednjih poljedelcev. 2. Ker imajo orjaško skupino zemlje, zato je ne zboljšavajo, marveč izsesavajo jo. Njihovo gospodarstvo se glede na to po pravici imenuje »roparsko«. 3. Vse imajo tako vrejeno, da od glavnice, naložene v zemljišču, vlečejo velike obresti. Sami navadno stanujejo v kakem mestu. Farmo jim upravlja oskrbnik, ki stanuje v gospodarskih poslopjih. Ta poslopja so iz desk zbite in z vapnom pobeljene koče, ki zelo malo stanejo. Delavce si najemajo veliki farmovci samo ob žetvi ali setvi; dobe jih lahko, ker se po vseh mestih vlači mnogo ljudij brez posla. Toda s tem niso zadovoljni. Namestu amerikanskih delavcev si naročajo Kitajce, ki pač mej vsemi ljudmi na svetu najmanj potrebujejo in zato shajajo tudi z najmanjšo plačo. V tem tekmovanju ima v državah seveda mali in srednji kmet veliko škodo. Vender se škodljivi vpliv latifundijskega gospodarstva v zveznih državah ne more raztezati tako daleč, kakor pri naB. (Dalje sledi.) v Italiji 15, v Zjedinjenih državah severne Amerike 2, na Grškem 2-7, v šviei 3, na Luksenburškem 4-8, v Nemčiji 12, v Srbiji 21, na Nizozemskem 22, v Rusiji 35-5, na Rumunskem 36'4, v Avstriji pa 4S Židov torej največji odstotek v vseh civilizovanih državah. — Posebno žalostne so razmere v Galiciji. „0)ivilta cattolica" piše, da so Poljaki popolno brez moči nasproti ondotnim Židom. Pred nekaj leti je bilo tu kakih 570.000 Židov, sedaj pa znaša njihovo število blizu jednega milijona. V Krakovu j« med 75.000 prebivalci 30.000 Židov, v Levovu pa mej 100.000 prebivalci — 35.000. Mnogo manjših mest imajo v popolni oblasti židje. Nič bolje ni z omiko v Galiciji, kajti nad 80 odstotkov je takih, ki se niso udeležili nobenega pouka, nasprotno so pa srednje šole prenapolnjene z židovskimi dijaki. — Na „nemški" spodnji gimnaziji v moravskem mestu Gaja je bilo letos 11 Nemcev, 12 Slovakov in 1 Amerikanec (vsi kristi-jani) in le 4 4 Židov. Ti statistični podatki so nam najboljši odgovor na vprašanje, zakaj da je antisemitizem ravno pri nas najbolj razvit. V sprejem bolgarske deputacije. Nad 300 oseb se je podalo v Caribrod k vsprejemu došle deputacije. Značilno je posebno to, da ni bilo mej udeleženci nobenega častnika in tudi ne nobenega uradnika. Vsprejem so toraj priredili sami zasebniki. Naudušeuo so pozdravljali metropolita Klementa, ko je izstopil iz voza, in poslanec Nešov ga je nagovoril v imenu navzočega občinstva. Metropolit je v svojem govoru povdarjal, da sme biti deputacija ponosna, ker je položila venec na grob Aleksandra III., in da goji Rusija jednako prijazne razmere za Bolgarijo, kakor je je gojila ob Času osvobojenja. Deputacija je bila v vseh ruskih krogih preprijazno sprejeta in Rusija ljubi bolgarski narod tako, kakor ga je vedno ljubila. Metropolit je nato dalje časa govoril s posameznimi udeleženci, ni se pa pri tem dotikal bolgarskega političnega položaja. Na potu proti mestu so došli nasproti tudi nekateri ministri, med njimi tudi ministerski predsednik Stoilov, in sredski metropolit. Rusko časopisje in govor italijanskega ministra barona Blanca. Skoro vsi ruski listi pobijajo trditve barona Blanca gledč Abesinije ter izjavljajo, da je ta popolno neodvisna država, ker ni v nobeni zvezi z Italijo. „Novoje Vremja" piše, da je po mnenju ruske in francoske zbornice abesinski negus Menelik ravno tako samostojen in polnopraven vladar, kakor kralj Umberto v Italiji. Rusija se pa le vsled tega vmešava v abesinske razmere, ker želi, da bi Abesinci sprejeli pravoslavno vero. „Novosti" in „Graždanin" menita, da Rusija ne pripo-zna pogodbe med Italijo in Abesinijo, ker hoče ž njo Italija klubovati in dražiti Rusijo; toda ta si bode na vso moč prizadevala, pridobiti Abesince na svojo stran. Poslednje spričujejo velikanske priprave za slovesen vsprejem abesinske deputacije, ki bode došla v sredo v Moskvo. Rusija ji bode podarila več zvonov, ki bodo trajna priča njene ljubezni do etijop-skega naroda. Norveška zbornica je zaključila poluletno zasedanje. Posvetovanja so bila splošno jako živahna. Posebno veliko dela ji je provzročala sestava novega ministerstva, s katero se je pečala že pri začetku zasedanja. Vendar se ji ni posrečilo to delo, kajti štirje poskusi so se izjalovili. Radikalna večina petih mož ni mogla nič opraviti. V začetku je bilo misliti, da se vendar poravna zavezni boj, kajti ra-dikalci so dovoljevali vse budgetne točke. Ko pa je 7. junija prišlo na dnevni red konzulatsko vprašanje in proračun zunanjega ministerstva, ponovil se je zopet stari prepir. Glavni vzrok tega poraza je bila točka v proračunu, ki določa norveške doneske za kralja in prestolonaslednika ter za norveške ministre. V jeseni bode kralj Oskar zopet poskušal s sestavo novega ministerstva. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Dopustila za zidarski, tesarski in kamnoseški obrt. V smislu zakona z dne 26. decembra leta 1893 in deželnovladnega razglasa z dne 28. dec. 1894 je zbornica o podelitvi dopustil za zidarski, tesarski in kamnoseški obrt poročala na c. kr. okrajna glavarstva. Na okrajno glavarstvo v Ljubljani: Da je Matiji Koširju podeliti dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj ljubljanske okolice, Janezu Vidoniju do- pustilo za zidarski obrt v političnem okraju ljubljanske okolice za leto 1885 in 1898, Val. Grum-u dopustilo za zidarski obrt za občino Vrhnika, Jerneju Stirnu dopustilo za tesarski obrt za sodni okraj ljubljanske okolice, Franc Komotarju dopustilo za zidarski obrt v okolici ljubljanski za najmanj 2 leti, Antonu Pajsarju dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj vrhniški in Franc Kogovšeku dopustilo za zidarski obrt v občinah Borovnica, Brezovica, Log, Dobrova, Studenec, Tomišelj, Preserje in Vrhnika. V jednem slučaju zbornica ni mogla priporočati podelitve dopustila, ker prositelj ni dokazal praktične zmožnosti, dosežene z najmanj štiriletno uporabo pri zidarskem obrtu. V nekem drugem slučaju je zbornica poročala, da prositelj ne prosi dopustila, kakor je imata v mislih § 6. omenjenega zakona in na-pominani deželnovladni razglas, temveč za dopustilo za stavbenomojsterski obrt, za katerega pa priloge ne zadoščajo. Na okrajno glavarstvo v Litiji se je na prošnjo nekega tesarja poročalo, da zbornica ne more biti za podelitev dopustila, ker prositelj ni dokazal postavno zahtevane praktične zmožnosti. Na okrajno glavarstvo v Radovljici se je poročalo, da naj s« Janezu Rakovcu podeli dopustilo za zidarski obrt za občine Ovsiše in Kropa in za kraje Log, Njivica, Rovte, Zgornja in Spodnja Besnica in da se naj Janezu Mežiku za občino Jesenice podeljeno zidarsko dopustilo raztegne na celi sodni okraj Kranjskogorski. O. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevju so se predložila poročila, na podlagi katerih naj se Francu Stritarju in Alojziju Ferarin-u podeli dopustilo za vršbo zidarskega obrta za sodna okraja velikolaški in ribniški. S poročili na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju se je zbornica izrekla, da naj se Martinu Berniku podeli dopustilo za tesarski obrt za občini Kranj in Stražiše, in Rudolfu Jegliču za kamnoseški obrt za mestno občino Kranj. V poročilih na okr. glavarstvo v Kamniku se je zbornica izrekla, da naj se Anastaziju Vetoraziju podeli dopustilo za kamnoseški obrt in Janezu VolČiniju za tesarski obrt za sodni okraj brdski. Na c. kr. okrajno glavarstvo v Novem Mestu se je poročalo o prošnjah za dopustila za zidarski in tesarski obrt in se je zbornica izrekla za to, da naj se Jožefu Lekanu in Antonu Skerbe-tu podeli dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj žužemperški, potem dopustilo za tesarski obrt Francu Jakliču za občine Brusnice, Šmihel-Stopiče in St. Peter, Janezu Krevsu za občino Mirna Peč, Janezu Avguštinu za občino Toplice, Alojziju Ra-dinu za sodni okraj trebanjski. Ni pa mogla zbornica priporočati prošnje nekega prositelja iz novomeškega okraja, ker se ni dokazala praktična zmožnost, pridobljena z najmanj 41etno uporabo pri tesarskem obrtu. Delniška družba za portland - cement na Dovjem. O. kr. deželni vladi se je poročalo o prošnji tvrdke „Portland-Cementwerk Lengenfeld Oberkrain, Amann, Hartmann & Reinkoffer" za dovolitev ustanovitve delniške družbe pod firmo „Portland-Cement-Fabriks-Actiengesellschaft Lengenfeld", da ta tovarna za cement izdeluje portland-cement po načinu, navadnem na Angleškem. Surovina se dobiva iz kred-nih in glinastih plastij, ležečih v bližini tovarne. Tovarna izdeluje na leto okrog 800 vagonov cementa. Ker je misliti tudi na izvoz, namerava tvrdka tovarno razširiti. Cement se razpečava na Kranjskem in Primorskem, Koroškem, Štajerskem, Južnem Ogerskem, po Bosni in Italiji. Kakor hitro se tovarna razširi in se bo moglo več v nji izdelovati, se bo mogel vspešao vršiti izvoz preko Trsta na Grško, v Turčijo, Egipet, in to tembolj, ker je izdelek po zagotovitvi strokovnjakov izvrstne kakovosti. Ker predložena pravila odgovarjajo postavnim pogojem, priporoča zbornica prošnjo. (Tako se godi tujim podjetjem pri nas, ki se ustanavljajo s pritiskanjem kmetov. Op. vr.) Dnevne novice. v Ljubljani, 5. avgusta. (Razdelitev državne podpore posestnikom in obrtnikom.) Termin za vlaganje prošenj je potekel, odslej se ne bode nanje oziralo. Koncem tekočega tedna bodo predložene deželni vladi prošnje ljubljanskih hišnih posestnikov — 824 na številu. Ti prosijo za 840.900 gold. nevračljive podpore in 3,370.700 gld. brezobrestnega posojila. Zajedno se bodo oddale tudi prošnje tukajšnjih obrtnikov Žrtve hrvatske ideje iz leta 1845. V Zagrebu, 29. julija. Dne 29. julija se je obavila na centralnem pokopališču prav resnobna svečanost. Blagoslovil se je namreč obnovljeni spomenik trinajsterih žrtev iz leta 1845. Dne 29. julija je preteklo ravno petdeset let, ko je trinajst mladeničev pretrpelo mučeniško smrt za hrvatsko idejo. Narodna ideja, katero so probu-dili in gojili Ilirci, se je hitro razširila in povsodi zmagala protivnike, le še v zagrebškej županiji so se držali Madžaroni. Tudi to trdnjavo so hoteli Ilirci osvojiti. Takrat je bil ban hrvatski Haller, ki je mrzil Ilirce ter volitev v županijskej skupščini tako dolgo odlašal, da si je zagotovil večino madžaronsko. Slednjič je odredil volitev na dan 28. julija. 2e dva dni poprej se je zbralo vse plemstvo iz cele župa-nije v Zagrebu. To plemstvo pa ni bilo složno, marveč razdeljeno v stranko madžaronsko in ilirsko. Prvi so stali pod krilom vojske ter so imeli svoj tabor na Markovem trgu. Semkaj je silila tudi domoljubna stranka, posebno juristi in literati, da čim preje zvedo kaj o volitvi. Prvi dan je bila volitev brez-vspešna. Še le drugi dan 29. julija proti 7. uri zvečer se je izvršila prva volitev in ban Haller je objavil izid skozi okno banske palače, katero so obdali vojaki Talijani. Izvoljen pa je bil za podžupana Josip Zuvic, privrženec madžaronske stranke. Stranka ilirska je bila vsled tega izida silno vznemirjena ter je izvolitvi oporekala. Kar poči puška iz sosednje hiše ter rani jednega dijaka. Juristi so hoteli v hišo prodreti ter so zahtevali od vojakov, da tega napa-dača vjemo ter predado nadležni oblasti. Mesto tega pa se zgodi ravno protivno. Vojaki, ki so mej tem zaprli vse ulice, so dobili zapoved, da streljajo na zbrano nedolžno množico in v trenutku je ležalo trinajst mladeničev v svojej krvi, dočim jih je bilo sedemnajst ranjenih, ki so se komaj rešili. Ves Zagreb je bil preplašen in vznemirjen radi tega groznega dogodka, in ko so tretji dan odnesli v svečanem pogrebu nedolžne žrtve na Jurjevsko pokopališče, so postavili spomenik nad grobom milih pokojnikov. Potem je bil blagoslovljen grob in spominek, ki se lepo dviga nad ostalimi spomeniki. Politični pregled. V Ljubljani, 5. avgusta. Nemški liberalci in nacijonalci so si hudo v laseh. Glavni liberalni kolovodje odlagajo svoje državnozborske mandate, ker čutijo, da se jim vedno bolj maje zaupanje pri volilcih. Njihove sedeže bodo v državni zbornici skoraj gotovo zasedli nacijonalci. Zato tem greben vedno bolj raste ter po svojih listih zahtevajo vedno novih političnih žrtev. Zadnja „Deutsche Zeitung" piše: „Ti, kateri sami gredo, niso najslabejši. Toda Rus, Menger, Fournier so kakor prilepljeni na svoje državnozborske sedeže ; tem gospodom bodo morali volilci stol pred vrata postaviti." — Torej vse je obsojeno na politično smrt, katerej gotovo prav kmalu zapade nekdanja tako mogočna nemško-liberalna levica. fridovstvo na Avstrijskem. Kake razmere vladajo sedaj v Avstriji, nam dokazujejo nekateri statistični podatki. Iz teh je razvidno, da je izmed vseh držav v Avstriji največ Židov. V Belgiji je n. pr. od 1000 prebivalcev 0.5, na Švedskem 0 8, na Angleškem 1, na Danskem 1*2, na Francoskem 1'4, in trgovcev, katerih je nekaj nad 700. Deželna vlada, oziroma po njej sostavljena^komisija bode imela zadnjo odločilno besedo glede razdelitve, ki se bode do konca avgusta 1.1. izvršila za mesto, okolico in deželo. Vsekako bode treba ukreniti, da se zlasti premožnejši in po poškodbah ne odveč hudo prizadeti hišni posetniki nakažejo na 3°/0 obrestno posojilo v znesku 1 milijona. (Zlata maša preč. gosp. msgr. Luka Jerana.) Včeraj ob 6. uri je v šenklavški cerkvi pred ovenčani veliki oltar v spremstvu svojih sobratov - kanonikov stopil najzaslužnejši Slovenec, biser našega svečeništva, č. g. L. Jeran, da se zahvali Bogu za petdeset let prošle dobe svojega duhovništva. Krepki zlatomašnik je kot znamenje svoje slovesnosti imel v rokah ukusno izdelano, s cvetjem lepo okrašeno palico. Hvala Bogu, ni je potreboval, saj ga diči še mladeniška čilost in razven belih las na častiti glavi nima nobenega znamenja, da se že nagiblje njegovo življenje h koncu 77. leta. — Cerkveni govornik g. And. Kalan je pred mašo primerjal delovanje sv. Dominika z zlatomašnikovim in po naročilu njegovem pozival poslušalce, uaj molijo za njegove namene. Prepričani smo, da je bilo z verniki šenklavške cerkve jednega duha in srca združeno vse slov. ljudstvo v tj prošnji. — Ob 10. je pa isti zlato-mašnik stopil v šempeterski cerkvi na lečo, da v ginljivih besedah pojasnuje pomen nove maše in mašniškega stanu z ozirom na č. g. Tomaža Zabu-kovca, ki je tedaj stopil prvič pred oltar. Solze veselja so igrale srebrolasemu zlatomašniku-govorniku v očeh ; solze pobožne vneme so se lesketale vsem poslušalcem njegovih milih, pomenljivih besedij. Po lepi cerkveni slovesnosti se je zbrala novomašnikova svatovska družba pri njegovem dobrotniku g. Perdanu, kjer se je v veselih napitnicah napiialo zlato- in novo-mašniku. Res lep je bil včerajšnji dan ! — Zlato-mašnik je prejel tudi več častitk. Najznačilnejše je zanj, da je bilo mej čestitalci največ revežev, ki so tudi hoteli izkazati hvaležnost svojemu očetu ob njegovem slavnostnem godu. Ko je umrla Tabita v Jopah, pravi sv. pismo, da so prišedšega sv. Petra obstopile jokajoče vdove, kažoč oblačila, ki jim jih je darovala blaga rajna. Ko praznuje zlato mašo č. g. L. Jeran, ga obsipljejo njegovi preljubi dijaki in — ubožci. (Zrelostui izpiti na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču) so se vršili od 20. do 31. julija. Predsedoval je ravnatelj tukajšne velike realke dr. R. Junowiez. Na moškem učiteljišču je dobilo zrelostno spričevalo 17 kandidatov, 3 pa dovoljenje za ponavljanje izpita iz jednega predmeta čez 2 meseca, 1 (eksternist) je reprobiran na eno leto. Na ženskem učiteljišču je dobilo 8 kandidatinj (7 javnih in 1 eksternistinja) spričevalo zrelosti, 5 (3 javnim in 2 eksternistinjama) se je dovolil ponavljalui izpit iz enega predmeta črez 2 meseca, 3 kandidatinje (1 javna in 2 eksternistinji) so bile reprobirane na eno leto. (Duhovne vaje za učiteljice.) Kakor lani in predlanskem se bodo vršile tudi letos duhovne vaje za učiteljice v samostanu čč. gg. uršulink v Ljubljani. Vodil jih bode prečast. o. V. Loinger S. J. Začele se bodo v nedeljo 1. kimovca in sklenile v četrtek 5. kimovca. Želeti je, da bi se jih razun lanskih 52 udeležilo mnogo druzih gospic učiteljic. Duhovno prenovljenje je potrebno. Le potem je mogoče vspešno delovati v korist nadepolne mladine. (Darovi.) O priliki zlate maše msgr. kanonika L. Jerana so darovali dijaški mizi čč. gospodje: A. Kukelj, župnik v Šenčurju, 3 gld.; Fr. Avsec, kapelan v Trebnjem, 2 gld.; dr. Jan. Ev. Krek 10gld. (Vodstva dotičnih železnic) niso znižala vožnjih cen za udeležence ob veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda 8. avgusta t. 1. v Kranju. — Druž-bino vodstvo. (Imenovanje.) Presvitli cesar je podelil svetniku deželnega sodišča v Ljubljani , Aloj. Tschech, značaj in naslov svetnika deželnega nadsodišča. (Topuičarji v Kranju.) Dve bateriji 7. div.-top-ničarskega polka se boste za dve leti namestili v Kranju. (Prezidijalni biro deželne vlade) so z današnjim dnem v Igriških ulicah št. 4, I. nadstopje. (Domači pespolk št. 17) obhaja dne 7. t. m. spomin boja pri Jajcu. Za padle junake bode ta dan v St. Peterski cerkvi opravil sv. mašo veleč. g. pro- fesor bogoslovja, dr. Janežič, kateri sp je imenova-vanega boja vdeleževal kot četovodja 6. kompanije. (Silna nevihta) je prihrula 3. t. m. med tretjo in četrto uro popoludne od južne strani v kokriško dolino. V Zgornji in Spodnji Kokri je toča potolkla vse poljske pridelke. — Tudi iz Komeude se nam poroča, da je huda toča razsajala okoli 4. isti dan. (Treščilo) je dne 3. avgusta v Tomaževčev kozolec v Smartnem pod Šmarno Goro. Vkljub brzi pomoči in hudemu nalivu je kozolec z žitom vred do tal pogorel. (Dvornega opernega pevca g. I K. Tertnika pesni večer.) Na Bledu, hotel »Louisenbad", bode v sredo 14. avgusta 1895, zvečer ob 8. uri pesni večer dvornega opernega pevca Josip Karol Tertni-ka. Vspored: 1 Fran Gerbič: »Svojemu čolniču", »Vodniku" (v narodnem duhu). 2. Schubert Franz: »Die Nebensonnen", »der Wanderer". 3. Vilhar Fran : »Oj vstani solnce moje". 4. Schumann Robert: »Du bist wie eine Blume", „Widmung". 5. Vilhar Fran: »Mrtva ljubav". 6. Rubinstein Anton: »Gelb rollt mir zu Fussen", »Der Asra". 7. »Rožmarin", »Vse mine", ^Zadovoljni Kranjec", (narodne pesni), uredil Anton Foerster. 8. Meyer-Helmund Erik: »Das Zauberlied". — Na glasovirju spremlja J. Foerster. — Cena sedežev: I.—III. vrste 2 gld., IV,—X. 1 gld. 50 kr., zadnje vrste sedeži 1 gld., stojišča 50 kr. — Vstopnice se dobivajo pri kopelni blagajni »Louisenbad". (Strela je nbila) danes po sedmi uri zjutraj 631etno ženo Magdaleno Leben iz Bizavika št. 39. Po cesti šla je v sredi med hčerjo in neko drugo žensko. Pred njimi je peljal voz perilo v Ljubljano. Strela ji je raztrgala vso obleko in čevlje raz nog. Okrvavila jo je in razdjala obraz, da je ni poznati. Bila je na mestu mrtva. Spremljevalkama in drugim na vozu se ni zgodilo nič žalega. Nagle in nepre-videne smrti: reši nas, Gospod! (Žandarmeriiska postaja v Vodmatn.) Tukajšnjo c. kr. deželno žandarmerijsko poveljništvo namerava ustanoviti žandarmerijsko postajo v Vod-matu, oziroma Mostah. — Izvanredne varnostne razmere zlasti v tem delu ljubljanske okolice kličejo po pomoči, katere naj bi bilo prebivalstvo teh vasij čim prej tem bolje — deležno. (Za ljubljanske, po potresu prizadete prebivalce) podarilo je topliško mesto Franzensbad na Češkem znesek 70 gld. in jih doposlalo mestnemu magistratu. (Promet ua dolenjskih železnicah) — tako osobni kot tovorni — je bil v mesecu juliju letos napram onemu jednacega meseca prošlega leta znatno manjši. Največ se je izvozilo lesa in kočevskega rujavega premoga — katerega kvaliteta je že nekaj boljša, — manj pa živil, živine in druzih predmetov. Pritožbe o neugodni zvezi z Novim mestom in počasni vožnji so še vedno na dnevnem redu, a so vseskozi opravičene, in bi pač kazalo, da bi se slavna uprava državnih železnic nanje ozirala ter tem nedostatkom odpomogla. (Z Beričevega), dne 5. avg. V nedeljo vršilo se je tukaj „žegnanje", kakor seveda vsako leto na to nedeljo. Toda letos je bila slovesnost vklub temu, da se božja služba zaradi poškodbe cerkve ni mogla opraviti v cerkvi, ampak pri znamenju pred cerkvijo, veliko pomenljivo - častitljivša, ker je prvikrat nastopila beriška požarna braraba v novi uniformi. Lepo je videti kmetske fante, kako navdušeno držijo k svojemu geslu »na pomoč". Da, na pomoč po načelu krščanstva »pomagaj svojemu bratu". Popoludne ob4. uri bila je prosta zabava pri »Pirnatukjer se je zbralo mnogo različnega občinstva, ki se je zadovoljno zabavalo. Seveda pri tem tudi ni manjkalo napitnic, katerih omenjamo prvo vaščana Jos. Gostinčarja, ki je napil požarni brambi svoje rodne vasi v primernih besedah ter pozival fante, naj se pridružijo požarni brambi vsi. Priporočal jim je, da naj se mej seboj ne prepirajo, in da naj posebno fantje iz več vasij ne gojijo mejsebojnega sovraštva in tako zabranjujejo za narod naš sramotne pretepe in poboje. — Napil je konečno tudi gospodu graščaku Palmatu, ki je prvi sprožil misel, ustanoviti požarno brambo v Dolu. Potem je grof Palma v iskrenih besedah povdarjal, kako koristna da je požarna bramba, ter navedel par slučajev iz neke sosednje vasi, kjer so mu rekli, I da oni ne potrebujejo požarne brambe, »ker pri njih ne bo gorelo". Vkljub temu pa je dolska požarna bramba v dotični vasi dvakrat reševalno delovala pri požarih. Zatem se je nadaljevala prosta zabava, pri kateri je vladal najlepši red. Le prekmalo se je bilo treba posloviti. Beriškim in dolskim fantom požarnim brambovcem pa kličemo: Bodite složni I »Na pomoč I" Beričevec. (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca julija so pričele izvrševati v Ljubljani obrte naslednje stranke: Rudolf Bayer na Starem trgu št. 5, trgovino z manufakturnim blagom ; Andrej Doktorič na Židovski stezi št. 3. zlatarski in srebrarski obrt; Jožef Hadrava na Mestnem trgu št. 8., sobno slikarstvo ; Fr. Stupica na Dunajski cesti št. 15, trgovino z mešanim blagom; Ana Primožič v Rožnih ulicah št. 13, branjerijo ; Kari Krofhč na Marije Terezije cesti (v Kolizeji), sobno slikarstvo; Anton Celarc na Glincah št. 41., zidarski obrt; Franc Lampič na sv. Petra cesti št. 87., mesarski obrt; Karol Pirker na Nemškem trgu št. 7., sobno slikarstvo in pleskarski obrt; Jakob Alešovec na sv. Petra cesti št. 15., sobno slikarstvo in pleskarski obrt; Jože Kopecky v Beljaku, stavbinsko podjetje; Gašpar Bolte v Vegovi ulici št. 2., izdelovanje sodne vode; Josipina Pfeifer na Krakovskem nasipu št. 10., prodaja kruha in sladčičarskega blaga; Matija Žgur na Opekarski cesti št. 56., zidarski obrt; Jože Totis v Trnovski ulici št. 10., sobno slikarstvo; Josipina Gajeta v Lattermannovem drevoredu, prodajo pive v steklenicah ; Janez Drnovšek na sv. Petra cesti št. 55., mizarski obrt; Josip Kastelec na Karlovski cesti št. 4., branjerijo; Anton Bizil v Hradeckega vasi št. 26., mizarski obrt; Marjana Krže na Opekarski cesti št. 12., malo trgovino z vinom v steklenicah ; Franc Križnar na Starinarski stezi št. 1., izkuho; Franja Velikanja na Starem trgu št. 6., kramarijo z mešanim blagom ; Matija Gorišek na Rimski cesti št. 8., sobno slikarstvo ; Ignac Žargi na sv. Petra cesti št. 4., branjerijo. (Razstava kmetijskih podružnic Notranjskih,) ki se priredi v Dolenjem Logatcu in otvori meseca septebra letos, obeta biti — soditi po zanimanju različnih krogov in po pripravah — zelo obširna. Mnogo zanimanje in delovanje za na-pominano razstavo je pospešila podpora poljedelskega ministerstva v znesku 500 gld., vsled česar obeta ta razstava mnogo pripomoči do napredka na našem narodno-gospodarskem in kmetijskem polju. (Z Bleda) se nam poroča: Včeraj je ua otoku pel novo mašo č. g. Jos. Jerše. Odlična družba svatov in mnogo duhovnikov ga je spremila k oltarju. V salonu Lujizinega kopališča so se potem zbrali k obedu. Veselje je pospeševala kopališčna godba, ki je svirala razne, večinoma slovenske skladbe. Bog je dal lepo vreme, svatje so prinesli k novi maši dobra, vesela srca, torej ni čuda, da je neskaljena, ljubka radost vladala mej njimi. (Iz Radeč) se nam poroča: Utonil je v Savi dne 31. m. m. tukajšnji čevljar Janez Dolinar. Njegovo truplo so našli pri Sevnici tretji dan po nezgodi in je na ondotnem pokopališču dan pozneje pokopali. Za nesrečnežem žaluje vdova in 6 otrok. — Koncem preteklega meseca opravili so tukajšnji otroci prvo sv. spoved. Prejelo jih je pa letos prvikrat zakrament sv. pokore 111. — Huda vročina je zdaj nekoliko odnehala vsled dobrodejnega dežja , ki v zadnjem času včasih pohlevno namaka razsušeno zemljo. Vreme je bilo do zdaj in je še jako ugodno i za vse poljske pridelke i za trto. Bog daj še za-naprej I (Razpisano mesto okrajnega sodnika) v Mokronogu z letno plačo VIII. razr. Prošnje do 16. avgusta predsedništvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. (Sirarnica na Petkovcu pri Rovtah) kaže od dne do dne večji napredek in se vseskozi lepo razvija. Naročila za ukusne sirarske izdelke se nepričakovano močno množe od zunaj in blizu. (Policijska kronika.) Od nedelje (4. t. m.) do danes (5 t. m.) v jutro aretovala je mestna policija 10 oseb: 2 zarad sumljivosti tatvine, 5 zarad razgrajanja in kalenja nočnega miru, 2 zarad potepanja in 1 zaradi prestopka § 324, kaz. z. Vsled ovadbe polirja Alojzija Pfatschbacherja bili ste prijeti sestri Amalija in Ivana Jager, ker ste na sumu, da ste Menjalnica bančnega zavoda , Wien, ;:=:: Schelhammer & Schattera -Sr imenovanemu okrali 5 gld. denarja in zastavnico v vrednosti za 90 gld. — Policijsko službo je opravljalo v tem času 82 mož; kaka tatvina se ta dan policiji ni prijavila. Društva. (K veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju.) Iz Kranja se nam piše: Uljudno prosimo vse skupščinarje, ki se udeleže skupnega obeda (kouvert a 1 gld. 50 kr.) in katerim morda ni mogoče pri podpisanem odboru možke podružnice v Kranju javiti se do dne 6. avgusta t. 1., da se oglase takoj dne 8. avgusta t. 1. ob prihodu v Kranj v gostilni g. P. Mayr-ja ml. na posebnem za to pripravljenem prostoru, kjer se bodo prodajale karte za obed. Isto naj blagovolijo storiti tudi vsi, ki se javijo že prej, da dobe proti plačilu karte za obed. Le tako bo mogoče vsaj v zadnji uri določiti število udeležencev skupnega obeda in doseči točno postrežbo. — Združena odbora možke in ženske podružnice v Kranju. (P. n. gdč. učiteljicam-pevkam in g g. učite ljem-pevcem in godcem!) Da bo mogoče sestaviti natančen vspored za „Besedou o času „Zavezinegau zborovanja v Novem Mestu in razposlati note, opetovano najuljudneje prosimo vse one čast. tovarišice in tovariše, ki blagobote sodelovati pri koncertu, da se oglate vsaj do 12. t. m. pri podpisanem odboru v Žužemberku. Vspored bo prilično obsezal moške in mešane zbore,deklamacijo in če se oglasi zadostno število godcev — kako instrumentalno točko. Zato vabimo še posebej vse, ki igrajo kak instrument, k prijaznemu sodelovanju in jih prosimo, da nam v zgoraj določenem roku javijo, kak instrument svirajo, da moremo določiti godbeno točko. Ako se ne oglasi zadostno število godcev, ta točka odpade. Odbor novomeškega učiteljskega društva. Telegrami. Dunaj, 4. avgusta. Kumunski kralj in kraljica sta potovala danes skozi Dunaj v Išl. Dunaj, 4. avgusta. Rudniška družba v Aniche je praznovala danes 501etnico službovanja svojega voditelja inženirja Vuillemina. Ko je ta prvi stopil iz cerkve, ustreli neki anarhist petkrat nanj iz samokresa in ga hudo rani na glavi in rokah. Anarhist je imel še jedno bombo, ki se mu je pa v rokah razpočila in ga raztrgala. Deset oseb je malo ranjenih. Dunaj, 4. avgusta. „Wiener allg. Zeitg." poroča iz Sredeca: 2. t. m. je napadel neki Vereka pristaša Stambulove stranke Mata-kieva. „Svoboda" javlja, da se je zvršil napad v Tatar-Bazarčinu pred stražnico. Dunaj, 5. avgusta. Ministerski predsednik grof Kielmansegg je dospel danes iz Gmundena. Aussee, 4. avgusta. Zunanji minister grof Goluhovski je obiskal danes nemškega državnega kancelarja kneza Hohenlohe in odpotoval na to v Išl. Praga, 5. avgusta. Vrednik delavskega lista „Omladina", Franc Thuma, je bil danes izročen sodniji. Valenoija, 5. avgusta. Tukajšna tobačna tvornica je pogorela do cela. Nekaj oseb jo ranjenih, škoda velikanska. Carigrad, 5. avgusta. Ruskega poslanika Nelidova je vsprejel sultan v zasebni avdijenciji. Ob jednem se je predstavil sultanu poveljnik ruske mornarice v Črnem morju admiral Kopylov. Vabilo. P. n. gg. udeležniki letošnje X. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju, ki nameravajo dne 7. avgusta v Ljubljani prenočiti, in p. n. Ljubljančanje, naj se ob 8. uri zvečer prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Perlinca (pri „Zvezdi"). — Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno slavno pevsko društvo „Ljubljana". Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Umrli bo: 1. avgusta. Karol Simšič, delavec, 16 let, je utonil v Kurji vasi v ribniku. 3. avgusta. Albina Vizjak, ključarjeva hči, 5'', meseca, Kolizej, božjast. — Konrad Findeisen, ključarjev sin, 3'/» leta, Cesta v mestni log 2, davica. V bolnišnici: 2. avgusta. Andrej Mravlje, krošnjar, 61 let, naduha. 3. avguBta. Terezija Krušnik, gostija, 60 let, nadnha. Meteorologično poročilo. B A Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 3 9. zvečer 729 -1 17.8 brez v. oblačno 4 7. zjutraj 2. popol 7292 7276 148 22-7 m. szah. si. zahod nevihta del. oblafi 22 8 4 9. zvečer 726-8 183 sr. zah nevihta 5 7. zjutraj 2. popol. 724-3 726-8 139 18-7 sr. ssvzh. sr. jvzh. nevihta del. jasno 460 Srednja temperatura 3. in i. avgusta 22'6° in 23,4°, ozir. oboje za 0 5° pod normalom. Slovenci! Vabimo Vas k X. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek, dne 8. avgusta t. I. v Kranju. — Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 10 minut zjutraj. Prihod v Ljubljano ob 9. uri 04 minuti zvečer. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. s poliišno opravo se odda v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 3, v III. nadstropju, iu sicer 2 prav prijazni, zračni in svetli sobi. Več o tem se iz\e istotam. 477 3—3 Največja izbera Wpo najnižjih ccnalil« trakov, čipk, volnenega in svilnatega žameta, pliša, svilnatega blaga, pozamenterlje, ovetlio, peres. najboljše kakovosti. 412 9-6 a poletne bldze za gospe, rokavloe iz tkanine, svile in sukanoa, nogavice, pasovi, mrežasti telovniki, klobuki ln slamniki za gospč in otroke itd. dobe se pri K. Recknagel v Igubljani, mestni trg št. 24, nasproti l-otovžu. S C H UTZ MARKE. Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Želodčni ali Marijaceljski liker: 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. Dobiva se v 441 4 lekarni MU pl. Trttzr-ja v Ljubjani, zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošilja. DOC? jsr* Delavke od dopolnjenega 14. leta in višje starosti vsprejmo se tako J za odbiranje papirja. — Pismene ponudbe pošljejo naj se ravnateljstvu papirnice v Gratwein-u pri Gradcu na Štajerskem. 472 3-1 Vlzit niče priporoča d. Ti! Stavlieno jiodjetiiiitvo in koiiitrukcijik^hiird Inž. B. Borkovec in arhitekt 465 5—3 O. Dvorak "V ZKa j ■■ U» a. J sm. ■■ ■ , prevzema izvršitev novih hišnih stavb, jezov itd, prezidavaiija, poprave, po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno delo. — Izdeluje vse v stavbinsko stroko spadajoče načrte in proračune v najkrajšem času. S Lattermannov drevored nasproti „Ndr. domu". ^ D u n a j 8 k a b o t* sk a. Dne S. avgusta. Ssupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 30 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 90 101 , — 123 100 123 99 1076 400 121 59 11 9 45 5 60 80 10 95 50 40 35 86 63 85 72 Dnč 3. avgusta. državne srefike 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . Državne srefike 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . ■ „ , južne železnice 3% . , n južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 157 „ - *» 195 „ 50 n 100 „ - n 146 „ 25 n 130 „ 50 n 109 „ — Y) 112 „ - n 99 „ 25 rt 99 „ 90 n 225 „ - n 170 „ 75 n 132 „ - n 99 „ 50 n Kreditne srefike, 100 gld........ 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld Rudolfove srefike, 10 gld...... Salmove srefike, 40 gld....... St. Gendis srefike, 40 gld...... Waldsteinove sreCke, 20 gid..... Ljubljanske sreCke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Llovda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 200 gld. -145 „ - kr. 17 25 . 23 50 . 70 — 50 . 53 — 1» . 23 — . 173 — r. 3580 — . 558 — . 110 50 . 77 50 . 94 n 10 . 168 50 . 129 50 » __Nakup ln prodaja _ vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naro&ll na boni. ■■MBmsmsmmnMKmmmmmmmmmmmm Menjarnična delniška družba „M E B C IJ H" Ufollziile it 10 Dunaj, liriahilferstrasso 74 B. Pojasnila JLSS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulaoijskih vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popoini varnosti S&T nn lojenih s l avli i c. "TfcJ! Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.