Leto 11. V Trstu dne 7. maja 1909. St. 19. —- Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. i ii i ^^i m ima m »P ^ Posamezna številka == 6 vin. = Inserati po dogovoru. "N Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Praznovanje prvega majnika. Vedno lepši je prvi majnik; vedno lepše in impozantnejče ga delavstvo praznuje. V nepregledni verigi delavskih bojev, v vencu zmag od delavstva izvojevanih, blišči prvi majnik kot biser spominov, ki tvorijo za nas neusahljivi vir koprnenja po dosegi najvišjih ciljev velike socialistične ideje. In naš je prvi majnik, svobodno izvoljeni praznik je razredno zavednega delavstva. V njem je izražena moč in volja tlačenih, ki se hočejo dvigniti iz teme v življenje. V njem je izražena moč volje in ponos hrepenenja po najlepšem in najvišjim. Naj ga praznujejo z nami vsi naši zavedni in nezavedni nasprotniki. Saj je njihovo praz¬ novanje sad moči in volje razredno za¬ vednega delavstva. Prvi majnik ostane naš praznik in v zgodovini bo ostalo z de¬ belimi črkami zapisano, da so zastopniki socialističnega delavstva, zbrani v Parizu leta 1889. izvolili dan prvega maja kot de¬ lavski praznik, kot mednaroden praznik dela. Letos ga je praznovalo delavstvo dvaj¬ setič. V Trstu. Dan je bil krasen. Zdelo se je, kakor da se narava sama veseli dneva, ki si ga je delavstvo izbralo za svoj praznik. Ze ob 6. uri zjutraj se je zbralo pred Delavskim domom veliko število delavstva. Ob pol sedmih je odkorakala od Delavskega doma godba socialistične mladine, obšla je glav- nejše ulice mesta ter svirala delavske skladbe. Za godbo je korakalo pod tremi zastavami velika množica delavstva sloven¬ skega, italijanskega in nemškega. In vedno večji je bil sprevod. Ob pol 10 je sprevod z godbo na čelu, ki je med tem narastel na ogromno množico, dospel na ex fondo Wildi, kjer je bil prostor določen za do¬ poldanske shode. Lepo je bilo letos za¬ stopano slovensko delavstvo. Sodrugi trde, da ni bilo še na nobenem majniškem shodu zbranega toliko slovenskega delavstva ka¬ kor letos. Udeležba strani italijanskega de¬ lavstva je bila pa naravnost nepričakovano velika in tudi število nemških delavcev, ki so se zbrali okolu posebnega odra, je bilo častno. Točno ob pol enajstih stopi na oder okolu katerega so se zbrali slovenski de¬ lavci, sodr. Fran Milost ter v imenu po¬ litičnega odbora jugoslov. soc. dem. stranke pozdravi navzoče ter otvori majniški shod. Po kratkem in lepo izbranem nagovoru, podeli sodrug Milost besedo poročevalcu sodr. Regentu. Od nekdaj je za tržaške slovenske de¬ lavce prvi majnik dan veselja, dan prazno¬ vanja. In odkar ga praznujemo, smo bili vedno na današnji dan ponosni izraziti v praznovanju bratstvo in slogo z delavstvom drugih narodov. In dokler ne dosežemo uresničenja vseh socialističnih postulatov, dokler ne bo zavladala človeška družba, ga bomo praznovali še nadalje v protest zoper današnji družabni zistem, zoper krivice in ga bomo praznovali potem v imenu zmage resnice in življenja. Tudi danes, ko praznu¬ jemo prvi majnik dvajsetič smo ponosni, da ga praznujemo v družbi z italijanskim in nemškim delavstvom. Dvajset let praz¬ novanja prvega majnika je ob enem jubilej dvajsetletnega obrekovanja delavstva strani meščanskih strank. Posebno se veselimo delavci letošnjega prvega majnika, ki ga praznujemo v imenu miru, ki je vsled pri¬ tiska delavstva zmagal nad vojno nevar¬ nostjo, ki je bila nalašč uprizorjena v svrho interesov, ki niso delavski marveč proti- delavski, protiljudski. In tu je govornik opisal natančno vzroke iz katerih je nastala nevarnost vojne, ter vse faze nevarnosti do zmage miru. Hotelo se je za domovino pretakati kri, zato ker ne bi bila tekla kri tistih, ki so vojno hoteli imeti. Hotelo se je boj za domovino, zato ker se je hotelo povečati domovino interesov avstrijskega veleposestva. Nato je govoril o delu socia¬ lističnih poslancev v parlamentu, o social¬ nem zavarovanju, ki ga delavstvo hoče imeti o splošni enaki volilni pravici za možke in ženske v državnem in deželnih zborih ter mestnih svetih. Nadalje je ome¬ nil prihodnje deželnozborske volitve v mestni svet odnosno deželni zbor tržaški, ki se bodo vršile kmalu in pri katerih bodo nastopili tržaški slovenski in itali¬ janski delavci samostojno in skupno. Ako bodo delavci pri teh volitvah složni, bomo prihodnji prvi majnik praznovali z zado¬ voljstvom, da je delavstvo zastopano tudi v mestnem svetu. Sodr. Milost je govoril o narodnem so¬ vraštvu, ki ga meščanje vseh narodov sku¬ šajo vedno bolj vneti med delavstvom. De¬ lavstvo nima povoda sovražiti se in ves in¬ teres ljubiti se. Saj so trpinčeni delavci vseh narodov. V boli so enaki delavci, naj bodo tudi v boju složni. Še veliko je ne¬ zavednega delavstva, kapitalizem in na¬ rodnjaštvo hoče izrabljati to nevednost v boju zoper upravičene zahteve zavednega delavstva. Med tem sta pa italijanskemu shodu, kateremu je predsedoval sodr. Calligaris, govorila sodr. Pittoni in Clliussi. Nemškim delavcem je pa govorila ruska sodruginja Balabanov. Obfpol dvanajstih so bili vsi trije shodi zaključeni in je zbrano delav¬ stvo v ogromnem sprevodu za tremi rde¬ čimi zastavami šlo pred delavski dom, kjer se je mirno razšlo. Popoldne ob 3. se je zbralo pred De¬ lavskim domom nad 3000 delavcev, ki so z godbo in mandolinističnim zborom na čelu in pod rdečimi zastavami odkorakali zopet na ex fondo Wiidi kjer se je vršila popoldanska veselica. Ob 5. uri je bilo na ogromnem prostoru zbranih nad 10.000 delavcev, ki so se zabavali ob sviranju godbe in prepevanju slovenskih, laških in nemških pesmi. Veselica je trajala živahno v splošno zadovoljnost, do 8. ure zvečer. V Sv. Križu pri Trstu. Vas izgleda praznično. Ne dela se nikjer. Delavci v kamnolomih so popolnoma usta¬ vili delo. Celo kmetje so doma, praznično oblečeni. Zjutraj je nad 100 sodrugov z godbo na čelu korakalo po vaških ulicah. Popoldne ob 3. in pol se je vršil na vrtu gostilne Marka Tenceta, ki je bil okrašen z rdečimi zastavami shod, na katerem je poročal o pomenu prvaga majnika sodr. Regent. Shoda se je udeležilo preko 300 oseb. Po shodu se jo vršila ob sviranju do¬ mače godbe in petju delavskih pesmi lepa delavska veselica, ki je trajala pozno v noč. Splošno mnenje je, da se v Križu prvi majnik še nikdar ni tako lepo praz¬ noval. Delavci se posebno vesele tega dneva. Pred letom je domači župnik Furlan izjavil, da bi dobra metla v par dneh po¬ metla tistih par socialistov v Križu. No, gospod Furlan ni menda tista dobra metla. Število zavednega delavstva v Križu je narastlo in ravno prvi majnik je pokazal njihovo moč in voljo do napredka in življenja. V Gorici. Prvi majnik je praznovalo letos vprvič organizirano slovensko delavstvo na Go¬ riškem po že napovedanem vsporedu. Do sadaj je bilo praznovanje prvega majnika naloga italijanske organizacije, ki je pova¬ bila s plakati delavce iz mesta in okolice na soudeležbo. Letos vprvič ste obe orga¬ nizaciji, italijanska in slovenska, združeni v posebnem odseku priredili praznovanje prvega majnika za italijansko in slovensko socijalnodemokracijo na Goriškem. Udeležba je bila skromna, dasi večja nego prejšnja leta. Razlika je bila v tem, da je bilo na javnem shodu prejšnja leta največ radovednežev, sprevoda pa se je slučajno udeležjl, kogar je mikalo. Letos so se udeležili sprevoda organizirani sodrugi in v pretežni večini slovenski sodrugi. Mesto na Dunaj poklicanega sodruga Pagninija je govoril sodrug Piazza in mesto sodruga Tuma, ki je nenadoma ohripel, pa jo govoril sodrug Et. Kristan, ki se ga je bilo poklicalo brzojavno iz Ljubljane. Sodrug Etbin Kristan je bil ži¬ vahno aklamiran. Vsi udeležniki sprevoda so nosili znamenja, izdana od centralnega odbora na Dunaju, katerih se je vsega skupaj za Goriško nabavilo 1250. Na ve¬ seličnem prostoru se je izdalo vstopnic blizu 1400. Tudi veselica je bila lepa, dasi priprosta. Posebno nas je veselil napredek pevskega zbora podgorskega, izmed kate¬ rega se je odlikoval lepi čisti bariton sodr. Fabrisa. Žal da Solkanci niso nastopili, kakor se je splošno pričakovalo. Nekoliko je kratilo prijaznost popoldanske veselice, na kateri je prevladovala večinoma goriška okolica, da se je od slovenske strani ni udeležil ženski svet. Naloga sodrugov bode, da vzbude tudi zanimanje delavk, kakor tudi žen za delavsko gibanje in delavske veselice. •Tako značilno je, da se letošnjega shoda na javnem trgu Piazza Ginastica mestno občinstvo laško skoraj ni prav nič udele¬ žilo. če biti dobro znamenje za naprej, da se stranka primerno loči od meščanskih strank in postane odslej bolj samosvoja, bolj brez ozira na druge. Da je bilo vse polno radovednega občinstva, koder je šel sprevod, se pri naših razmerah samo po sebi razume. Radovednost je ena ne po¬ sebno lepih lastnosti Goričanov, bodisi ita¬ lijanske, bodisi slovenske narodnosti. V meščanskih in splošnih masah v Gorici je vidno socijalizem malo umljen, že najivni, radovedni obrazi nabranega občinstva po ulicah kažejo, da jim je ves sprevod so- cijalistov prvega majnika nepojeten. Sodrug Etbin Kristan je jako lepo go¬ voril o splošnem pomenu socijalizma in o nastopu stranke na praznik prvega majnika. Poudarjal je, da je sicer res, da se člo¬ veštvo razvija, da je vedno bolj in bolj zavladalo zemljo in prirodne sile, da je pa še vedno res, da je človek suženj na zem¬ lji, suženj kapitalizma, in ne le delavec, marveč tudi general in minister v blesteči uniformi se morajo klanjati bogu kapita¬ lizma. Vstajajoče delavstvo je edini faktor, ki je začutil moč, vreči od sebe verige kapitalizma in zato je vstajanje pomladanske prirode tudi simbol svobode delavstva. Mimogrede se je taknil, da sicer Gorica ne kaže posebno naprednega lica, saj se mora priznavati, da je Goriška 'dežela lenobe® in da je ravno zato naloga delav- j stva na Goriškem težja pa tudi važnejša. Dvigati v goriškem delavstvu pogum in zavest bodi prava naloga organizacij in v tem vzgojevalnem delu leži jamstvo boljše bodočnosti. Prepričani smo, da pojdejo sodrugi na Goriškem po tej prvi vspeli slavnosti pr¬ vega maja z večjo vnemo na delo in da posebno v strokovni združitvi vkratkem pokažejo vzgojevalno, gospodarsko in poli¬ tično važnost socijalizma. Nabrežina. Tudi pri nas se še nikdar ni tako do¬ stojno praznovalo prvega majnika kakor letos. Vas kaže popolnoma praznično sliko. Delo je ustavljeno popolnoma. Le nek mežnar je prisilil dva delavca na delo. Sram ju bodi. Zjutraj že na vse zgodaj je napravila domača godba budnico po vasi, svirajoč delavske himne. Popoldne ob 4. je svirala godba pod vodstvom kapelnika Majcena, na trgu pred cerkvijo, delavsko pesmi in druge izbrane komade. Ob 5. jo bilo na trgu zbranih nad 300 delavcev, ko je otvori] majski shod sodrug Marica. O pomenu praznovanja je poročal sodr. Re¬ gent. Drugi je govoril za klesarje sodr. Marica. Za železničarje sodr. Mozetič in v italijanskem jeziku sodr. Marchiolli. Ko je govoril še sodr. Regent in je godba zasvirala delavski pozdrav je sodr. Marica zaključil shod in se je potem na trgu na¬ daljevala prijetna domača zabava. V vipavski dolini. Kmetje iz Dobravelj, Sv. Križa v Vipavi Škrilj, Brji itd. so zapustili letos prvikrat obdelovanje zemlje, se oblekli praznično in se zbrali na shod, da dostojno praznujejo prvi majnik. Popoldne so se zbrali v Do¬ bravljah na postaji ter čakali na poroče¬ valca sodr. Milosta iz Trsta. Potem so na¬ pravili obhod do Sv. Križa pri Cesti. Tu se je v gostilni pri postaji vrši! shod. — Sodr. Milost je poročal o pomenu, ki ga ima za delavsko ljudstvo prvi majnik, ter je bil ob koncu govora burilo aklamiran. Nekega narodnjakarja, ki je na shodu žalil ter obrekoval, so kmetje postavili na cesto. Bil je to prvikrat na Vipavskem lep agi¬ tacijski dan, ki bo imel za razvoj sociali¬ zma dobre posledice. V Pulju Pri nas se je praznovalo prvi majnik izredno lepo in dostojno. Toliko zjutraj kakor popoldne je bila udeležba na shodih in veselici velikanska strani delavcev vseh narodnosti. Zjutraj ob 10 uri se je vršil prvi shod v veliki dvorani v Arco Roma¬ no, ki je bila natlačena do zadnjega ko¬ tička. Shod je otvoril sodr. Petejan. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Perkovič. Prvi je poročal sodr. Petejan. V dolgem in jedrnatem govoru je raztolmačil pomen praznovanja prvega majnika. Zlasti je tol¬ mačil lepo še letošnji posebni pomen, ki ga delavstvo praznuje v manifestiranju za mir in dosego socialnega zavarovanja. Za tem je govoril v italijanskem sodr. Lirussi in še sodr. Jelčič. Na to so se delavci razšli ob velikem navdušenju. Popoldne se je vršil drugi shod v gle¬ dišču Politeama Ciscutti. Na tem shodu je poročal državni poslanec sodr. Ellenbogeil iz Dunaja, o pomenu prvega majnika ter govoril o avstrijski notranji in zunanji po¬ litiki. Nemški govor sodr. Ellenbogena je prestavil v italijanščino sodr. Cerniutz iz Trsta. Po shodu se je vršil obhod po mestu z godbo m rdečo zastavo na čelu. Zvečer je bila na velikem vrtu v Arco Romano prijetna delavska zabava, ki je ob ogromni udeležbi trajala pozno v noč. Labinj. Pri nas smo praznovali prvi majnik kar najimpozantnejše. Delo je počivalo povsod na polju in v rudnikih. Na tisoče je bilo delavstva, ki so iz bližnjih vasi prišli v mesto na shod, da skupno z mestnimi to¬ variši praznujejo ta svoj dan. Ob 10. uri zjutraj je bil obhod po mestu z godbo na čelu. Ob 11. nri je bil shod v občinski dvorani, ki je bila natlačena. Prvi je po¬ ročal na shodu sodr. Haramina iz Pulja, druga pa sodruginja Delicll iz Reke. Ob dveh je bil izlet na Vines katerega se je udeležilo več tisoč delavcev. Zopet je bil v Vinesu shod, kjer sta govorila sodr. Haramina v hrvatskem, sodruginja Delich pa v italijanskem jeziku. Nato se je vršila veselica, ki je trajala pozno v noč. Tako smo še enkrat pokazali, da se grozno moti, kdor misli, da je pri nas socializem umrl. V Bertokah pri Kopru se je na dan prvega majnika otvoril ljudski dom s shodom, na katerem je pred veliko množico govoril sodrug Vinko Kermolj iz Trsta o pomenu prvega majnika in o delavski organizaciji. Nastopil je tudi neki učitelj, ki je izkušal v narodnjaškem zmislu polemizirati, a ni imel sreče. Spijet. Letos smo imeli na dan prvega majnika pri nas sodruga Korača iz Zagreba, kije poročal na velikem tuk. majniškem shoda, ki se je vršil na velikem trgu ob morju in katerega se je udeležilo preko 2000 oseb, ki so Korača burno pozdravljali. Drugod povsod se je lepo obneslo praznovanje prvega majnika. Po vsej Istri, Dalmaciji, Kranjskem i. t. d. Povsod so delavci na najlepši način proslavili dvajsetletnico praznovanja svojega dneva. DELAVSKI L J ST Slovenci v Trstu. (Dalje). Povedali smo da je in zakaj da je čisto naravno, da se število Slovencev v Trstu vedno veča. Dokazali smo, da nimajo zato takozvani narodni voditelji v Trstu nobenih zaslug. Ako bi jih imeli, ne bi smeli biti nanje ponosni. V tem slučaju bi bile nji¬ hove zasluge te, da bi na Kranjskem in po drugih slovenskih pokrajinah vstvarjali nevzdržljive življenske pogoje, da bi mno¬ žili poljedelski proletarijat, ki sili v mesta zato, ker ne najde doma zaslužka. V tem slučaju bi imeli na duši seveda tudi izse¬ ljevanje slovenskega ljudstva v Ameriko. Za take zasluge jim pa pametni Slovenci ne bi bili hvaležni. V Trst ne prihajajo slovenski delavci iz ljubezni do naroda ali pa iz posebne ljubezni do tržaških narodnih voditeljev, marveč vslcd potrebe. Zato pa ker je potreba, ki sili slovensko ljudstvo v Trst, zato «se množi v Trstu samo tisti del slovenskega prebivalstva, ki se mu pravi proletarijat. Zato je pa med tržaškimi Slovenci vedno večji odstotek tistih, ki spadajo k razredu nemaničev. In zato, ker je večina slovenskega prebivalstva v Trstu, proletarskega značaja, zato so interesi te večine enaki kakor interesi italijanskega proletarjata. In ker so interesi enotni, mora biti nastop enoten. Enoten pa mora biti nastop tudi zato, — in v tem smo vsi z narodnimi voditelji vred prepričani — ker samo v tesni zvezi med seboj in v or¬ ganizaciji, je dana delavstvu možnost iz¬ boljšati si svoje razmere, gospodarske, kul¬ turne in socialne. Slovensko ljudstvo v Trstu ni bilo in ni zatirano po italijanskem meščanstvu zato, ker je bilo in je slovensko, marveč zato, ker jo bilo in je proletarsko. Italijansko proletarsko ljudstvo ni bilo in ni nič manj zatirano od slovenskega. Edino, kar itali¬ jansko proletarsko ljudstvo ima ih sloven¬ sko nima, je brezplačna ljudskošolska izo¬ brazba v materinem jeziku. Italijansko meščanstvo, ki je imelo dosedaj mesto po¬ polnoma v svoji oblasti bi bilo, ako bi bilo moglo, prav rado odreklo tudi italijanske¬ mu ljudstvu tisto mrvo ljudskošolske izo¬ brazbe, ki jo še vedno odreka slovenske¬ mu. Kar poleg izobrazbe primanjkuje slo¬ venskemu ljudstvu v Trstu, primanjkuje tudi italijanskemu. Takozvani naši narodni voditelji tega nočejo razumeti. Nočejo razumeti, da raz¬ merje tržaškega slovenskega ljudstva napram italijanskemu meščanstvu mora logično biti drugačno kakor razmerje do italijanskega proletarskega ljudstva. Italijansko meščan¬ stvo ve, in nam se zdi, da ve tudi slo¬ vensko meščanstvo, da boj, ki bi ga vodil proti njemu italijanski proletarijat sam, ne bi bil nikdar tako vspešen, kakor bi bil in je, ko nastopa italijanski proletarijat združeno s slovenskim. Zato pa ščuva ita¬ lijansko meščanstvo svoj proletarijat proti slovenskemu, zato ščuvajo slovenski narod- njakarji slovenske delavce proti italijanskim. Slovensko ljudstvo osamljeno, bi se, kakor se je, še nadalje brezuspešno bojevalo proti močiitalijanskega narodnjaškega meščanstva. Slovensko ljudstvo ima zato, ker je po ve¬ čini proletarskega značaja, največjo korist od tega, da nastopa združeno z italijanskim ljudstvom s katerim ga vežejo enake ko¬ risti. Kdor dela proti temu dela proti bla¬ gostanju in proti interesom slovenskega ljudstva v Trstu. In kdor dela proti inte¬ resom ljudstva, da ni vreden, da bi ga ljudstvo spoštovalo, ta ni voditelj ljudstva marveč njegov izdajalec. Italijanski proletarijat ni in ne sme biti nasproten slovenskim šolam v Trstu. Zakaj ? Prvič zato ne, ker dokler se ne da tržaškim Slovencem potrebnih šol, je vedno nevarnost, da bodo tako pomanjkanje šol slovenski narodnjakarji izrabljali v agitacijo proti italijanskemu ljudstvu. Iz take agita¬ cije se porodi narodno sovraštvo, ki je na škodo slogi delavstva v kateri bi moralo živeti in v imenu katere bi moralo nasto¬ pati v svrho zboljšanja svojih razmer. — Drugič pa zato lli in ne more biti nasprotno slovenskim šolam, ker ima ital. delavstvo ves interes, da ima v slovenskem tovarišu izobraženega, zavednega soborilca in ne neizobraženega delavca, ki se tako lažje da izrabljati od delavskih sovražnikov v de¬ lavstvu škodljive namene. In zaradi dejstva, da se onemogoči narodnjakom šcuvanje de¬ lavstva proti delavstvu, ima italijanski pro¬ letarijat največjo korist od tega, da se ugodi slovencem vse upravičene jezikovne in druge zahteve, ki tvorijo še danes te¬ melj narodnega ščuvanja. Slovensko ljudstvo ima zaradi tega največji interes, da nastopa združeno z italijanskim proletarskim ljud¬ stvom, prvič zato, ker samo združeno z njim si omogoči boljše gospodarske in so¬ cialne razmere in drugič zato, ker samo združeno z njim si pridobi jezikovno ena¬ kopravnost. (Konec prih). „Soči“ 22. aprHa. «Bahati, pravite, da smo včasih; vse naše, vse rdeče». Tako nam očita glasilo vsezanarodovcev na Goriškem. No, motite se! Socijalnodemokratična stranka na Go¬ riškem se dobro zaveda svojega položaja in prav nič ne vidi, da je vse v socijalno- demokratičnem taboru, marveč vidi le, da je socijalnodemokratična stranka na Gori¬ škem potrebna, vidi, da je predvsem treba splošnega in političnega pouka in da z vstrajnim prosvetnim delom, pride stranka tudi do veljave. Da, stranka se celo zaveda, da bi bilo za sedaj skoraj prezgodaj, da bi kar tako zavladala na Goriškem ter bi morala prevzeti žalostno dedščino samopaštva klerikalcev in gabrščkovcev. Socijalnode- mokratični stranki na Goriškem ne more biti na politični vladi bogvekaj, ker je pogubonosno delo klerikalcev in liberalcev v ljudstvu jelo jemati vsako politično zavest in politično poštenost. Boriti se proti poli¬ tičnemu egoizmu, proti demoralizaciji je težko in nehvaležno delo! Socijalni demokratizem ima svojega na¬ čelnega nasprotnika v klerikalizmu in ve, da s tem ni mogoče nikakega paktiranja. Je pa tudi vodstvo klerikalne stranke na Goriškem dovolj inteligentno, da vidi edinega resnega nasprotnika v socijalni demokraciji. Vidi pri njej program in vidi pri njej resno vzgojevalno delo. Nima pa toljko inteligentnih voditeljev takozvana napredna stranka, ki se najbolj strupeno bori proti socijalni demokraciji in šele v drugi vrsti proti klerikalizmu, dasi temu očita vse zlo za slovenski narod. «Soča» sicer trdi, da je klerikalizem kriv temu, da smo Slovenci postali mal in ma¬ lenkosten narod, «kakor to izpričuje jasno zgodovina*. Iz tega bi pač goriški napred¬ njaki morali sklepati, naj iščejo dotike sami, kakor trdijo, kot demokratje in napredni živelj z najbolj demokratično in napredno stranko, kakor je socijalna demokracija. In vendar je ravno danes vsemogočni voditelj in edini odločujoči mož v napredni stranki, Andrej Gabršček, pričel neslan in njegovi stranki sami kvaren boj s socijalno demo¬ kracijo. Mesto da bi pospeševal vzgojevalno politično delo med delavstvom, na katero se je stranka na Goriškem hotela omejiti, je prisilil stranko k obsežnejšemu, inten¬ zivnejšemu delu v boju za eksistenco stranke. Torej ne socijalnodemokratična stranka si je stavila širši delokrog in stavila daljši cilj, marveč nepolitični nastop napredne stranke je silil socijalnodomokratično stranko na Goriškem, da je morala napeti vse svoje sila za odpor v ofenzivi. Svoje omejeno politično stališče pa kaže voditelj napredne stranke, Gabršček, s tem ravno, da vidi glavno, delo socijalne demokracije v boju proti klerikalizmu. No, dražestna «Soča»! Socijalni demokraciji ni glavni boj proti klerikalizmu, ampak glavni boj socijalne demokracije je socijalen in demokratičen. Boj socijalnodemokratične stranke gre za premenitev sedanjega ekonomičnega reda in bolj ko se kaka politična stranka zavzame za stari politični in ekonomični red, bolj ji je stranka zoprna. Na Goriškem je danes napredna stranka mnogo bolj re- akcijonarna od klerikalne in s stališča, socijalnega in ekonomičnega, je takozva¬ na napredna stranka socijalnodemokratični stranki na Goriškem hujša nasprotnica nego klerikalna. In da bi vsaj bila napredna, kolikor se tiče prosvete! Pa še tega ne. Več resnejšega stremljenja po prosveti vidi socijalnodemokratična stranka v klerikalni stranki. Da, celo računa na to, da po precej intenzivnem delu, ki ga vrši krščanskoso- cijalna zveza med ljudstvom, dobi socijal¬ nodemokratična stranka svoje -koristi ter s prosveto ljudstvo samo tudi uvidi svoje prave interese. Slepost moremo torej očitati le voditelju napredne stranke in slepljenje lastne stranke in ljudstva. Lahko pa zatrdimo goriškim naprednja¬ kom, da socijalnodemokratična stranka na Goriškem ne sanja o nikaki politični zmagi in o nikakih političnih pozicijah, marveč da stremi le za organizacijo delavskega , ljudstva, v prvi vrsti strokovno in v drugi vrsti politično, z namenom, da se to ljudstvo osamosvoji ter se otrese zlorabe naprednih in klerikalnih voditeljev. Bolj ko se so¬ cijalnodemokratična stranka omeji na vzgo¬ jevalno delo, sigurnejši bo ob svojem času njen uspeh. Prenagla zmaga bi pač nosila v sebi kal propasti. Zato želi socijalnode¬ mokratična stranka prav naglega uspeha po Andreju Gabrščku oživljeni napredni stranki. Gotovo je, da napredna stranka svojo polno nezmožnost, vladati, še mnogo prej pokaže, ako pride na krmilo, kakor je to pokazala klerikalna stranka. O drju. Gregorčiču in Andreju Gabrščku pa bi socijalnodemokratična stranka lahko citirala svetopisemski izrek: «Ako vas je Salomon tepel z biči, vas bode Kobram s škorpjoni*. „STOLČKI>‘. «Edinost» je včasih precijozna. Tako je tudi naravnost povedala, da so si tržaški narodnjaški voditelji tekom let napravili «stolčke» in da hočejo te stolčke sedaj tudi ohraniti. Prav ganljivo-priprosto pravi «Edinost*: «Aha! Videli ste, kako smo si pripravili stolčke in sedaj bi jih radi vi zasedli. Mi pa smo si stolčke napravili zase*. Obenem pa motivira, zakaj da je treba, da so stolčki že zasedeni po prvakih, ko dodaja: «Bližajo se težki časi za Slo¬ vence v Trstu, in na napravljenih stolčkih morajo sedeti sposobni ljudje*. Torej kaj je vedno socijalnodemokratična delavska stranka trdila? Da voditeljem ne gre za drugo nego za pozicije. Stolčki niso morda le politične pozicije, stolčki so v prvi vrsti gospodarske pozicije. Stolčki so na primer: Tržaška posojilnica, Trgovsko- obrtna zadruga, Jadranska banka i. t. d. Vsi ti zavodi delajo prav po starem kopitu, brez pravega organizatornega vpliva na razvoj slovenske trgovine in obrti. So zavodi, ki nabirajo svoje rezervne fonde in za tržaške voditelje pomenijo v prvi vrsti trdne ekonomične stolčke. Res je tudi, da zav¬ zemajo isti narodni voditelji, ki imajo eko¬ nomične stolčke, tudi svoje posebne politične stolčke. Tako sta dr. Rybaf in dr. Gregorin abonirana na stolčke v političnem društvu « Edinost*. Nikdo nima pristop v politično zastopstvo, kdor ni po volji tema dvema gospodoma. Dr. Mandič si je znal pridobiti političen stolček le potom N. D. O. Hočeš- nočeš postavljeni so trije politični stolčki v političnem društvu «Edinost». In zdi se, da bi naj mlajši, dr. Mandič, lahko razrušil stolčka starejšima kolegoma, kadar bi hotel. Seveda bi bile posledice zanj precej neu¬ godne. Torej treba držati vse tri politične stolčke. Da sme « Edinost* v svoji najivnosti prinašati take stvari, kaže na politični nivo narodnjaškega občinstva v Trstu. Vse ma¬ lenkostno politično gibanje se zrcali v takih noticah «Edinosti» in v zadovoljnem sprejemu takih notic od strani političnega slovenskega občinstva. Motijo se pa gospodje okoli «Edinosti*, da je socijalni demokraciji ležeče na takih stolčkih. Ce se tudi čutijo narodnjaški voditelji dobro na teh stolčkih, pa jih Sinatra socijalnodemokratična stranka za pravcate čevljarske trinožke. Sedi se morda dobro na njih, ali silno nizki so in le za roko¬ delske posle. Socijalna demokracija je vedno stala docela pasivno ob strani ekonomičnega dela narodnjaških struj. Nikdar, ni z naj¬ manjšim migljajem pokazala, da ji je sploh kaj ležeče imeti kak pristop k različnim institucijam narodnjaškim. Pogreša le nekaj bridko: da socijalni demokratični organizaciji nedostaje sredstev za izvrševanje prosvet¬ nega programa. Siriti knjižnice, čitalnice, predavanja in prirejati vzgojevalne pred¬ stave, — po tem socijalnodemokratična stranka res iskreno hrepeni in želi pridobiti si sredstev, da bi se to godilo v najširši smeri. Ali z iskreno željo vred socijalna demokracija tudi ve, da se to prosvetno delo plodno vrši le, ako se stroški vzdržu¬ jejo od ljudstva samega. V najtežji borbi za bit in obstanek vidi socijalnodemokra¬ tična stranka pravi svoj napredek. Zaradi- tega tudi zastopnikom socijalnodemokratične stranke niti na um ne prihajajo najivne misli po «stolčkih* ^Edinosti*. Prav pa je, da je tako «Edinost» izblebetala čisto in golo resnico, zakaj da tržaškim vodi¬ teljem gre pri celi stvari, t. j. za stolčke: «(’e smo se trudili, smo se trudili za stolčke. Ker smo se trudili, smo si zgradili stolčke, na katerih hočemo, obsedeti, in krivično je, če bi nam hotel kdo te stolčke izpodmakniti* ! ____ Domače stvari. Ganljiv prizor. Pod tem naslovom je krožila dogobica po «Edinosti», ^Slo¬ vencu* in menda še po drugih slovenskih listih, ki imenitno ilustrira vso malenkost naših narodnjakov. Prišel je baje pleskač na postajo Ajdo¬ vščine in premazal najprej na železniškem vagonu «C. kr. posta* in še ojojmene —- napis «Stranišče*. «Sivi» možje so se zbi¬ rali in so gledali to veliko prikazen rae( j slovenskim ljudstvom, ta nov dokaz zatiranja slovenstva. Solze so stopile v oči možem «osivelim» v narodnem boju, ko se j e prepleskala beseda «C. kr. pošta*, i n še hujša bol jiin je trgala srce, ko je hitel \ neusmiljeni čopič preko lepega slovenskega napisa « Stranišče*. Pač hudi časi se bližajo Slovencem ! Niti na lastno stranišče ne bodo več smeli! Sedaj pa si dovoljujemo vprašati slovenske narodnjakarje, klerikalne in liberalne: Kako pa je to, da so vsi vaši napori tako brez¬ uspešni in da niti ne morete preprečiti, da bi se vam ne jemalo tega, kar se je prostovoljno dalo? Vipavska železnica, pra¬ vite, je narodno podjetje, pa se tam pometa za vami tako!? Kdo je pač temu kriv? Morda vam pove razlog tale dogodbica. Vipavska železnica, ko je jela voziti, je imela vozni red tako, da se je skrbelo le za direktno zvezo Ajdovščina-Gorica-Trst. Za lokalne razmere ni bil urnik urejen in tudi ni bilo tretjega vlaka. Po vipavski dolini se je mnogo zabavljalo o tem in mnogo in pisalo se je tudi po listih. Končno je nekdo vsled naprošenja udeležencev, šel povprašat k inšpektoratu v Trst, kako je J to, da se ne ozira na želje domačega pre¬ bivalstva. Železnica je takrat tekla že pol¬ drugo leto. Reklo se mu je: «Za božjo voljo, saj se nikdo od goriških interesantov ni pribižal, niti ni izrazil svoje želje. In kako naj železniška uprava duha, kaj hočejo Vipavci pravzaprav imeti. Urnik se je sestavil po tehničnem osobju, meneč, da. ustreže najbolj krajevnim potrebam, ako se zveže vipavska dolina z glavnim trgovskim mestom Trstom. Tudi želja po tretjem vlaku se resno od nikogar ni izrazila. Stvar se da brez težave urediti, le da se poklicani faktorji resno oglasijo*. Ako je neusmiljeni čopič pobarval slo¬ vensko stranišče na vipavski železnici, bo pač krivo zopet to, da se naši najstarejši slovenski možje, vzrastli v trdem narodnem boju, preveč radi jokajo. Ifove sveže gibanje započeli smo po vsem Slovenskem. Rušijo se stare ste' bri „mednarodnosti“ ali, bolje rečeno, po¬ tujčevanja našega delavstva. Vedno bolj naraščajo naše vrste in že straši nasprot¬ nike gromki korak delavskih batalijo- nov, ki korakajo v boj za svojo narodno in gospodarsko osamosvojo i. t. d. i. t. d.' — Tako sc je glasil manifest goriške N. D. O. ki ga je izdala na dan prvega maja. Se vse levpše reči so v manifestu pove¬ dane. Sodrugi naj čitajo „Sočo“ od 1 maja, pa bodo videli. In res. Sodrug Pagnini se je tako zelo ustrašil gromkih korakov go¬ riških narodno delavskih batalijonov, da ni prišel niti govoriti na majniških shod go¬ riških sodrugov. Sodrugu Tumi je pa strah zlezel kar v grlo in je bil zato na prvega maja dan hripav. Zvečer so pa goriški sodrugi poslednjič plesali okolu starih ste¬ brov mednarodnosti, ki so se začeli rušiti tudi vsled strahu ped naraščojočimi vrstami goriškega narodnega delavstva. In strah je bil opravičen. 7o goriških narodnih de¬ lavcev se je zbralo na 1. maja v neki go¬ stilni katerim je narodni govornik Knaflic pripovedni o zgodbah majniške slavnosti. Ampak zaradi 70 narodnih delavcev ni bilo vredno da so goriški liberalci spravili v strah in ob dobro ime vso Goriško. Saj veste gospod Knaflič, ljudje ne kihajo radi. V Ijjubljiaiif so imeli stavko ^tram¬ vajskih uslužbencev katerih je 28. Stavko je vodila N. d. O. Stavkajoči so zmagah. Pridobili so samoslovenske tablice, in še nekaj druzega. „Slovenski Narod" je po¬ vodom te stavke povedal nekaj zelo le¬ pega. Povedal je, da je občinstvo s stav¬ kajočimi simpatiziralo zato ker so narodni delavci. Kadar so pa stavkali socialni de¬ mokratje, so bili delevci vedno osamljeni. Občinstvo da je sicer vedelo, da stavkajo samo domači ljudje in da stavkajo opra¬ vičeno, ampak čutilo da je vedno da j e ločeno od njih vsled socialnodemokratičnega internacionalizma. Ako je delavec socialist sc ga ne sme podpirati če tudi je domačin in če tudi ima prav. Dobro je pri tem se- veda to, da socialistično delavstvo ni ruk- dar prosilo narodnjakarje za podpore, ker hoče pač biti samostojno. In mi pravimo, da so ljubljanski narodnjakarji podpirali stavkujoče delavce zato ker so stavkali pri nemškem podjetju, socialisti so pa navadno stavkali tudi pri slovenskih « narodnih* podjetjih „Slov. Nar.“ takrat je raje pod¬ piral slovenske izkoriščevalce nego sloven¬ ske izkoriščance. Sicer je pa bila vsa stavka ljubljanskih tramvajskih uslužbencev kate¬ rih je 28, čisto navadna komedija vprizor- DELAVSKI LIST 3 jena nalašč za reklamo N. D. O. Ampak mi bi priporočali „Slov. Narodu naj ven¬ dar postane enkrat resen. Zaradi te stavke je pisal cele članke, kakor da bi se imel svet porušiti. Iz navadne muhe je naredil velikega slona. In najbolj žalostno je, da narodni čitatelji še ne uvidijo, kako na- ; rodni uredniki iz njih norce brijejo. Bnliarija ! Današnja „Kdinost“ poroča, da je stavka voznikov tržaške okolice, ki je trajala nad 4 mesece končala s popolno zmago voznikov, Kakšna je ta zmaga in koliko so pridobili štrajkujoči vozniki, danes ne moremo natančno poročati ker je prepozno. V prihodnji številki bomo do¬ kazali, da je trditev v „Ed.“ o velikanskem vspehu stavke še precej nečedna baharija. Kaj 16 odstotkov poviška nad vsklicno ceno? In italianska podjetnika Faccanoni in Paleologo ? Koliko odstotkov dobista, ker sta se vzdržala dražbe ? Povejte tudi to, gospodje pri „Ed.“ potem bomo računali, koliko so vozniki dobili. Dobro bi pa tudi bilo, da nam poda „Edinost* natančen ra¬ čun o izgubah stavkujočih voznikov v štirih mesecih. Saj je vedela „Edinost“ po¬ vedati nekdaj koliko zgubi delavstvo pri vsaki stavki. Dosedaj nismo mi nič pisali, da ne bi škodovali stavkujočim voznikom; v prih. štev. pa povemo kako so zapeljali uboge voznike nesposobni narodni voditelji ter jim napravili toliko škode, da res ni vredno, da se zato bahajo. \ zvezi delodajalcev v Trstu sede slovenski in italijanski delodajalci. Tajnik te sveže je tisti Cimmadori, ki je naredil, da parobrodno društvo „Dalmatia“ ni oddalo dela narodnim delavcem. Slo¬ venski narodnjakarji, ki ne morejo trpeti da bi bila italianski in slovenski delavec združena v boju zoper svoje izkoriščevalce, priznajo, da je popolnoma upravičeno, da so slovenski in italjanski delodajalci zdru¬ ženi v svrho svojih koristi. Delavci! Učite se od tega, kakor smejo biti delodajalci med sebej mednarodno združeni, tako tudi vi ne bodete škodovali svojemu narodu, ako se bodete združili z ital. in nemškimi delavci v svrho svojih koristi. Iz Delavske tiskovne družbe v Iijnbljani. Nazmanja sc, da je še nekaj izvodov lepega letošnjega Majskega Lista na razpolago. Cena 40 vin. — Dalje je izšel Zapisnik zadnjega strankarskega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke, ki je res zelo zanimljiv. Cena samo 60 vin. Dolžnost sodrugov je, da si ta Zapisnik nabavijo! — Te dni je izšla brošura „Vojna in socialna demokracija*, ki prinaša govore posl. dr. Adlerja, dr. Rennerja, dr. Soukupa in Daszynskega s slikama dr. Adlerja in Daszvnskega. — Od 8. maja naprej bo naslov družbe: „Dclavska tiskovna družba v Ljubljani**, Šelenburgove ulice 6-II. Pekovski pomočniki so na Dunaju imeli 27. aprila volitve v pomočniški zbor. Soc. dem. pomočniki so dobili 2338 gla¬ sove, krščansko socialni pa 364 glasov", dasi je zveza mojstrov silno agitirala za „krščanskc“. Pri deželnozborskili volitvah na Salcburškem so socialni derno- kratje v četrti kuriji osvojili dva mandata. Izvoljena sta v Salcburgu sodrug Proksch, v mestih in trgih po dež< li pa sodrug Preussler. Proti socialnim demokratom so nastopali nemški nacionalci in krščanski socialci. Nemški nacionalsi so ustanovili tudi nekakšno „narodno organizacijo , pa jim tudi ta švindl ni pomagal, temveč so slavno pogoreli. Tako „nazadi je socialna demokracija. DOPI8I. GORIŠKO. Gorica* Občni zbor tržaških delavskih zadrug, ki bi imel biti 2. majnika, je bil vsled prejšne veselice prvega majnika precej slabo obiskan, tako da ni prišlo do sklepč¬ nosti in seje občni zbor odgodii na drugi dan. Deželna organizacija sklicuje za nedeljo 9. majnika shod zaupnikov z dnevnim re¬ dom: 1) Organizacija zaupnikov in kolpor- taža; 2) Poročilo o dosedanjem položaju posameznih organizacij, kolportaža «Delav- skega Lista», «Rdečega Prapor ja » in brošur. Vsi zaupniki se vabijo, da se polnoštevilno udeleže shoda, ki bo 9. t. m. ob 10. do¬ poldne v društvenih prostorih. Sodrugi- gostje dobrodošli! Vrtojba. Delavsko izobraževalno društvo in krajni politični organizaciji so se okoristili z navzočnostjo Etbina Kristana prvega majnika v Gorici. Povabili so ga na zaupen shod v prostorih Maraževih v nedeljo ob 3. popoldne. Shod je moral biti zaupen, ker ga ni bilo mogoče pravočasno obiaviti javnosti. Nabralo se je pa toliko občinstva, da so bili prostori natlačeno polni. Sodrug Etbin Kristan je poljudno in vendar duhovito razložil stremljenje so- cijalizma in je pobijal glavne prigovore proti njemu. Občinstvo ga je burno po¬ zdravljalo in mu pritrjevalo ter bodo njegove besede imele gotovo ugoden vpliv na to važno postojanko socijalizma v goriški okolici. V vodstvo krajne skupine težakov so bili na nedeljskem zborovanju izvoljeni sodrugi: P. Tommasini, predsednik; — J. Dorigorio, podpredsednik; — A. Karlevaj, tajnik; — L. Mikelič, blagajnik; — Št. Janaško, K. Brusini, S. Viccariju, L. Ul- bizi, odborniki; Josip Kapel, V. Masek, I. Lovrink, nadzorovalen Občina in socializem (Dalje). V odbor novoustanovljene «gospodarske zadruge» v Vrtojbi je bil izvoljen sodrug Ivan Arčon kot podpredsednik. Po pomoti je njegovo ime izostalo iz poročila zadnji št. « Delavskega Lista ». Solkan. Pred tremi tedni smo imeli pri nas nek sestanek v svrho ustanovitve kolesarskega društva. Navzočih je bilo vsega skupaj kakih 30 oseb, med temi tudi ne¬ koliko naših sodrugov. Zborovanje je otvoril gospod Černe, ki je ob enem pojasnil namen sestanka. Potem je pa gospod Bitežnik prečital pravila in je nato sledila volitev začasnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen čuk Bitežnik. Za odbornike so bili predlagali tudi enega našega sodruga. Am¬ pak socialista se ni izvolilo pač na nekega drugega gospoda, ki ga ni nihče predlagal. Socialist tedaj ne sme biti v odboru. Tukaj imamo že drug podučljiv slučaj backove politike. Ta človek je bil svoječasno ud solkanskega «Sokola» in «Narodne čital¬ nice*. Ker se mu pa ni dovolilo, da bi uganjal svoje politične komedje in ker se mu ni posrečilo izbacniti socialistov iz «So¬ kola* je raje odstopil. Odstopil je pa menda tudi iz Čitalnice zato ker sem izhaja tudi ^Delavski List* in «Rdeči Prapor*. Ampak mi bi želeli, da nam gospod čuk pove, čemu neki ustanavlja nevtralno društvo ako ni mogel v Gorici kolesariti s kolesarji, ki niso njegovega pol. prepričanja. Kako bo neki kolesaril tu kjer ni « čukov*? Pa le previdni bodimo solkanci in ne pustimo se loviti na čukove limanice. Vse to je samo klerikalna agitacija. Ob tej priliki pa po¬ življamo odbor solkanskega sokola naj tudi ta pazi, da se ne bodo dogajale v telovad¬ nici več take reči, da bi brat načelnik delil plakate N. D. O. in v telovadnici agitiral za prvi majnik iste. Plakate naj se pripopa po vogalih, to ni za v telovadnico. Ako se še enkrat kaj tacega zgodi mu pokažemo, da ni v telovadnici sam gospodar. Prešteli bomo kogar je več, vas ali nas! Kapito? ISTRA. Občinske volitve v Pulju. V nedeljo dne 9. t. m. prično volitve v občinski svet puljski. Ta dan volijo volilci splošne kurije. Naša stranka je na na svoji okrajni konferenci sklenila, da se volitev v hrvatskem okraju ne udeleži. Italijanski sodrugi se pa v splošni kuriji udeleže volitev z lastnimi kandidaturami. Dolžnost slovenskih sodrugov je, da nastopijo z vso energijo za kandidate italijanske socialistične stranke. Kot en mož naj glasujejo za sle¬ deče kandidate: IVAH LIRUSSI ERJIAH BOH, namestnik. Na delo tedaj za zmago socialističnih mož. I*u 1.j. Delavsko izobraževalno dru¬ štvo sklicuje za nedeljo 9. t. m. ob 3. uri popoldne v društvene prostore, izvanreden občni zbor, s sledečim dnevnim redom: l) Poročilo; 2) Volitev novega odbora; 3) Slučajnosti. Nihče naj ne manjka. Strokovni pregled. Krajevna skupina ldesarjev v Trstu naznanja, da bodo stopili tuk. klesanji kmalu v mezdno gibanje in je Trst za klesarje že sedaj zaprt. Noben klesar naj tedaj do novih obvestil ne išče dela v Trstu. Zidarje se opozarja, naj ne pojdejo v Pulj iskat dela. Zadeva zidarskih delavcev s tvrdko Miinz ni še rešena. Puljski trg je za zidarje tedaj zaprt. Pekovske delavce opozarjamo, da se nahajajo njihovi tovariši v Dubrovniku v plačilnem boju in je vsled tega Dubrovnik za pek. delavce zaprt. 5. Socialna delavska politika občine. Občina more lc tedaj izvesti razne svoje naloge, če so ji potrebna sredstva na raz¬ polago. Ako teh ni, si občine rade pomagajo z novimi dokladami. Le-te pa so nevarna stvar, ki se vselej ne obnese dobro. Zato treba, da se razni davki in doklade .stalno nrede; kajti znano je, da vlada v občinah v tem oziru velik nered. — Občine si danes pomagajo do denarnih sredstev tudi z odi¬ ranjem — občanov. Jasno je, da je v korist občine, če velika podjetja, ki se tičejo ob¬ čine, niso v privatni kapitalistični roki. V Ljubljani n. pr. je razsvetljavo preskrbovala neka delničarska družba, ki je občino grozno izkoriščala. Sedaj ima občina elektriko sama v svoji režiji. Ona nastopa kot podjetnik. Tako dela danes velika večina občin. Toda pogostokrat vidimo, da občina ni zadovoljna samo s tem, da je lastnica, posestnica, podjetnica, ampak ona hoče na primer od razsvetljave gotov dobiček, ki ga porabi za druge svrhe To pa se nikakor ne more odobravati s socialno politiškega stališča. Ravno isto se dogaja z vodo. Tu pa gredo nekatere občine že res predaleč. Gola cena kubičnega metra vode znaša, recimo, štiri krone. Občina jo prodaja svojim Občinarjem morda po deset kron, z velikim dobičkom torej. Na ta način si skušajo občine pri¬ dobiti denarnih sredstev, ki jih drugje potrebujejo, kakor za snaženje cest itd. Da si občina pridrži lc nekoliko odstotkov — tega bi ji nihče ne zameril, da pa mno¬ gokrat odira Občinarje še bolj nego kak zaseben kapitalist — to se mora odstraniti! Na polju mestnih hranilnic mora občina gledati na to, da se kapital množi v njeni roki, kolikor je to pač mogoče. Občina ima tu zahtevati v prvi vrsti pokritje stroškov in izdatkov pri upravi. Popolnoma opravičena je zahteva socia¬ lizma, da se poobčinijo lekarne. Iste naj postanejo last skupnosti, občine, ter ne smejo služiti posamnim oderuhom. Koncesija lekarne je — monopol, ki v gospodarskem življenju sploh vedno škoduje. Znano je, kako ulogo igrajo lastniki lekaren, katere imenuje nemški delavec «Medikamenten- wucherer». Srečni prejemnik lekarniške koncesije skuša isto navadno takoj kapitali- zirati ali prodati za kar mogoče visoko svoto. Za delavce je prav posebne važnosti postalo, ali naj lekarne postanejo last občine ali ne. Danes je delavec povsem opravičen trditi, da je veliki lekarniški kapital njegov denar, ki ga je preveč, po krivici vplačal za bolniško zavarovanje in za medikamente. Kjer je doslej občina lekarne prevzela v svojo oskrbo, se je povsod obneslo. Malo je še danes občin, ki bi to storile; na Nemškem in v Franciji pa se je to ponekod že izvršilo. Iz vsega tega sledi, da razni monopoli brezpogojno pripadajo občini; da sc morajo isti izviti iz zasebnih rok; da mora skupnost, občina postati podjetnik, upravnik; da pa ne sme iz tega kovati kapitala za druge svrhe ter tako posameznikom občine na¬ kladati nekako denarno globo. Sedaj pa nastane drugo vprašanje: Ali naj bodo občinska podjetja podobna pri¬ vatnim ? Socializem odgovarja tu na kratko: Ne! Občinska podjetja morajo biti vzor privatnim kapilistom. Sicer pa se pri ob¬ činskih podjetjih ni ozirati na posamezne podjetniške družine, ker istih ni! Zato je polje za vprašanje delavnega časa, mezde, počitnic, preskrbljevanja vdov in sirot pri občinskih podjetjih mnogo lažje obdelati, nego kjerkoli drugje. Občina, ki ne skrbi za svoje delavce, kaže, da ni socialna in da ne ume svojih nalog. Delavni čas ne sme znašati več nego osem ur na dan. Delavcem je zagotoviti potrebni zaslužek; treba je zanje skrbeti, kadar ne morejo več delati itd. Posebne važnosti je, da se ustanove pri občinskih podjetjih delavski odbori, ki naj zastopajo koristi delavcev. Seje teh odborov bi morale biti javne, tako, da bi vsak delavec lahko videl, kako se rešuje njegova pritožba. To se zdi morebiti marsikomu neprijetno; toda tisti naj si zapomni, da Metternichova državniška modrost: Vse za ljudstvo, toda ničesar po ljudstvu! — nikdar ni prinesla sadu, temveč je že davno bankrotirala. Velikega pomena je postala danes mestna posredovalnica za delo. Kdor je skusil brezsramno odiranje zasebnih posredovalnic za delo, ta ve, koliko je vredna posredo¬ valnica na občinske stroške. Naravno da se mora občina pri tem ozirati na strokovne organizacije. Sploh je želeti, da take mestne posredovalnice, delujejo z delavskimi stro¬ kovnimi organizacijami roka v roki. V industrijalnih krajih je dolžnost občine, da omogoči delavska tajništva s pomočjo strokovnih organizacij. Tam bodo delavci iskali pomoči in sveta v vseh obrtnih in delavnih zadevah. — Pa tudi ustanovitev ljudski uradov, kjer naj bi se brezplačno dajali sveti v raznih pravnih zadevah, bi bila dolžnost občine. Posebno pozornost naj bi občine posvetile pogodbam, ki jih sklepajo s podjetniki glede zidanja cest, mostov, hiš, železnic i. t. d. V vsaki pogodbi bi morala biti tudi do¬ ločba, kako mora podjetnik ravnati z delavci v času, ko bodo opravljali delo, kako bodo plačani, kakšen bo delavni čas, kje in kako so zavarovani i. t. d. i. t. d. (Dalje prih.) Književnost in umetnost* Posledenja volja. Tako se zove knjižica, ki vsebuje poduk, kako je treba napraviti poslednjo voljo, ali testament, da bo ve¬ ljaven. Večina našega, tudi izobraženega ljudstva nima čistih pojmov, kako mora biti po¬ slednja volja. Posledice te nevednosti so čestokrat drage pravde, ki so v največo nesrečo. Kedor pričakuje kaj od pokojnika in ne dobi, premišljuje, kako bi našel v pokojnikovi poslednji volji kako hibo, da bi jo razveljavil in pravda je takoj tu! Temu odpomore poduk v navedeni knjižici. Knjižica je namenjena v prvi vrsti na¬ šemu kmečkemu ljudstvu, a vtegne ko¬ ristiti tudi izobražencem. Sestavil jo je c. kr. dež. sod. svetnik M. Primožič v Tolminu, pri katerem se jo dobi za 30 vinarjev, po pošti poslana 35 vinarjev. Želeti bi bilo, da bi prišla knjižica v vsako hišo, kar je glede na nizko ceno prav lahko mogoče. Čisti dobiček je namenjem «Društvu za varstvo zanemarjenih otrak za sodni okraj Tolmin*. rp - - -n> Sodrugi ! Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje najvažnejše orožje v našem boju. Vsak napredek našega časopisja je napredek naše stranke, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas pribli¬ žuje delavskim, socialnodemokratičnim ciljem. Razširjajte torej neumorno «De¬ lavski List», pridobivajte mu nove naročnike, zahtevajte ga po vseh javnih lokalih, v katere zahajate! Ako bo «Delavski List* krepak in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost. «Delavski List* je Vaš glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! Vse, kar storite za svoje gla¬ silo, ste storili zase, za svoj napredek, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni sodrug! !s~A Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor" XSZi Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. 4 DELAVSKI LIST J = LIKflRICfl= | JULIJA POLLAK ===== TRST — U ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. g Š5 Priporoča se sodrugom. S 3 = Delo fino in točno. = <= i> Postrežba na dom. S Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! ifar-očajte 2 Klavski List‘ in sirite ” 1000 ducatov izgotovljenih zarobljenih. prve vrste platnenih rjuh brez šiva. Široke so 150 cm. dolge pa 2 in 25 cm. Platno čisto izdelano iz najfinejših lanenih niti. Uporabi se lahko za najfinejšo rabo. Zaradi reducirane produkcije prodajam to - po 2 kroni in 80 vin. komad, - Pošlje se po povzetju najmanj 6 komadav. Cenjenim odjemalcev pa naznanjam da imam na razpolago še približno 4000 metrov najfinejših, dobro ohranjenih rumburških platnenih odrezkov brez vsakih napak. Od 6 do 12 metrov dolge prodajam po 50 vin. meter » 12 » 18 » •» » » 55 » » Jamčim popolnoma tudi takrat za trajnost in trpežnost. Dokler imam to v. skladu se pošilja samo v zavojih po 5 kg. (približno 40 do 45 metrov) po povzetju. Pozor. Ako blago ni po volji, vrnem takoj denar. Nakupi se tedaj brez rizike! S. ica na R RATELLI F*AGAN I ===== TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij - in časnikov v vseh jezikih. m- Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER • TRST -- ulica delle Acque št. 20. ~~~ i o D D □ a □ o □ D a 0 \ ^qnnn 0000 oddoo^ Knjigoveznica fi ul. Valdirivo št. 19. II. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. % 0 0 o o 0 o o o o o O '■»on 000 0000 00 O 00** Pq 20T1 ' novem skladišču —- vina in likerjev = Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št.. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na (lom Vzorci na okus brezplačno 200(1 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. = Skladišče vina In likerjev = TRST, ul. Madonnina št. 11. Črtajte „belavskj List". Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. JLazzaro in ul. S. Caterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. v- uuuiuiiuiuiiiiuuiiiiuuiiiuuiiUiuuuuiuiuumuinu i uiiiiiiiiiiiiiL UiiiuUililuUiiUilUllUiltlUll = KAROL GEKBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka I.ong. Kbirka parfumarij in mila. mrnnmTmt m j mm T Tm i m TT t nnTTmuunvminmriUHHmnuimmmmnmmmiTinmTTmTTmTHn Slovani! Podpirajte edino Slovani! |\ Slovansko knjigarno in papirnico osip^Gorenjca^Trst,^ukValdiriv^io^ I d! s 1 I I 1 1 p i 1 1 I I ■ v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani dela^ skemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. Xo priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega se neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj, Skrilj. Brji, Smarji, Blhenberga, Kanmja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. m m m m m m m m m m m m