fi^sio • 10.iX.-imnr —----krat,_•rlio^jju p«<»n!n« nhfcina •• omovini I r U) i i\ V Ljubljani, v sredo 16. septembra 19"M ŠTEV. 200 a ( ena t Din Naročnina mesečno ^^mm^^ ^mh ^^^ ^ Cek. račun: Ljub- 21 za inozero- Af ^^^ ^^^ ^^^ ^ ^^ ^^ Mana ■no 40 — ne- W ^^ ■ m ^Hf ^ 10. MO za delioka i/ikiia ce- ItM^ iM JffiV H| M ■ BS&a^m^ dS&W % za ^BaBBSE^ um Mn HB ^^m m ^^m m^^^^J Umm BtiB&g Zagret. inozemstvo 120 Din _ ^Kffla BjaMK WB|g ^^ M ^Hl H^H Uredništvo |e » „ jWmM, ,„, irtft3^ MPjf ^tf U p ra v a: Kopitar- Konita. ^^^^^ ^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2WJ H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^tii^^te^^^a""" Pohod na Du»aj »Avstrijskemu narodu! V najhujši stiski me Je domovini zvesto ljudstvo Avstrije pozvalo za najvišjega čuvarja svojih pravic. Povsem sem si svest svoje velike odgovornosti in sledim temu klicu ter obljubljam, da bom zastavil vso svojo moč v prid svojih sorojakov za izgraditev naše države. Kot cilj svoje naloge smatram harmonični razvoj bogatih sil avstrijskega naroda, narodne skupnosti, zgrajene na stalni podlagi.« »Stantsfiihrer« Pfri-mer si je postavil nadalje v svojem proglasu na avstrijski narod za najvišjo nalogo »ustvariti iz ozemlja, na katerem prebivajo Avstrijci, resnično domovino v najplemenitejšem smislu te besede...« Takšnih rečenic in krilatic gotovo ne najdeš zlepa v slovarju nemških politikov ne generalov. Dr. Pfrimer jih je pobral nekje na jugu, kjer uspevajo v vročem italijanskem podnebju, in jih presadil na mrzli Štajer. Mussolini je nekoč neki nemški deputaciji dejal, da ni fašizem izvozno blago. Po uspehu hitlerjancev pri jesenskih volitvah je duce te besede preklical, toda Pfrimer je s svojim udarom pokazal, da so vendar resnične. Kar uspeva na vročih italijanskih tleh, obdano od dišečega vonja bujne fantazije italijanskega naroda, zmrzne na mrzlem severu. Z golimi frazami se avstrijsko ljudstvo, razen morda kakega vpokojenega generala ali bivšega habsburškega dvorjana, ne da navdušiti. Preveč izkušnje mu je prinesla zadnja vojna z razpadom avstrijske monarhije. Vrata na svobodni Dunaj, ki je v dnevih svojih revolucij celo vesil zatiralce svobode na svetilnike in ki je dal iz sebe Adlerja, ki se celo med vojno ni ustrašil streljati na diktatorja StUrkgha, se Pfrimerju niso odprla, čeprav se jc zglasil z avtentičnim »ustavnim patentom« c. kr. barve. V patentu se proglaša za »Staatsfiihrerja« — kar bi se reklo po latinsko dux ali po italijansko dure—, ki je prevzel zakonodajno in izvršilno oblast v državi; on, gospod dr. Walter Pfrimer, imenuje ministre in jim od-kaže delo. Odvezal je vojsko in državno uradništvo od stare prisege in ju zaprisegel zase. Danes je že na begu iz lastne države, od koder ga je zapodilo »domovini zvesto ljudstvo Avstrije«. Se toliko poguma ni imel, da bi se dal aretirati s svojimi tovariši. Heimvvehrovski udar bi ne bil uspel, četudi Po ponesrečenem puču Novi voditelj Heimivehra grof Karel Revertero — Heimivehr ho razpuščen Dunaj, 15. sept. tg. Radi Pfriemerjevega bega, ki je ubežal v Italijo, je bil aretiran ludi grof Sliirkgh, nečak bivšega avstrijskega ministrskega predsednika. Grof Stilrkgh je sicer izjavil, da je odrekel dvema tovarišema dr. Pfrienierja prošnjo, da bi dovolil Pfriemerju bivanje na svojem gradu Hal-benrain, vendar priznava, da je bil z obema heim-wehroveema, torej pač tudi s Priemerjem samim, iino noč skupaj. Zanimivo je dalje, da je bil aretiran tudi dunajski heinuvehrovec z imenom Karel Vaugoin, ki je nečak vojnega ministra in načelnika krščanske socialne stranke, kateri se je nahajat med Starhembergovimi heimwehrovci pri Kloster-neuburgu. Starliembergov zastopnik je vložil prošnjo, da oblasti izpustijo kneza Starhemberga, češ, da o Priemerjevem puču ni ničesar vedel in da ga ni odobraval, dasi so Starhemberga ponoči pred pučem videli v Judenburgu skupaj z dr. Pfriemer-jem. Notranji minister VVinkler namerava naredbe- nim potom izdati splošno prepoved nošenja uniforme, ki bi bila veljavna za Heinnvehr in za republikanski Scbutzbund, potem pa tudi naredbenim potom te organizacije razorožiti. Nato bi bilo lahko izvesti ludi razpust obrambnih zvez. S strani vlade se sporoča, da je bilo zaplenjenega mnogo orožja, dočim očita opozicija vladi, da jo pustila štajerskim heimvvehrovcem dosti časa, da so večino svojega orožja lahko poskrili. Opozicija tudi ostro napada okrožno sodišče v Leobnu, ki je v nedeljo odklonilo predlog državnega pravdništva za aretacijo štajerskih voditeljev Heimvvehra. Ko je višin sodišče v Gradcu potem odredilo aretacijo Pfriemerja. je le-ta že zbežal. Knez Starhemberg je iz zaporov imenoval «h svojega namestnika kot gornjeavstrijskega voditelja heimvvehrovcev grofa Karla Revertero, ki je ž» izdal oklic, v katerem ponovno naznanja, da gornjc-avstrijski heimvvehrovci niso vedeli za dogodke na Štajerskem, in priznava, da je Starhemberg za ne. deljo odredil pripravljenost heimvvehrovcev radi grozečih spopadov z republikanskim Schutzbun-dom. Sedaj zahteva od lleimvvehrovcev disciplino in mir. Nasprotno pa poroča »Neues Wiener Tag-blatt«, da je bilo med heimvvehrovci že dva tedna znano, da je hotel dr. Pfriemer po natančno izdelanem slrategičnem načrtu udariti sredi septembra. S strani severne Štajerske so hoteli zavzeti Gradec, potem pa so se hoteli po železniški progi polastili Dunaja, obenem pa prodirati proti Dunaju iz Zgornje Avstrije. V noči puča je bila organizirana jiosebna kurirska služba in je ob 3 zjutraj dospel na Dunaj voditelj štajerskega Heimvvehra. ki je obvestil Dunajčane o Pfriemerjevem postopanju, nakar so se potem začeli zbirati heimvvehrovci pri Klosterneuburgu. Več kurirjev je bih tudi aretiranih. Na Dunaju je bilo dalje aretiranih 25 komunistov, ki so vršili pro|iagando za general no stavko. Atentator izsleden bi ga bili vodili politiki drugačnega kova kakor ' kagya .... , . ,. r 1 - to atentator)! pobegnili čer me|0 ie pred eks- Grozni atentat na brzovlah je ki ie ušel Budimpešta, 15. sept. ž. »Budimpešti Hirlap« poroča, da je policija na pravi sledi za atentatorji. Sled vodi do neke komunistične osebe, ki jo tudi policija že zelo dobro pozna. Policija je primerjala pismo, ki je bilo najdeno na mestu nesreče, s pisavo nekega komunista, ki je bita popolnoma identična. Ta vest je izrva'a veliko senzacijo v vseh krogih. Gre za vodilnega madjar-skega komunista, proti kateremu sc je že »eč mesecev vodila preiskava. Vendar pa mu je uspelo pobegniti iz Madjarske. Kot je ugotovljeno je bil v zadnjem času večkrat na Madjarskem v Budimpešti. Ker je češkoslovaška meja od Biator-oddaljena pol ure, prevladuje mišljenje, da dr. Pfrimer, 50 letni judenburški advokat, Tojen v Mariboru, katerega ime se je prvič Čulo Čez meje, ko je nedavno izpodrinil 30 letnega »burša« grofa Starhemberga od zveznega vodstva Heimvvehra. Zato bi morda ne zadostovale samo tri človeške žrtve, ki so padle po salvi Heimvvehra proti ne-oboroženiin delavcem v Kapfenbergu, toda Avstrija bi prav gotovo likvidirala vsak podoben udar. Akcije fašizma gredo povsod navzdol. Pa pravici je avstrijska vlada v svojem proglasu na narod nazvala Pfrimerjevo vstajo zločinsko podjetje, plod zločinske lahkomiselnosti izdajalskih avanturistov, ki ga jc treba s studom in gnusom obsoditi. Da so to bili lahkomiselni nvan-turisti, ki so se med seboj borili za stolčke, in (pravili gibanje, ki je imelo sprva dobre namene, | na krivo pot, o tem ne more biti dvoma. Imeli so ■voj generalni štab, ki mu je stal nn čelu genernlis-simus ing. Itauter. Ta se je zopet obdal z generalnim adjutantom, »ordonanc šefom«, dežurnim častnikom in telesno stražo. Vodilno besedo je imel generalissimus Rauter, ki je imel Pfrimerja za igračko. Po značaju in temperamentu sta se povsem (lagala. Njihovi zasebni in javni govori ter njihov tisk so bili polni bombastičnega hvalisanja; bila jih je sama puhlost in ošabnost. Pfrimer in Rauter sta bila huda svobodomiselca, ki sta se borila z geslom: »Proč od Rima!«; kot takšna sta prišla v spor z dr. Steidlom, načelnikom tirolskega Heimvvehra, ki se nagiba h krščanskemu socializmu. Iz takšnih glav se ni pač moglo poroditi drugega kakor sobotni udar. Že v oktobru lanskega leta je Heimvvehr pripravljal »revolucijo«, ki pa jo je inozemski tisk še pravočasno razkrinkal. V zadnjem času so voditelji Heimvvehra postajali čedalje bolj nestrpni in še na neki seji v januarju so razpravljali o tem, ali bi se ne dali spori med voditelji poravnati s tem, da bi se en voditelj imenoval za diktatorja in s tem ustvarila podlaga bodoči dinastiji! Kot stari vojaki so zahrepeneli po prasketanju strojnic, pokanju pušk, po salvah, žičnih ovirah, po dajanju povelj, ki se jim vsakdo mora pokoriti in vojaških posvetovanjih v grand-hotelib. Vse to se jim je izpolnilo v noči Dd sobote na nedeljo v Judenburgu, Leobnu, Kapfenbergu in Knittelfeldu. Sobotna dogodivščino pomeni za Heimvvehr smrtni udarec. Škoda, ki so |o heimvvehrovci povzročili državi s svojim nastopom, je tako velika, da je najmanj, kar mora vlada ukrenili proti njim, dn razpusti njihove organizacije. Avstrija nam je dala zopet zgled, knko nevarno je izročiti mnsi orožje. In koliko orožjn mora biti v Avstriji v zasebnih roknh! Snmo zgornjenvstrijski heimvvehrovci, lu so se napravili nn pot proti Dunaju, so razpolagali s :io slrojnicnmiI Avstrijski tisk nnpettuje sevedn to vodo nn svoj 111' in in trdi, dn so edino žalostne gospodarske i.i/.uiere v Avstriji omouočite to predrzno in neumno početje, kakor je bil sobotni udnr. Znto je tivha obubožani Avstriji, ki so jo mirovne pogodbe tn1 o stisnile, pomagati a krediti, d« se preprečijo le hujši prevrati. Da je Avstrija potrebna finančne pomoči, nlkdo ne dvomi. Prav sobotni dogodki pa S' no' 'iznli, dn imnjo Francozi prav, da zahtevajo r". Avstrije |ioleg gospodarskih tudi politična jam-pieden izročijo denar. Kaj so »revolucionarji« r vali, nI mogoče točno dognnti. Njihova diktatura bi Avstrijo v kratkem Času spravila v uospo-dnrsko propnst in verjetno je, dn so imeli zn In primer pripravljen Anschluss. plozijo. Češkoslovaške oblasti co naprošene od madjarskih, da zasledujejo atentatorje. Dognali ao, da vodijo sledovi v ČeSkodovaiko, vsled česar mi-slijo, da je atentatorjem vendarle uspelo pobegniti preko meje, čeravno jc čeikoslov.-roadjaraka meja ravno sedaj polna tajnih agentov in policajev. Kot poročajo iz Bratislave, je tamošnja policija že preje zastražila mejo, predno je za to prosila madjarska policija. Budimpešta. IS. sept. i. Policiji se je potre-čilo odkriti atentatorja na podlagi grozilnih pisem, ki jih ja policija sprejela zadnje dni. Rokopis «e popolnoma ujema s podpisom nekega clektrotehni-čarja Leibnicka, ki je doma iz Nemčije. Polrja je nadalje ugotovila, da je bil ta človek večkrat na Madjarskem ter da se je tudi ob času samega atentata nahajal tamkaj. Ni nobenega dvoma več, da je IzvrSil atentat po nalogu Moskve. Nadalje se je isto tako z gotovostjo ugotovilo, da je Lcib-nick ponoči prekoračil čeSkoslovaSko mejo, ni pa se moglo ugotoviti, kje se sedaj nahaja. Tukajinja policija je poslala vsem evropskim policijam radio-telegralično njegovo sliko in upa, da bo v najkrajšem času aretiran. M izvedel elektrotehnik Leibniek, preko meje Kako se je zločinec sam izdal Budimpešta. 16. sept. ž. Zelo značilna je izjava grafologa Silbererja, ki je iz najdenega listka na mestu katastrofe ugotovil, da je pisec znanih vrstic zelo inteligenten, da pa je poln sovraštva. Vei čaaa je bil v ječi in po mnenju grafologa nedavno odpuščen iz zaporov. Pisavo je skušal ponarediti, ker je njegova pisava oblastem ie znana. Silberer trdi, da je pisec star 28 do 34 let. Oblasti so razpisale nagrado 50.000 pengfljev. Minister vojske GftmMs Je izjavil časnikarjem, da se bo proti atentatorjem postopalo po prekem sodu, ki je še vedno v veljavi po naredbi pravosodnega ministra iz leta 19C4 n umore in požige. Viadukt smrti Rndimpešta, 15. sept. tg. Ravnateljstvo državnih železnic je pustilo očistiti danes viadukt smrti ter odstranilo strašne sledove katastrofe. Mnogo ranjencev je javilo po nesreči, da so bili okradeni. Istotako so pokradli mrtvecem denar in dragoce-noati. Obtožujejo delavstvo, ki je prišlo iz bližnjih lovarn na mesto nesreče. Od osem mrtvih so našli samo pri enem 500 pengftjev, potniki pa so morali vsekakor imeli več denarja pri sebi. Prav tako pogrešajo mnogi razne dragocenosti. Ravnateljstvo državnih železnic pa demanlira vesti, da »o delavci pokradli dragocenosti in denar mrtvecem. Pogreb žrtev Budimpešta, 15. sept. ž. Skupen pogreb žrtev bo v četrtek ob 3 popoldne v Budimpešti. Krste so postavljene na velik katafalk v Ver mezd. Državne železnice bodo pokopale žrtve na svoj« stroške. te -V Zagrebu 50.000 volilcev Žalostna usoda uničenega mesta Po ho'aslrofi se med prebivalstom širi tilus London, 15. sept. Usoda g'avnega mesta angleškega Hondurasa, Belize, ki ga je nedavno potres popolnoma porušil, je zelo žalostna. Poveljnik amerikanske torpedovke »Sacramento« je dal britanskim oblastem na razpo'ago svoje mošivo, da pomaga lokalni policiji, kakor tudi zdravnika in sanitarce broda. V Belize so tudi prileteli trije ameriiki aeroplani, ki so prinesli sanitetni materijah V Belizu sta ostali nepoškodovani samo palača guvernerja in poštna direkci'a. 350 trupel so sežgali da ne bi kužlla oziačja, med prebivalstvom, k' ie ostalo živo. pi se ie pojavil tifus. Natančne številke, koliko ljudi je bilo ubitih, se bodo mogle ugotoviti šele v par dneh. Dozdaj so ugotovili 550 mrtvih, zdi se pa, da je Se veliko ▼eč oseb bilo pogoltnjenih od morsketero so partije ie izžrebane. V tem koiu bodo igrali: Bogoljubov-Spielmann, Flohr—Kashdan, Pire—Maroczy, Njemcovič —Aljehin, Colle—Kosiič, Vidmar—Sloltz, Astaloš— Tartakovver. Zagreb. 15. sept. ž. Volivni urad mestnega načelstva je končal delo in sestavil volivne imenik", število volivcev je precej naraslo, lako da se računa, da jih bo 17.(100 več, kakor leta 1927, to »e pravi okrog 50 000. Ta velika razlika izvira pač radi tega, ker je v zadnjih petih letih v Zagrebu število prebivalstva zelo naraslo, volivni imenik pa je sestavljen na podlagi starih volivnih spiskov iz leta 1927 ter novih statističnih podatkov. Leta 1927 je bilo 51 volivnih mest. sedaj pa jih bo 77. Volivni spiski bodo razobešeni do 20. septembra na so dišču in v mestnem načelstvu. Se'a m-Edith Buteher (Lincoln). Ze tedaj so bili angleški gosti polni hvale o lejiotah naše zemlje iti o ljubeznivosti Slovencev. Po povratku v Anglijo je Miss Edith Buteher v imenu cele skupine poslala zastopnikom naših oblasli in naših planinskih društev zahvalna pisma, ki ponovno izrekajo zahvalo za ljubezniv sprejem, ki so ga bili jiovsod deležni. Cj. ban dravske banovine dr. I). Marušič je prejel lole zahvalno pismo: Rlagorodni gospod! Pravkar sem se vrnila v Anglijo. V imenu vse naše skupine se Vam in vsem ostalim, ki so nam s svojimi številnimi uslugami in olajšavami za bivanja v Vaši prekrasni deželi šli na roko, še enkrat iskreno zahvalim. Ta obisk nam ostane nepozaben in trdno verujemo, da nam bo v prihodnjosti še ope-tovnno dana prilika, da se vnovič pomudimo v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije. Z našo iskreno zahvalo udana Edith L. Buteher (tajnica študentskega odbora v Le Play llouse). Nasprotstvo med Madridom in Katalonijo se nevarno poostruje Konstituanta proti Kataloncem - Velika katalonska slavnost v Barceloni Naraščanje separatizma Barcelona. 15. sepl. OdnoŠajj med republikJth- ?ko večino ustavodajne skupščine v Madridu in ka-talonskimi poslanci so se zadnje čase zopet zelo poslabšali. Ministrski predsednik Alcala Zamora, ki bi rad nekoliko zavri tako kulturnobojue kakor centralistične tendence večine, je namreč skupaj s svojimi tovariši konservativne republikanske smeri vložil izpreminjevalui predlog k načrtu ustave v T>»id katalonskim aspiraeijam. Zamora predlaga namreč, naj bi se glavna načela katalonskega avto-nomističnega statuta, kakor ga je sprejel katalonski narod na pleb.-ritu. sprejela v špansko ustava samo, s čimer bi bilo lo vprafianjc končuoveljavno rešeno. Temu pa se upira centralistična večina. Danes se zbere predsedstvo ustavodajne skupščine s šefi parlamentarnih strank, da sc o lej stvari posvetujejo. Ako Zamori ne bi uspelo, da prepriča večino o umestnosti svojega predloga, potem bo večina brez dvoma sklenila, da se sprejme ustava ueizpremenjeno, nc da hi s« ustavno za-riksirala načela provincialnc avtonomije, kakor to zahtevajo Katalouci. Splošno se sodi, da bo ustavodajna skupščina katalonsko .-tališče odklonila. Za la slučaj zahtevajo katalouski poslanci, naj vlada po sprejetju slovesno izjavil, da po sprejetju španske ustave, 'ii v splošuem ludi predvideva regionaluo samouprave. postavi takoj na dnevni red avtonomni statut Katalonije. Ne ve se, kakšno stališče bo ua- praui vsem teui dogodkom zavzel ministrski predsednik sam, ki se obenem tudi trudi, da bi ustavodajno skupščino odvrnil od namere, da ustavno izvede brez vsakega sporazuma s cerkvijo ločitev cerkve od države v neblugohotiiein zraislu. Predsednik se bo /,u svojo namero zavzel tem bolj, ker so on, minister za zunanje zadeve svobodomislec Lerroux iu poslanec De Los ltios s papeževim nuncijem Todeschinijem ie sklenili predhoden sporazum, Ui naj bi služil za podlago konkordatu s sr. Stolico. Zamora se tudi ne strinja z večino konstilu-anle v vprašanju izvolitve predsednika republike, kor Zamora meni, da bi ga moral izvoliti parlament, dočim je večina konslituante za to. da se izvoli po plebiscitu. Veliko nasprotstvo med Madridom in Katalonijo je prišlo do i ako značilnega izraza pretekli potek, ko so ji; v Barceloni praznoval spomin na Rafaela Casandra, ki je lela 1714 vodil vslajo Kata-loucev proti kralju Filipu V., ki je uničil katalonsko avtonomijo. Te slavnosti so se letos prvič udeležile oblasti. Pod monarhijo je. bila ta narodna slavnost sploh prepovedana. V Barceloni je vladalo ogromno navdušenje. Demonstrativni značaj letošnje slavnosti je bil tem večji, ker je madridska skupščina zavzela sovražno stališče proti Kataloniji. Na čelu slavnostnega sprevoda jc bil polkovnik Macia, predstavniki občino in samouprave. Culi so se ogorčeni vzkliki proti Madridu in špan- skim centralislom. Zadnje čase jo zelo uarastlo separatistično gibanje, ki ga vodi stranka >Estat Ca-talac, ki je ob priliki narodue slavnosti, katero so separatisti bojkotirali, izjavili, da je svoboda Katalonije zajamčena samo po popolni ločitvi od Španije. Velike dimenzije je zavzelo avlonomisticno gibanje tudi v baskiških provincah, kjer je naslon madridske vlade proti avtonomistom, zlasti pa proti časopisom, izzval vedno bolj naraščajoče separatistične tendence. Pretekli petek so tudi ba-sklSki nacionalisti slavili spomin Casandre. Oh tej priliki je v Bilhau prišlo do spopada ined demonstranti in socialisti, pred največjo kavarno Bilbaa. Z obeh strani so padli revolverski streli, ki so več oseh ranili. Policija je vdrla v dom baskiških nacionalistov in aretirala več baskiških voditeljev. Minister za notranje zadeve Maura pa je poslal biskajskemu guvernerju zelo strogo inslrukcije. Vlada je dnevnik : Vizcayu ', ki je bil že prepovedan in polem zopet dovoljen, vnovič ustavila. Tudi socialni položaj se je zopet poostril. Nacionalna federacija dela v Granadi jo 14. septembra znpet napovedala generalni širajk. Vse delo razen tramvajskega prometa počiva. Vlada je odposlala velika ojaoenja policiji iu orožništvu. Po mestu krožijo velike patrulje, s strojnicami oboroženi oddelki pa stražijo magistrat in vsa javna poslopja .-ploh, da jih ne bi delavci napadli. Gandi v Londonu Govori kot voditelj velikega naroda London, 15. sept. tg. Najvažnejši dogodek današnje seje indijskega ustavnega odbora, ki se jc sestal pod predsedstvom lorda Shankeya, je bil Gandijev govor. Gandi je danes prvič nosil hlače. Govoril je sedeč. Izjavil je, da je prišel v London, ne da bi i-kal sporne točke, temveč da sodeluje pri združenju obeh dežel. Tudi noče svojim prijateljem, ki se no strinjajo z njegovimi nazori, delati težkoče. Uspeli te konference je odvisen od dobre volje ua vse strani. Gandi hoče svoj mandat vrniti, če bi mu le eden odgovornih udeležencev namignil, ila je njegovo sodelovanje na konferenci brez pomena. Njegovo delovanje je vezeno v meje mandata njegove stranke. Kongresna stranka, ki jo najstarejša indijska stranka, j«- nacionalna v najširšem pomenu besede, ue »luži interesom kakega l«osebneca razreda, temveč interesom veeh razredov in vse Indije. Obseja v-o vere, vse s«»kte in vse narodnosti lega velikega naroda. Zastopnic« je sedaj milijonov Mradaječih v več kot 7*10.000 majhnih mestih in vuseb. Na kongresu v Karahiju se je •kleuilo. kar jc po! robno. da «e to do?e£e. Stranka Zborovanje naših mlinarjev V |Powdeljf»k 14. I. m. je imela Zreta nilinne v Sloveniji v Ljubljani svoj letošnji oWni zbor. katerega no .-e člani skoraj |x»lnoit«ilno udeležili, i »brni zbor jc vodil prrdsednrk g. Kkerjanec, ki j« I io pozdrav n zastopnikov banske uprave ui Zbor-ni<*> zn TOI piviol na dnevni rod. TajniJko porodilo je podal g. Zdenko Knez. V svoj<«m poročilu > razpravljal o vseh vprašanjih, aktualnih /.a 'mlinsko produkcijo. Posebno je v tem vprašanju ■ nm-nja! \pru-aujo mlinske tarife. Zveza to je s lem vprašanjem i«jnovno pečala in na sestanku Interesentov, ki na je na željo železniške upravo -klicala Zbornica za TOI. obširno utemeljila in dokazala, da je mlinska tarifa potrebna in da jc ne samo upravičena, ampak da je š* nezadostna, ker nudi samo polovico toga. kar nam po pmvki pri-narla. V jiadaljnih izvajanjih je razpravljal o teni davku na poslovni promet in končno o žitnem režimu, o katerem mlinarji. Vi m po njem pred uvel javi jen jem niso imeli svojega mnenja. Prvi iitni zakon, toni meseca julija togo leta, nam mlelev le 25% vojvodinske p^--nio naprosili Zbornico, da intervenira pri merodajnfh faktorjih, d« rmemo prnv tako mleti V\r■ vojvodinsko pšertiče, kakor vojvodinski mlini. Dne 18. julija t. I w je vrnila v tej zadevi konferenca pri Zbornici. Vsled dobre kako-vo-*1i sremske jAenfce pa mlini po večini niti na dovoljenih l"t'• vojvodinske pšenice niso reflek-llrali in privilegirana družba je bila prisiljena iz-poslovati -i razširjenje monopola na v«o drlavo, omejitev mletve vojvodinske pšmior rar.voljnv iti in zvišali doplačilo za Priv. društvo za izvoz, da dobi kritje za doplačilo pri izvozu. Formalno »m« -edaj z vojvodinskimi mlini izenačeni, vendar Je verjetno, da si bodo le-ti znali pomagati, kakor poprej, ko so lahko prodajali 70—100^- banaško moko. dasivavno so imeli pravico lo -ri\ 40% in meli bodo ludi boljšo porabo za krušno moko in '.a otrobe, katere prodajajo naši mlini običajno brez vsake potrebe veliko pod ceno. Zelo neprijetna je za mnoge naše mline delitev v trgovske mline in v mline na njem ali merico, kf wwjo mleti samo na kamne. Nekaterim mešanim mlinom je e tem ogrožena eksistenca. Glede novega žitnega režima je bilo -Menično Ide: 1. Rok za planilo razlike naj se podal j«a 2. Trgovskim mlinom naj -e dovolj vzeti za 'Stolno potrebo ustrezajoče količino moke iz lahnega tnJina. 3. Mlini zn merico naj bodo upravičeni pobirati merico ne .samo v pšenici, nego tudi v gotovini, ker to no nekaterih krajih ustreza ukoreninjenim običajem. 4. Pospeši nai se nabava plomb za vreče, v katerih se -me moka prodajali, ker mlinarji sicer nn morejo odpromiti iz mlinov žo izgctovljenih •K] vike*. 5. Zamenjava naj se smatra zji trgov rit i posel, kakršuega so upravičeni izvrševati tudi trgovski najbolj prizadeti, prilike, povedati uveljavljen j>oče1 je ifovoljeval za niče. >sl»>H fesa mlini n a la naefu, da dajejo uioko za tiiipoljauo pšenico proli povračilu itroškov za m lov* v «ulw- zahteva jasno in neodvisno politiko, kontrolo nad vojsko in policijo ter lastno finančno in davčno oblast. Med tema dvema popolnoma neodvisnima in .samostojnima strankama mora priti do sporazuma, toda ne na tu način, da bi vladajoči narod smel diktirati podložnemu dogovor. Gandi sam se ne *mntra za angleškega podanika. Prej l»i »e ga lahko imenovalo rrhcla kot pa podanika angleškega imperija. Niti trenutek uc dvotui n mori Anglije. da lahko s silo podjarmi ladij«, umU Anglija ho samo tedaj našla pot nazaj k blagostanju in gospodarskemu mira. rr napravi Indijo za cnakrga partnerja. Svobodni« Indija ho pripravljena, udeleievati se skrbi Anglijo iu ji prostovoljno stali oh strani v njenem boju. Svobodna Indija, katere prebivalstvo šteje petino vsega prebivalstva na svetu, nikdar ae bo dala svoj-) roke ta to, da hi se tlačil drug narod, ker prizna t a enake pravicc za vsak narod. Lahko pa je Angliji dragoren zaveznik in prava pomoč za ureditev državnega proračuna. vini ali po običaju, ki velja v največ krajih, v otrobih. ti. Trgovskim mlmom naj bo dovoljeno, do meljejo pšenic« za trgovce in zamenjave« proli plačilu nuevntae. 7. Izdelovanje moke na kamne nikakor ne more dati f*)^ tiste, za človeško prehrano uporabne moke. Zato ni pravilno, dn stavljajo pone-kot uradni organi izven obratov trierje, luščil-nBve. valjčne stroje, elevalorie in tako zvane cilindre, ker te naprave same za sebe šc m; omo-gočujejo izdelovanje tipizirane moke. Za izdelovanje zdroba potom mnogokraiucga drobljenja pšenice in prečiščevanje zdroba na posebnih čistilnih "'rojili. Za brezposelne v Ita1ie je 14. t. m. na seji zopet bavil s programom javnih del, e katerimi naj «e zaposlijo brezposelni. Vlada jc v lo svrho določila 2 milijardi lir. Med drugim sc bodo nadaljevala «rojčaa prekinjena dela industrijskega pristanišča Marghera, ki poetanc trgovako pristanišče Benetk. Velika skrt>, Vi jo vlada posveča temu vprašanju, dokazuje ostrino gospodarske krize tudi v Italiji. Oorei ni mrtev Pariz, 15. sept. AA. Po zadnjih vesteh sc je ponesrečilo letalo »Trait d'Union« blizu Utc, zaradi eksplozije motorja. Pri tem «ta se ubila letalca Lc Brix in Mesmin, dočim jc leialec Doret lc lahko ranjen. Francosko letalsko ministrstvo je poslalo na kraj Vatastrole posebno tehnično komisijo, ki bo preiskala vzroke nesreče in prožila ranjenemu letalcu Doretu potrebno pomoč. Vihar v Al Ura Pariz. 13. sepl. AA. Mavas poroča iz Alžira, da je tam danes dopoldne vladalo strahovito neurje, ki jc zahtevalo mnogo človeških žrtev. Nevihta z viharjem jc trajala polne tri ure. V Sumi so počile zaradi silnega pritiska vodovodne cevi, pri čemer je našlo smrt osem ljudi. Skoda je velika. Pokvarjene so tudi železniške proge in ceste. „Nautilus" se je vrnil Pariz. 15. sept. AA. Poročajo iz Osla, da jc podmornica Nautilus- danes prispela v luko Mar- stal. Preko Antlantika Nevvvork, 15. sept. AA. Nemški letalci Rorly, .lohaneon in Viega, ki so včeraj s'artali v Lizboni, -o jiveleteli Atlantski ocean. Belgrad, 15. sept. AA. Davi se je pred drž. sodiščem za zaščito države začela razprava proti 18 komunistom, ki jim načeluje Ivo Beijanski. Obtoženi so zaradi komunistična propagande. Razprava ae bo nadaljevala jutri. Dtinaj-ka vremenska, uapoved. Menjaju in polagoma vedno bolj oblačno. Temperatura pa se uc bo mnoaro zvišala. Požar v Žabnfci Kranj, 15. sept. Danes popoldne nekako ob pol 5 je začelo goreti v Žabnici gospodarsko poslopje posestnika .lergoviča in sicer so začele goreti butare v drvar-uici, tako, da je zgorela drvarnica in precej drv. Ogeuj se je hitro razširil tudi na svinjake, iz katerih pa so pravočasno rešili vso živino. Ker so bili drvarnira in svinjaki leseni, sc je, ogenj z neverjetno naglico razširil in ogrožal tudi sosedna jio-slopja. Takoj, ko su je ogenj razširil, so prihiteli gasilci iz Bitenj, katerim pa se ni posrečilo vposla-viti v obrat ročno brizgalno, nakar je bilo pozvano gasilno društvo iz Kranja, ki jo vpreglo obe svoji motorni brizgalni, ki sta z mogočnimi curki kmalu napravili kouec uničujočemu elemntu ter tako ohranili ostala poslopja. V drvarnici, ki je gorela in v drvarnicah poleg nje, se je nahajalo kakih 30 voz drv, ki bi vse zgorele, fe bi gasilci svoje naloge uc opravili tako dobro. — škoda znaša kakih 20 do 30 tisoč dinarjev. Zagrebška vremenska napovrd: Nestalno, oblačno iu hladno. Počasi se bo zjasnilo. Kard'nat Ragoneri umrl Firence, 15. sept. Tu jc umrl kardinal Frane Ragonesi, Bil je star 81 let in jc bil imenovan za kardinala od papeža Benedikta XV. v konziato riju 21. marca 1921, Besede in detan'a Ženeva, 15. sepl. AA. Poročajo, da le od 5(1 držav, ki so povabljene na svetovno razorožitveno konferenco, le 20 odgovorilo na vprašalno pola Društva narodov glede razorožitve. Rok za od govor poteče v torek. Predrzen tat v cerkvi na Pirimshovem pri Kran'tn Kranj, 15 .septembra 1931. V nedeljo 13. sepl. se je splazil v cerkev ua Primskovem pri Kranju predrzen tet, ki ie ob1 belem dnevu in lo v času med sv. mašo oziroma po njej okoli pol 9 dopoldne izpraznil vse cerkvene nabiralnike ter odnesel denar. Cerkev na Primskovem stoji tik ob cesti in zato ni čudno, te je zašel v njo kak potujoči potepuh. Predrznost tatvine kaže na lo, da je bil tat zelo dobro poučen o razmerah, ker sicer no bi v času, ko je bilo v bližini precej ljudi, izvršil drzno tatvino. Cerkev je bila kot navadno vsako nedeljo po dopoldanski službi božji seveda odprta, kar je porabil to priliko, da se je prikradel vanjo, kjer jo ves čas nemoteno gospodaril. Imeli jo moral a seboj raznovrstno orodje, da jo zamogel odpreti nabiralnike, od katerih ima zlasti eden zelo komplicirano ključavnico. Koliko denarja je bilo ukradenega, ni bilo mogočo ugotovili, ker denar pre-šleje cerkvenih takrat, ko odpira nabiralnike. Tatvino je zapazil tferkvenik še isti dan popoldne pred popoldansko službo božjo. Soditi ni bilo mogoče, da jo tat porabil najbrž čas za svoje delo, ko so se ljudje s pokopališča razšli h kosilu. Cerkev na Primskovem se nahaja sredi vasi prav trdo med hišami ln je res čudno, da je tat pri belem dnevu mogel tako gospodariti po cerkvi. V zvezi z nedeljsko tatvino na Primskovem pa lahko spregovorimo o vlomu v Grudnovo trgovino sredi prejšnjega tedna. Tat je odprl vežna vrata poslopja z vitrihom in je iz veže prodrl v trgovino. Ko jo domači siu sredi noči slučajno vstal in prišel iz prvega nadstropja v pritličje, je takoj začul v trgovini ropotanje, ropot in šum. Takoj je zaklical: Kdo je! V tem trenutku pa je iz trgovine skočil v vežo in odtod ven na prosto neznanec. Iti se je z neverjetno spretnostjo kretal po hiši in so mu razmere v poslopju dobro poznane. DomaČi sin jo zato sklical vso družino. Ko so pregledali trgovino, so ugotovili, da je tat odnesel iz prodajalne predal, misleč, da je v njem denar, v čemer se jc popolnoma zmotil, ker razen nekaj drobiža denarju v trgovini ui bilo. Predal pn >o našli čez par dni v travi za gasilskim domom, ki ga je tat j>o svojem razočaranju vrgel proč. Sličneinu slučaju je jiripisovati dejstvo, da jo domači sin pravočasno odpodil tatu, kateri bi so kljub temu, da ni našel denarja, lahko okoristil -z raznovrstnim blagom. Grudnovi so s skrbjo in strahom pregledali vso trgovino ter vse izhode, vrata dobro zaprli. Obadvn slučaja kažeta, da se nahaja na Primskovem po svoji okolnosli dobro organizirana latinska tolpa, ki čaka na primerno priliko in nadaljnje tatvine niso izključene. K našemu gospodarskemu položaju Ni Čudno, da stopajo gospodarska in socialna vprašanja vedno bolj v ospredje zanimanja naše javnosti. Kajti gopodarska kriza je zajela večino nsšeiga naroda in vsejvovsod vidimo, kako s« trudijo prizadeti, da najdejo izhod iz Hedaujc krize. Nesporno je, da se da v mnogočem omiliti sedanja trdota gospodarske krize, če bi se turll naša produkcija, obrt, trgovina in indiiHtrija podali na I«>1 »nmopomečl in reorganizacije ter preusmerjen la produkcije. Nikakor se ne. molimo, če trdimo, da bi 8c marsikaj dalo izboljšali r. boljšo organizacijo prodaje oziroma vnovčevanja kmetijskih In drugih pridelkov. Nadalje bi reorganizacija obnrtovan'a lahko znižala produkcijsko stroške itd. Zlasti velja to za naše kmetijstvo, kjer nno doslej preveč poudarjali tehnično stran. Učili smo naše kinctovaJcc predvsem, kako se boli?o ta več produrira, ni-mn pa jim povedali, kako bodo svoje pridelke spravili v denar. Poudarjajoč preveč tehnično plat produkcije, smo zanemarili trgovsko plat. Tu je veliko pelje dela za naše kmetijsko in zadružne strokovnjake, kajti uai.a zadružna organizacija je v pogledu vnovčevanja kmetijskih pridelkov zelo pomanjkljiva, da ne rečemo, da je sploh nimamo. Tota v teh časih mora tudi drživa obrniti vse svoje sile v to, da se pomaga najvažnejšemu sloUi prebivalstva, stebru države, kmetu, na noge. Ka iti «iccr preti nam usodno ububolanie na"etra kmeta ter delavca. Beda v rudarskih revirjih je znana iu vedno bolj se množe tudi vesli j/, naše pokrajine ri rešitvi gospodarskih problemov, Vi postajajo življen'ske važnosti za bod čnost. Izhodišče naše krize je kmetiiska kriza, ki jc postala sedaj najaktualnejša. Videli smo, da drživa pomaga vzdrževati cene pšenici s tem, da ie določila minimalno cono in sama ktiptile po leh cenah. Kakor je na eni strani potrebno, da država. Čeprav z velikimi žrtvami, zaščiti našo proizvodnjo pšenice, lako pa so tudi ostali kmetijsVi pridelki vžir iu bi bilo treba držati cone na kolikortoliko znosni vi Sta i za naSera krnela. To je predvsem živina. Zato se vedno bolj pojavljalo gla-ovi da nai drživa določi minimalne cene živine, da bo prenehalo odiranje kmetov jk» posrednikih. To jo povs»m razumljiva zahteva, ki pa bo uspela le ledni, fo l>o država imela v ta nomen dovoli sre Is ov na razpolago. Zavedati se je namreč tre "-a težkoč Vi bi nastale jro zakonskem maksimiranju cen. Ver pač kupci ne bodo hoteli kupovati blaga, vsaj ne po določenih conah. Zalo mora država z ostrimi ukrepi pomagati zakonu do veljave, kar lin ni povsod uspešno. Vsekakor pa so cene živine d«n°9 milHj akuten problem v naši kmetijski krizi iu bo na vsak način Ireba na'ti sredstva za zvišmjo cen. Koncem koncev sedaj n'ma toliko koristi od žanadle cene živini in mesu. Dvomimo sicer, da ima ljubljansko tržno nadzoi-s!\ o tako moč, vendar se uam zdi, da jc to kaj dvomljiva zasluga, kajti z nizkimi cenami je udarjen ludi kmet. Vsekakor jo ta pasus značilen, ker odsevu mišljenje mesinega prebivalstva glede vprašanja ceu. Ni i»a lo stališče pravilno, kajti ceno živine so padle ua izredno nizko stopnjo, ki pomeuja polom kmeta ln kmet ju vendar najboljši odjemalcu niesl. Tendenca vse državno iu druge gospodarske jiolilike bi moraJa iii za tom, da predrtim zvutiijiu i>rcl%oniernc dobičke nekaterih posredovatiiilt panog med kmetom in kontsumeu-lom. Izvajanje teh načel bi prišlo v dobro tako kmetom kakor konzumentom. To je gospodarsko iu socialno najbolj upravičeno stališče. Kcnčuo inorumo spregovoriti še o doPčanju ceu. Danes n. pr. v Ljubljani tržno nadzorstvo ne smo določati cen (maksimalnih za prodajo) v smislu nedavne odredbe vlade. Pač j>a ima inoinoM in dolžnost, dn ovadi sodišču ono, za katero misli, da predrago predajajo. Tako postaia najmerodaj-ne'ši faktor sodišče, kar je sicer po zakonu o pobi anju dra"inie pravilno, nrsliino pa. da bi morala praksn delali nekoliko drugače ali pa nai ee tozadevno iznremeni znk~n o pobijanju draginje. Sodišče sodi po pozitivnih zagonih, dočim marajo upravna oblastva >'-rbeti predvsem z« blaginjo ljuds'va. Za!o je razum!''ivo, če «o intencije upravnih cblnstev različne od končnega mnenja sodišč. Poleg vsega pa je Ireba upoštevati Sc važen moment, ki je bil premalo poudaren, da je poslova-tve upravnih oblastev v najožjem stiku z gosjvo-darsMin zivljeircm, dočim morejo s-d'šča izreči svo.;o pravdo reke nn podlagi dejstev, ki so žc za nami ali pa so se med tem rospodarske razmere v mnor čem izpremenile. Pač pa lahko upravna oblast hitre'e zasleduje gospodarsko živPenje in odreja svov ukrepe po danem poP>ža'u. Zato so upravne oblasti po našem mnenju bolj pokPcnne, da odrejajo conc tu s 1em spolnulejo na'važneiš® svojo nalogo, da skrbe za dobrobit ljudstva. Zato se nam naredba ui zdela razumljiva, zlasti še. Ver jo kakor čiremo, izšla iz ministrstva za soc'"'no jiolitiko, ki ima nalogo, da ščiti konznmen'e. Razumljivega bi nam bila naredba. če bi izšla iz ministrstva za trgovino in iniustrjio, ki jo poklicano, da S81M interesu trgovine in drugih v svoj resor spadaj-c'h jianeg. Ta stvar uai so torei popravi v socHiiem praveu, ki ga kategorično zahtevajo razmere. Danes jo gospodarski moment v državni liliki važne'ši od vseh druoih. Naibolj važna pa je zaščit^ kmeta, vnovčen!e njegovih produktov in zaščita konlumenlu, ki se po ogromni večini re';ru-tira iz gogpoiarsko šibkih stanov. Vs' os'nn'-i eo. spo4ars'-e-ia rbo,">li''mn mornio iz-dniM taln iz zakonodaje in odrcdbcJajo kakor iz uaie prakse. Zborovanje viničarjev Občni zbor »Strokovne zveze viničarjev'4 Ljutomer, 14. septembra. V nedeljo 13. septembra se je vršil v katoliškem domu v Ljutomeru 11. redni obfni zbor stanovske organizacije viničarjev. Vkljub najtežjemu gmotnemu položaju in nalivom, so prispeli viničarji od blizu in daleč. Zastopane po svojih delegatih, so bile strokovne skupine viničarjev iz Haloz, Slovenskih goric, mariborske okolice, iz ljutomerško-ornioških in gomjeradgonskih goric in številno tudi iz krajev okraja Maribor desni breg. Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani je za-stopul načelnik tov. Srečko Zuiner. Občnemu zboru je predsedoval načelnik »Strokovne zveze viničarjev« tov. Husjak Ivan. Po odobritvi zapisnika je za načelstvo obširno poročal tajnik tov. Peter Rozman. Iz tajniko-vega referata je posneti sledeče: Pisarna načelstva »Strokovne zveze viničarjev« je izborno delovala. Korespondenca došlih in odposlanih dopisov znaša skupaj število 1708 dopisov. Viničar-skih komisij, intervencij in posredovalnih vlog v spornih zadevali med posameznimi viničarji člani organizacije in njihovimi gospodarji se je uspešno Izvršilo 95. Pisarna in poslovanje v organizaciji se je v tem letu najboljše izpopolnilo z raznimi tehničnimi pripomočki, tako da je danes tako veliko organizacijo mogoče upravljati hitro, enostavno in točno. Največjo pažnjo je načelstvo polagalo na vzgojo in izobrazbo dobrih voditeljev skupin. Strokovna zveza viničarjev šteje danes 25 enot in 1894 članov. Od oblasti dovoljenih zborovanj je bilo 54. Delavska zbornica v Lujbljani je podarila zvezi skioptični aparat in se je vršilo več poučnih predavanj pri nekaterih skupinah. Da se organizacija ni do danes razvila prav tja do zadnje viničarske koče, je največ vzrok silna nezavednost takih neorganiziranih viničarjev in pa neprestano delovanje nasprotnikov naše stanovske organizacije, ki Bvojim viničarjem grozijo in pretijo z vsem mogočim, če bi se organizirali. Premalo sloge, odločnosti in samozavesti je čutiti pri velikem številu viničarjev. V viničarskem vprašanju je danes naj- bolj pereč problem o stalnosti viničarjev in o ne-znianjšanju denarne plače. Blagajnik tov. Košič Janez je poročal o gospodarske mstanju zveze in je ugotoviti sledeče: Skupnih dohodkov organizacije po članarini, pristopnini in raznih prejemkov je bilo od 1. junija 1930 do 1. junija 1931 47.281.00 Din. Podporni sklad je imel od tega prispevkov 10.045 Din, starostni sklad pa 4380 Din. Za strokovni časopis se je izdalo 9328 Din. Skupni stroški 17.952.42 Din. Po blagajniškem poročilu je poročni načelnik tov. Husjak Ivan, ki je v kratkih in jedrnatih besedah povdarjal, da pokret -»Strokovne zveze viničarjev« ni tukaj samo radi materijelnih dobrin, ampak tudi idejni, krščanski.' Nikdar ne bi mogli mi v svoji skupnosti doprinesti tolikih žrtev in dela, ako ne bi zajemali po večnostnih resnicah krščanstva, podčrtanih in povdarjenih posebej za nas delavske sloje po delavski okrožnici papeža Leona XIII. Za nadzorstvo je poročal tov. Tomažič Franc, da je poslovanje načelstva bilo vedno v najlepšem redu in naj občni zbor v priznanje za nesebično delo načelstva ponovno izvoli dosedanje odbornike. Globoko zasnovano je govoril potem načelnik JSZ tov. Srečko Zunier, da je naša ideja prav za prav tista moč, ki nas druži, tista sila, ki goni naše odbornike k sejam in člane k izvrševanju organizacijskih dolžnosti. Ne delamo zato in se 110 organiziramo zgolj zato, da pomoremo vsak sebi najprej, ampak, da pomoremo svojemu bližnjemu iz ljubezni, ki jo je Bog zapovedal, da pomoremo vsemu človeštvu. Na koncu je član načelstva tov. Mir Andrej še poročal o velikem pomenu »Viničarske kreditne zadrege«. Lastno zadružništvo zraven strokovne organizacije je nujno potrebno. Vsak viničar bi moral biti tudi član svoje kreditne zadruge. S tem je bilo zborovanje končano. Pokazalo se je, da vlada med nami največja edinost in zavest, da moramo in hočemo vztrajati na tem, kar smo in kar imamo po svoji stanovski organizaciji. Za zlati jubilej vržen na cesto Tržič, 15. sept. Jakob Koprivnik, tov. delavec v Tržiču je delal v čevljarski tovarni Mally 81 Demberger v (••i« d Tržiču celih 53 let! Ker je tovarna nedavno ustavila obrat, je zvesti delavec Jakob Kopravnik v svojem 72. letu ostal na cesti brez dela in sredstev. Starostnega zavarovanja pa še ni... Ta strašni slučaj kliče na ves glas po starost, nem zavarovanju delavcev. Ni si mogoče misliti krutejšega in težjega slučaja, kakor pa je zašel vanj brez svoje krivde 72-letni Jakob Koprivnik. Mesto zlatega jubileja in počastitve, nagrad in starostne preskrbe, ga čaka za zvesto delo 53 let — beda in siromaštvo. Dajte delavstvu starostno zavarovanje! V Goričanah 8t delavcev brez kruha Goričane, 14. septembra. V soboto dne 12. septembra je papirnica v Goričanah odpovedala delo 81 delavcem. To je za ljudi strašen udarec! Kam naj gredo sedaj na zimo? Kruha pa je treba njim in otrokom! Tak način reševanja gospodarskih problemov najstrožje obsojamo! Strašne posledice brezposelnosti Kočevje, 15. sept. Poročila o zadnjih nalivih Silno neurje s strelo Povodenj — Strela ubila gospodarja — Požar Šoštanj, 13. sept. V vrsti letošnjih vremenskih katastrof, ki so tadele Šoštanj in ostalo Šaleško dolino, je sobotna otovo najobčutnejša. Po celodnevnem deževju ie 'aka proti večeru prestopila bregove in poplavila ulice in ceste. Voda je udrla ponekod tudi v poslopja in napravila precejšnjo škodo. Trgovcu Scnici in Mravljat-Rajšterju se je pokvarilo več vreč moke in dugega. Škoda prehaja visoko v tisoče. V poznih večernih urah je voda tako narasla, da je grozilo najhujše. Polarna bramba je alarmirala svoje moštvo in tudi tovarna je s sireno klicala svoje delavce. Voda je tudi v tovarni napravila precej škode in le požrtvovalnemu in napornemu delu gasilcev in delavcev se je zahvaliti, da bo obrat po par dneh, ko bo končano čiščenje, lahko zopet prešel v normalen tek. Paka je okrog 10. odnesla tudi most pri Ogririji, ki pa je vsled slabega stanja zadnji cas odtegnjen prometu. Zelc je divjala v času neurja tudi strela. Udarila je v skedenj posestnika Britovška v Skornem. Ognjeni zublji pa so objeli tudi stanovanjsko poslopje in oboje uničili do tal. Britovšek je tako čez noc prišel ob celo domačijo. Škoda je ogromna. V soboto je strela zahtevala še človeško žrtev. Posestnik v Topolščici Silvester Goltnik je šel proti večeru v hudem nalivu pred hlev kopat jarek za odtok vode. V tem hipu je udarila strela — naravnost vanj. Nesrečni gospodar je bil na mestu mrtev. K ah o je divjala Savinia Ljubno, 14. sept. Dne 12. t. m sta reka Savinja in potok I.jub-nica narastli vsled obilega dežja te rpovzročili mnogo škode. Spodnii trg jc bil popolnoma v vodi. Posestniki v spodnjem trgu so bili v veliki nevarnosti, da j i m voda odnese vse. Zvečer so vso živino spra. vili na varno Pri posestniku Lipoldu je Ljubnica 3dn"sla vso drvarnico napolnjeno z drvmi. Ce bi ✓oda ne bila unadla, bi šlo tudi gospodarsko poslopje. Posestniku Slatinšku je voda odnesla ponvico hiše, drugim pa mnogo ob potoku se naha-la-očih uiiv in travnikov. Tako velike vode ne pom-lijo najstarejši tržani. Občinsko cesto ob Ljubnici je voda na več krajih popolnoma odnesla in na več krajih teče sedaj voda tam, kjer je bila poprej cesta. Franc Ban. rodom iz Brežic, ie bil od mladih zaposlen v rudnikih. Sprva v Nemčiji, pozneje v Gradcu, nato v Velenju in zadnjih 14 let je bil pri Trboveljski. Bil je trezen, priden in ves zaslužek je oddajal družini. Pred kratkim je bil iz rudnika v Kočevju odpuščen brez pokojnine in odprav- nine. Isto se je zgodilo njegovemu tovarišu, ki pa da I j a, 51-letnega rudarja tako, da je hodil okrog in tuhtal, su, ki pa je bil radi odpustitve tako znršan. da se je v Kočevju obesil. Tragična smrt prijatelja, takšna odpustitev, brez zaslužka, prihodnjost je uplivala na v petek pa so ga našli obešenega v gozdu v Rakit-nici pri Dolenji vasi. Zapušča ženo in dva sinova. Ko bi vsaj malo odpravnine ali pokojnine dobil delavec, če že ne more biti zaposlen tam, kjer je pustil poslednje moči. — Katasirofa za katastrofo! Cesta med Ljubnim in Ltičami je vsled naliva in hudournikov na več krajih razdrta in s plazovi zasuta, da bo promet, kljub temu, da so začeli takoj popravljati, najmanj 14 dni zaprt. Bog nas obvaruj še takih dni kakršen je bil v soboto. Nevarnost v Črni Črna, 13. sept. Se danes so vidni sledovi grozne povodnji, ki je divjala leta 1926. skozi Mežiško dolino. Jemajoč s seboj vse kar se je dalo sprejeli v objem naraščajočih valov Ista nesreča nas je skoraj zadela v soboto, dne 12. t. m. Temni oblaki so v zgodnjih jutranjih urah zagrnili našo gorsko kot. lino. Iz njih se je usipal dež kakor bi lilo iz škafa. V pol ure je prestonila voda bregove, jemajoč s seboi zemljo, hlode, drva, sploh vse, kar se je dalo doseči. Vsakdo, komur ie znana lega naše gorske vasi Črna, je prepričan, da je prebivalstvo ob vsakem večjem nalivu dežja ogroženo po poplavi. Možje, ki vam je izročena varnost olv^nov, vzdramite se, kaiti nesreča nikdar ne počiva Ukrenite kaj za regulacijo! Nova komislia zn šolo v Hrastniku Hrastnik. 12. sept. Danes se je tu vršila nonovna komisija, ki naj končtioveljaviio odloči, ali je nrimerno na Ro-Jovi parceli graditi šolo ali ne Poleg izvedencev gg. Hinterlechiierja in Seidla ie banska uprava povabila še izvedenca iz Zagreba. Kakor ie bito pričakovati. se je g. Seidcl izrekel za prostor. prof. g. Hinterlehner pa proti. Izvedenec iz Zagreba, bo v teku nekaj dni podal izjavo. Ker na žalost nima krami šol=ki svet iniciiative je odvisno sedaj v veliki meri usoda 5,000.000 Din od stališča, ki ga bo zavzel zagrebški izvedenec. V drugih krajih bi se v podobnem slnčaui kraini šolski svet gotovo poslužil svojih pravic in dolžnosti in vzel najboljši prostor, ki ga ima na razpolago. Pri nas pa poskušajo nekateri na druge prevaliti odgovornost in norabiti slabši iv-ostor, četudi bi se dalo izogniti temu. Seveda: Največii davkoplačevalec ie TPD, katera pa nujno vse na delavstvo prevali. Iz krogov, ki so tako daleč stvar pritirali, se je raznesla govorica, da se bo pri Rošti zidalo. Odkod imajo te informacije, nam ie uganka. Dan katoliške akcije na Vrhniki Vrhnika, 14. septembra. Že številni drugi kraji so imeli dneve katoliških akcij. Tak dan je imela v nedeljo tudi naša Vrhnika. Po 9. maši se je vršil v Rokodelskem domu sestanek mož in fantov. Na tem sestanku so predavali gospodje: stolni vikar Lojze Koimrrlj, dr. Fnbijan Janez in Gabrovick. Prvi predavatelj nam je razložil predvsem, kaj je katoliška akcija, kdo jo je započel in kakšen namen ima. Drugi predavatelj nam je predočil silno potrebo, da si v teh težkih dneh, ko hlastamo le za nekimi nia-terijelnimi dobički in le zunanjo izobrazbo, priborimo Boga v naša srca in postanemo pravi prosvetni apostoli v znamenju križa, kajti brez takih apostolov ne more živeti država, če hoče da je krepka in močna. Tretji predavatelj g. Gabrovšek pa je obširno govoril o današnji gospodarski krizi in nam pokazal zakaj jo čutimo: ker se ne znamo kot katoličani premagovati in se odpovedati marsičemu, kar ni potrebno. Vsa ta zanimivn predavanja je hvaležno poslušala polna dvorana vrhniških in okoliških mož in fantov. Isto nedeljo zvečer se je vršil občni zbor prosvetnega društva na Vrhniki, kateremu ie prisostvovalo okrog 00 članov in članic. Društvo je zelo agilno in imn fantovski, dekliški, pevski, dra-liiatski in knjižničarski odsek. Za predsednika glavnega odbora je bil zn bodočo sezono izvoljen nnš stari preizkušeni ilelavec že v bivših orlovskih vrstah Ignac Hren z Verda. Hudo udar'ena družina Trebnje. 13. sept. 1931. Širom znano mežnarjevo rodbino je zopet zadela huda nesreča Nenadoma je umrl na možganski kapi Ignacij Sila, ki je bil v službi kot davkar v Radovljici. Že dopoldne mu je med službo postajalo slabo, tako da je odšel na srtanovanie in potem v gostilno, kjer je imel hrano. Okoli poldneva ie omahnil in kmalu nato maziljen s sv. bolniškim oljem izdihnil. Zdravnik ni mogel drugega ko ugotoviti smrt. Prepeljali so ga z gasilskim avtom v Trebn e, da bo počival pri svojih starših in bratu. V tej rodbini se je križ res kar udomačil. Oče je bil 20 let slep in je kljub temu dobro mežnaril, dokler se ni na glavi močno potolkel, potem ga je zadela kap, 5 let je moral ležati in pitati so ga morali, dokler ga ni smrt rešila leta 1924. Sin Matevž je takoj po začetku vojne prišel v rusko ujetništvo in prebil tam 0 let. Ko je domov prišel, je kar se da pridno delal, dokler tudi njega ni uničila kap v letu 1927. Potem je prišla na vrsto mati, ki je morala celih 6 let prebiti na postelji ozir. položnem stolu. Lani je rešela smrt 84 letno ženico trpljenja, hčeri pa trudapolnega a vzorno potrpežljivega čuvanja. Ostali so samo še ravnokar umrli Nace in dve sestri, postavili so si lično hišico, da bi v pokoju uživali večji mir in idealno medsebojno ljubezen, ki jo je med njimi toliko ko malokje. Bužja pre- Če želite, da ostane Vaše perilo trajno in lepo, rabite samo LUX vidnost je pa tudi Iu drugače ukrenila, pretrgala je Nacetu nit življenja ler ga pridružila ljubim svojcem v večnosti. Z edinima zdaj tako zapuščenima sestrama vse sočustvuje, ker sla izgubili brata, ki jima je bil na zemlji vse in ki ju je pa ludi ljubil, da je težko najti primere. Rajni Nace je po sedmi gimnaziji hudo zbolel, šel potlej k davkariji, služboval je v Trebnjem, Novem mestu, Krškem, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, potlej v Murski Soboti, zopet v Novem mestu in zdaj nazadnje v Radovljici. Povsod so ga radi imeli uradni tovariši kakor ludi ljudstvo, ker je rad pomagal, kjer je le mogel. Bog ga je sicer nenadoma poklical, a upamo da v prijateljskem razmerju. Zato naj njegova duša v božjem miru in božji ljubezni vso srečna počiva pri tako ljubljenih svojcih. Sestrama pa naše sožalje in božja tolažba ler pod|>ora! Saj se njuno delovanje giblje le po cerkvi (starejša mežnari, mlajša i>a or-ganistuje), bosta tem lažje neopaženo p>lrkali 111 vse oživljajoči tabernakelj. Proti odiranju h metal Uvede naj se način, hi naj krnela zavaruje pred izhoriščan:em Ljubljana, 15. sept. Na drugem mestu poročamo, da je tržno nadzorstvo zahtevalo od ljubljanskih mesarjev, naj znižajo cene mesu. Ta odločni korak tržnega nadzorstva smatramo tudi za naš uspeh Smo pa že naprej odločno proti temu, da bi mesarji na podlagi nižjih ljubljanskih cen ponovno pritiskali cenc klavni živini. Kmet je danes velik revež in naša dolžnost je, da ga vzamemo v zaščito. Saj )e to interes našega celokupnega gospodarstva, ohraniti kmeta. Zato smo v načelu proti enostavnemu maksimiranju cen mesu, temveč zahtevamo, da se cene mesu določajo v relativnem razmerju z nakupno ceno živini. To se pravi, kar smo žc enkrat poudarjali, da sme mesar le pribiti gotov odstotek za ceno, kakor je živino -am plačal. To bi povsem izključilo možnost, da bi mesarji, ko ne bodo mogli več pretirano navijati cen v škodo konzumentov, pritiskali še bolj na kmeta kakor dosedaj. Odstotek zaslužka naj se maksimira. To določa tudi zakon o pobijanju draginje. Tukaj navajamo takozvani celiski ključ, ki je bil v veljavi v vsej bivši mariborski oblasti in ki kolikor toliko določa pravično razmerje med nakupno živino in ceno mesu na trgu ter priznava tudi mesarju pravičen dobiček. Odstotek, ki ga navajamo, pomenja, da sme mesar, ko prodaja meso, pribiti le toliko mesu, kolikor je sam dal za živino. Prodajna cena mesu je torej kupna cena iivi teži in zraven še odstotek, ki ga navaja ceTaki ključ. Za prvovrstne pitane vole in telice 90%, za drugovrstne pitane vole in telice 100%, za mršave volo in telice 110%, za debele krave 110%, za srednje krave 120%, za mršave krave 135%, za debele bike 95 %, za srednje bike 100%, za teleta prve vrste 45 do 50%, za teleta druge vrste Prijet radi suma umora pred tO leti Litijn, 15. septembra. Leta 1921 je bil blizu Gorice v roparskem namenu umorjen neki prekupčevalec iz 1'odgore. njegov oče, ki ga je spremljal na polu, pa je bil težko ranjen. Dva roparja, ki sta s puškami izvršila ta zločin, sta nato odvzela mrtvemu prekupčevalcu nekaj tisoč lir v gotovini, nakar sla pobegnila. Ves umor je bil do danes nepojasnjen. Te dni pa je neki orožnik ovadil orožniški postaji na Vačah, da je najbrž morilec neki P. F., ki prebiva že nad 8 let v prijazni vasici Leše mil Savo, kier se preživlja s tesaštvom po tamošnjih gozdovih. Imenovani se je v tem času tudi oženil 1 in ima 2 otročička. Orožniki iz Vač so P. včeraj | dopoldne na domu aretirali ter pripeljali na litijsko sodišče, kjer so osumljenca že zaslišali. P., ki I je okoli 30 let star, vztrajno zanika vsako krivdo, j Zaradi nadaljnje preiskave je bil I'. danes pre-I peljan v sodne zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Orožniki poleg njega _ zasledujejo Se drugega osumljenca, nekega B. f"e sta res kriva, bo morda skrivnost umora kmalu pojasnjena. Ce sta pa nedolžna, ju bodo morali kmalu izpustili, medtem ko bo pravi morilec ostal nezasledovan. i FOTOAPARATE ~TTTT ^^^^^^^^^^^^^^svetovnih tvrdk /.eiss-lkon ^^^^^^^^^^^^^^Rodenstock Voiatlilnder VVelta Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan «k.i knjigarna v Liuhltani — Zahtevajte eenikt - 55 do 60%, za zaklana teleta, ki se uvažajo. 25 do 30%. Žal ni nobenega ključa, ki bi vseboval odstotek za svinjsko meso, ki je z ozirom na sedamo ceno pršutarjev mnogo, mnogo predrago. Toda tudi pri gornjem ključu hočemo biti pravični in priznamo, da je cena koži znatno padla in da je v Ljubljani režija nekobko dražja kakor pa je bila v mariborski oblasti. Za kožo nai mesarji pribijejo še t Din na kg mesa, za režijo pa še 0.50 Din pri kg. i n primer! Mesar, o katerem smo poročali, da je kupil vola po 5 Din 25 par, bi s-nel po tem ključu vštevši 100% pribi tka in 1 50 Din zaradi cenejših kož in dražje režije prodajati meso po 12 Din. Prodaja ga pa po 16 Din. Povprečna cena prvovrstnih volov, ki prideio na ljubljanski trg pa je 6 do 6 in pol Din. Mesarii bi smeli torej najboljše meso prodajati po 13 do 14 Din kg. V izjemnih slučajih, č« bi mean. ska občina v svojih tozadevnih zavodih na razpolago dovolj zanesljiv aparat za ugotovitev, po čem je mesar živino kupil. S tem je dana možnost kontrole, če so cenc mesa v mejah zakona. Kako se ubogi kmet brani pred divjimi prešici Mozelj, 12. sept. Kuhlarji so mala vasica, od Mozlja oddaljena dobri dve uri hoda. Nekaj hišic z gospodarskimi poslopji so postavili visoko v hribih sredi gozdov. i nenavadno njegovo obdelovanje zemlje, in nenavadno njegovo življenje, nekaj pa ima le nenavadnega, to je, boj z divjimi prašiči. Jesen jc tu. Kmetje bodo začeli spravljati letino, ta kmet jo pa mora preje očuvati pred to nadlogo, šele potem jo bo mogel spraviti Ze več ko šest tednov straži jo ponoči na njivah. Družinski člani se vrste in tako žc lepo število noči niso imeli pravega spanja. Sredi polja imajo obešen velik zvonec na katerega tolčejo, zraven še ropotajo, razbijajo na najbolj čudne načine in kriče, da jih je v tihi noči slišati daleč na okrog. Vse samo zato, da se živali prestrašijo in zbeže, če so kje v bližini in čakajo, če bo mogoče to noč mir, da bodo imele dobro pašo. To se godi noč za nočjo, kajti Ic ena noč bi zadostovala, da so njive opustošenc. Pač res: ubogi kme ! Naveličali so se takih noči. Koruzo in krom-ir pospravljajo, kar jim pa nikakor ni v korist, lolje pa nekaj ko nič. Gotovo je ta vas v na*i okolici najbolj prizadeta od teh živali. Kako ne, saj je krog in krog obdana z gozdovi, ki so dobra skrivališča divjih praSičev. Ko pride čas, naj na to lovci ne pozabijo. E! Oiai pravite? Belgrajska biblioteka >Propaganda* je poslala »sem občinam naših mest (najbrž tudi v drugih banovinah) -Spomenico*, izdano v spomin žriev, ki so padle lansko teto v Batov tel. Oprema knjige je dovolj neokusna. Knjiga ob-sega lii(!) sirani in nji vsaki drugi sirani je en citat povečini srbskih — pesmi, večinoma nacionalne vsebine. Vu zadnji strani je tudi 8 rrstic i; Gregorčičeve Domovini.-. Knjiga je opremljena s fotografijami žrtev, zraven pa opomba, kje so rojeni (Gortan, Bidorec, Murušič, Miloš in Va-lentič). Gortan streljan u Pulji(t), ostali pa. v Trstu (!!). I' oklepaju je pojasnjeno, da je itel. naziv za Pulj Pola. če še omenim uvod na prvi sirani, sem opisal vso knjigo izčrpno. Cena za to pu jc 50 Din! J" priloženem dopisu je omenjeno, dn je čisti dobiček namenjen zu dobrodelne namene. Poglavje o narodnih namenili jc selo široko in obsežno. Ali je n. pr. potrebno za dobrodelne n a mene kupiti omenjeno brošurico (ki procesa v Trstu in Pulju sploh ne omenja)? .4'» nimamo v Ljubljani uli Zagrebu ver neposredne prilike, da se izka-zemo? Koliko je tu beguncev, ki so pribeiaJi brez vseh sredstev k nanit Koliko pripade njim od tistega dobičku? .Koga Propaganda. prav za prav predstavlja? —■ [il sploh: Kdo daje za taka manj vredna, a. lako draga dela, priporočila ( !) občinam? Saj lo ni edini slučaj! — Tržaški Slovenec. Litija Volivni imeniki. Vseh volivcev je sedaj vpisanih 103-1. Visoko število volivcev je pripisati dejstvu, da so vpisani v imenik vsi uradniki in državni uslužbenci, v glavnem pa železniški delavci, ki imajo svoj službeni sedež v litijski obfuii, čeprav stanuje mnogo njih izven teritorija občine Litija. Vsled zadnjih nalivov je tudi Sava zelo narasla ler ponekod preplavila litijsko polje. Povo-deuj je napravila sicer nekaj škode kmetovalcem, kar pa ni v primeri s škodami po prejšnjih povodnjih. 1:2,000 Din je po sklepu litijskega občinskega odbora iu na predlog župana Lebingerja občina razdelila med po toči oškodovane kmetovalce Ja-blanške doline. S to podporo so naši revni kmetje prejeli saj nekaj denarja, da zamorejo s teta kriti najnujnejše potrebe Sodaj pričakujejo izdatnejšo pomoč od strani kr. banske uprave, ki je obljubila podporo v obliki žita, da dobe kmetje vsaj nekaj za seme naza j. Zagorje V nedeljo je igral tukajšmji nogometni sporl-ni klub Zagorje prvenstveno tekmo z. nog. športnim klubom Amater iz Trbovelj Rezultat (1:1) 2:4 v korist SK Amater . Tekma je bila vseskozi zelo napeta in živahna. V sobolo je umrla v splošni bolnišnici v Ljubljani ga. Marija Sajovic. iz Toplic, žena rudarja. Pokojna zapušča tri nedorasle otroke, lei bodo bridko izkusili izgubo drage matere. Umrli večni mir. prizadetim sožalje. Nadvoz, ki ga gradi tvrdka »Obnova v Toplicah, hitro raste in bo še pred zimo, če no bo kakih zaprek, izročen prometu.' Žalostno je pa dejstvo za naše brezposelne delavce, da so pri teh delih zaposleni le tujci s par izjemami. Med tem, ko so jih nekateri prej tolažili češ, da bodo dobili delo pri gradnji inoslu. III. ZVEZEK Dr. Opekove Knjige postave je v tisku in izide zadnje dni septembra Obseg in cena kakor f. in II. zvezek Naroča se lahko naprej v Prodajalni II flltmanovt Ljubljana, Kopitarjeva iil.4 Ljubljana Cestna deta v severnem delu Ljubljane Ljubljana, 14. sept. Ko je mestna občina pred leti pričela izvajati svoj široko zasnovan tlakovalni program, so se seveda vsa cestna dela vršila večinoma v sredini mesta, pred očmi meščanov. V zadnjem desetletju so bile tlakovane ali asfaltirane vse promel-nejše cesto in ulice v centru Ljubljane. Polagoma so se umikali delavci s cest v središču mesta, lice Ljubljane se je lepšalo Iz leta v leto. Zdaj vlada v centru Ljubljane, vsaj kolikor tiče cestnih del v večjem obsegu, absoluten mir. Pač pa se je vse to vrvenje delavcev, prekopavanje cest, naprava hodnikov, polaganje robnikov, tlakovanje — preneslo iz središča mesto v predmestja. Zlasti v severnem delu mesta, okrog kolodvora, to in onstran, je v zadnjih tednih na dolu mnogo delavcev, ki se ukvarjajo z popravljanjem in urejevanjem raznih starih in novih cest. Zadnje tedne so dogotovili Mnsarykovo cesto, ki je zdaj odlično urejena skozi od Dunajsko ceste do Smartinske ceste. Del te ceste od Resljeve ceste do Metelkove ulice so tlakovali z malimi kockami ter napravili ob straneh široke hodnike. To dni izkopujejo na desnem hodniku jame, v katere potem nasujejo prsti; v te jamo bodo spomladi nasadili drevesa, tako da bo drevored poživljal to cesto prav tako skozi od Dunajske ceste ter ob kolodvoru do Metelkove ulice. Ko bodo prihodnje leto po tej cesti speljali ie dvojno tramvajsko progo, bo ta cesta izmed uajprometnejšlh v mestu. Brez dvoma bodo ob njej v kratkem Času zrastla nova poslopja. Zdaj stoji ob tej cesti med Resljevo in Metelkovo ulico edina hiša, ki jo pravkar prenavljajo. Ob njej so napravili tndi novo ograjo iz klesanega kamna, ki uapravlja zelo lep vtis. Zelo živahno je na Martinovi (sedaj Smartin-ski) cesti, ki bo v kratkem vsa prenovljena tn tlakovana. Ta cesta bo takoj, bržko bo zgrajena carinarnica, zelo važna zveza za ves šentpeterski okraj, kakor tudi za Vodmat in Moste. Verjetno je celo, da bo šel po tej cesti večji del prometa iz carinarnice v ostali del mesta. Ta cesta ima pred Tramvajska proga v St. Vid Ljubljana, 15. sept Pred tedni so r veliko živahnostjo začeli razkopavati cesto proti St. Vidu za tramvajski tir. Zdaj z delom počivajo, na vsej progi od remize dalje ne vidiš nobenega delavca. Jarek za tramvajski tir je izkopan skoraj do 2ibertove gostilne iu Trati. Tudi izogiballšče, ki bo nekako med Ziber-tom in ■■Storo- je že izkopano. Na vsej lei dolžini je v jarek večinoma tudi že položen temelj, ki obstoji iz trdega lomljenega kamna. Ves izkopani grušč so že zvozili proč, t3ko, da je za polaganje tirnic že vse pripravljeno. Tirnic pa še ni iz inozemstva, zato vsa dela na progi počivajo. Izgleda, da se domačini letos še ne bodo vozili s tramvajem v St. Vid. Nova tramvajska reniiza pa je v glavnem dozidana ter jo deloma že uporabljajo za shrambo novih tramvajskih voz. V notranjščini remize so napeliani že vsi električni vodi, le soojeni Še niso vsi. Zdai ravno dovršujejo vsa ta dela. Prav tako napeljujejo zunaj remize nadtirne žice. kolikor jih It niso. V ostalem so delavci v remiz) zaposleni Še s čiščenjem ter ometavanjem notranjih sten. Včeraj so izdelovali tudi fasado nove remize, ki bo narejena v modernem stilu. Uradno poslopje pred retnlzo je v sirovem stanju tudi že popolnoma izdelano. D?lavci izdelujejo pravkar notranji in zunanji omet: razen teca pa se ukvarjajo še z ostalimi deli nri stavbi. Za vselitev bo stavba vsekakor že v prihodnjih tednih gotova. — Pri Iiudeh. ki so pobiti, utrnieni. nesposobni tu delo. povzroči naravna »Franz-Josel« grenčica prosto krojenje krvi in zviša zmotnost •za misli in delo. Vod'lni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Joaef« voda odlično vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duSevnih delavcih, slaboživčnih ' in ženskah. iFranz-Jnsefc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dunajsko, ki edina še prihaja v poštev za zvezo z mestom, to prednost, da vodi poa železnico in ni tedaj nikdar ovir, kakršne so na železniškem prelazu na Dunajski cesti, šmartinsko cesto hkrati s tlakovanjem tudi nivelirajo. Klanec pod železniškim podvozom bo občutno znižan. Cesta bo postala čisto ravna, lepo tlakovana z malimi kockami, ob straneh pa so urejeui tudi hodniki. Nasi-pajo tudi Jenkovo ulico, ki vodi iz Smartinske ceste v Vodmat, tako da bo tudi tukaj klanec precej omiljen. Najbolj zanimiva pa so dola ua novi Vilhar-jevi cesti. Od sedanje ceste, ki je vodila tik za kolodvorom, bo nova cesta oddaljena približno (50 metrov proti severu. Cesta bo popolnoma ravna ter znatno širša, kakor dosedanja. Na obeh straneh bodo dovolj široki hodniki. Cesla jo že , precej napravljena, dela se pa ua njej še vrše in I dokaj hitro napredujejo., Najbrž bo cesta še pred ' zimo končana ter sposobna za promet. Težava je še v tem, ker družba Iliriji).' še ni pristala ua odstop potrebnega sveta, ki ga rabijo ob Dunajski cesti. Ko bo v leni vprašanju, pri katerem igra glavno vlogo cena sveta, dosežen sporazum, bo cesta v kratkem speljana ludi v tem delu. Nu nasprotnem koncu nove Vilharjeve ceste so morali izkopali mnogo zemlje, da so cesto lahko primerno znižali. Cesla vodi prav v sedinjo Dukičevo gramozno jamo, kjer bo v loku zavila proti železniškem podvozu v Šmartinsko cesto, s katero bo zvezana. Zato bo treba odkopati še jirecej sveta, podrli pa bodo tudi sedanjo mitnico, ki sto1 i tamkaj. Na novi cesti je izpeljana tudi že kanalizacija. Razon teh večjih del so bila v zadnjem času izvršena v severnem delu mesta tudi razna nnnj-ša cestna dola, oziroma se še vrše. Na Dunajski ! cesti so položili kocke povsod tam. kjer so spo-I mladi kopali kanale ter jmstili takrat costo raz-kopano. Pravkar nasipajo Livarsko ulico na spod-! nji strani, kjer bo sčasoma zvezano s Kobaridsko ulico. Cesta bo dvignjena skoraj za to' metra, ponekod tudi več. Močno so nasuli ludi Kržičevo ulico ob topničarski vojašnici, ob kateri cesti je v zadmem času zrastla nova stanovanjska hiša pekovske zadruge. Kaj je z znižanjem cen mesa Ljubljana, 15. septembra. Včoraj smo poročali, da jc mestno tržno nadzorstvo pozvalo ljubljansko mesarje, naj do 16. t. m. znižajo cone mesu. Kakor smo šo informirali pri mestnem tržnem nadzorstvu, je stvar taka, da jo tržno nadzorstvo res pozvalo ljubljanske mesarje, naj do tega dne, to je jutri, znižajo cene I. mesu na 12—14 Din, ceno 11. mesu na 10—12 Din in cene III.. mesu na 8—10 Din. Od uvidevnosti ljubljanskih mesarjev je torej odvisno, v koliko bodo pripravljeni odpovedati še visokim dobičkom in nesorazmerno veliko razliko med kupno ceno in prodajno cono, ki v sedanjih rosnib časih nikakor ni umestna. Mestno tržno nadzorstvo je seveda na stališBu, d« nikakor nima pravico diktirati cen mesu, vendar pa ima dovolj sredstev, ila primemo regulira ceue vsem živilom na truu in tudi mesu. Upajmo, da bodo mesarji to upoštevali, zlasti, ker poznamo njihovega načelnika g. Tonija kot razsodnega človeka, ki ve. kdaj jc mera polna. V zvezi z neznosnim stanjem cen na ljub'jan-skeni trgu se je vršila včeraj na ljubljanskem magistratu neka anketa glede znižanja cen. Med pri-roditeljirami te ankete beremo imena odličnih ljubljanskih dam, tako ge. dvorne dame Franjo Tavčarjeve, ge. Pirkmajerjevo, soprorre g. podbana In go. Kroftove, soproge g. ravnateltu Ljubljanske kreditne banko. Zal so bilo prirediteljice te ankete očitno mnenja, da ^Slovenca-. ki se je v sedanjih časih prvi zavzel za znižanje cou inesu in drugim živilom na ljubljanskem trgu in kalerega akciji so sledile šele druge, ta anketa prav nič lte zanima in niso našega uredništva na to anketo niti povabile! Tudi pravi Po poročilih nekaterih druaili listih pa posnemamo, dn je načelnik mesarske zadruge, g. Toni, na anketi priznal, da so cene drugovrstnemu mesu na ljubljanskem trgu previsoke, nakar so prisotni ugotovili, da je prvovrstno meso na ljubiianskeni triu zelo redko, zlasti pa meso pitaulh volov. Tudi šef tržneen nadzorstva g. dr. Rus je obljubil vso pomoč trž- Miha Malež: Umetniško življenje iz Prage Praga, v septembru 1931. Tudi umetniško življenje je pri Čehih zelo živahno in na visoki kulturni stopnji. Letos so meli že kar dvn reprezentančni razafavl francoske inoderne umetnosti; eno je priredil Manesc drugo '.'meleoka Bc«eda \ Z vsake razstave je kupila Moderna galerija, ki je te vedno v zasilnih pro-• rili v štromovskl po več. pomembnih del, pred-ivnlkov moderue francoske. Videl sem tam štiri ••ellke Plcasa. Dereina, Utrllla, Maflsa itd., dalje : ■ si nabavili več znauili Nemcev: M. Lieberm.in-t,a. L. Corlntha. dta krasna lesena reliefa od Fr. L.ivviga — Svadbu In Pretep v kmečki gostilni. — Veliko zbirko francoske grafike od H. Daumiera pa do Pirasa. Krasili bronasti akt od M.iiblals In pa avtoportret od primlliviata Rousseauj«, ki je menda najzanimivejši iu najdražji eksemplar te Galerije — plačali so zanj en milijon Kč! — druge države ji že sedaj ponujajo dvojno ceno zanj... Vse te umetnine tvorijo posebni oddelpk z najmlajšo češko umetnostjo (Kubista. Kremlička, Maviček. Fillu in mnogo drugih; plastika od Stur-se, Guthfreunda. .Ilraskove itd.) Še nekaj o češki umetnosti sploh. Orijentira-la se jp izključno po francoski fnnnl. Starejšo generacijo zastopajo Fllla. Spala, Bcneš in Justit«. Že pred vojno so so oprijeli fiancoske In pred-i-eni kubizma, iz katerega so tudi vsi fi slikarji izšli. Najbolj samostojno ec je pa izoblikoval Filln. dlni. ki mu je uspelo prhi d" lastne«« izraza. Spala in Dene* sta *e kmalu od to »meri odcepila. Jiistitz je prešel šele po vojni it! zlasti v zadnjem Fasu Ii kublzmti. Izgleda sicer, da logičnim potom in ne modnim. Kakor na MrejSo »ako tndi na mlajšo generacijo ima knbire.ro silovit upllv. Iz najmlajših sla laoimiva Muzika iu Wac.hsm.ui, oba sjcer le v razvoju, a veliko obetata. Vsi mladi se zopet nagibajo k franrr#kemii surreallsmu, katerega najtipičnejši predstavnik je v Parizu živeči Sl- ma, ki je ludi nekaki vodja te smeri. Pridružila sta s« mu še tudi v Parizu živeča slikarir.a Toyen in Štyrsk>\ Z najmlajših je treba imenovati Baucha t veliko slikarsko ejiosobnostjo, nagiba se še sem-intam k purizinu, sicer je pa v njegovih krajinah mnogo liričnega nastrojenja. Važni sta tudi dve imeni iz starejše generacije: Kremlička in Zrzav^, ta tzredno zanimivi slikar mile in nežne forme (italijanski primitlvizem) fe je v zadnjem času za stalno preselil v Pariz. KiparstT« je j>o tragični smrti dveh velikih umetnikov, Sturse in Gutliffreuuda, prišlo v resni zastoj. V tradiflji leh dveh velikanov vidno raste kipar Štefan, ki prav sedaj izdeluje zanimivi krl-fev pot v kamnu za novo cerkev v Vršovicah, ki se gradi po načrtih voditelja čeSkih arhitektov profesorja na umetniški akademiji Oočarja. Iz Stur-sove šole bi bilo treba omeniti še Saudo in Jiras-kovo. Voditelj arhitektur« je. kakor sen) že omenil, Gočar. Z njegove generacije jc nujno 3e imenovati Roškota, Novotnfga In Jaueka. A najmlajša generacija iz šole Oočarja se je vidno jiostavila v ospredje: približali so se koostruktivizmu. JCajmnčuejši Iz njih so B. Kuebs iz Brna, iz Prage pa Honžik, Havliček, Krejcar, fttepnnek in šo cela vrsta drugih. Ž<» rastejo počasi njihove stavbe in izpolnjujejo novi raeionnllstič.ni nazor, katnri odgovarja vsem modernim zahtevam. Seveda je vse to povrSen pregled in je le poskus, dati majhno sliko te strani kulturnega življenja pri bratih Cehih. Treba bi bilo, da jih enkrat zopet povabimo — ludi oni se za nas zolo zanimajo. Z zanimanjem pričakujejo naše nove revije o arhitekturi; tudi se Sullja o reprezentativni jugoslovanski umetnostni razstavi v Pragi, katera Je baje že precej blizu — ludi na našem poslani-tvu fp govori o tej prireditvi. Tu sem ne sošel tudi fi svojim starim znancem ravnateljem knjižnice Umet. obrtnega muzeja dr. Karlom Herainom. ki je bas prišel iz Pariza. Bil ,|e tam na internacionalni razstavi knjig — Ott Ll-ver D'Art — in da si jo »e posebno ogledal naš jugoslovanski oddelek. Moi precej dobro pozna na so knjigo in ?o zlasti slovensko, zato mi jo on»»- dal, kako to, da smo lako siromašno zastopani. »Saj Vi bi tja poslali svoje Rdeče lučke, knkor po vsebini, tako jio opremi in Peku bi izstopila .. .<: Jaz sicer o tej razstavi nisem nič vedel — ali zabolelo me pa je, ko me je opozoril, če res Slovenci nimamo niti enega Ilustratorja I Pokazal mi jn katalog, v katerem je med drugim zapisano, da je uredil slovenski oddelek te razstave dr. Pavel Karlin, in da eksislira v vsej Jugoslaviji devet ilustratorjev in tu so zanisnni imenoma in sicer fi iz Zagreba, 2 iz Belgrada in 1 iz Sirajeva ... O. dr. Karel Berlin je popularni kulturni delavec ne samo doma, temveč tudi Izven meja. Med drugim je urednik umetniške revije '.Žijeme- in neumorni propagator umetne obrti, zlasti keramike in porcelana. V češki indrstriji ie nastala ruo-mentana kriza te umetne obrti: nemške tovarne so začele Izdelovati po praški orientaciji in uVusu svoje izdelke, zato. da uspešneje konkurirajo češki industriji Duhovni rentrum Je ravno v Umetnostno obrtnem muzeju za češkoslovaško umetno obrt — zato so v zadnjem času poslali več štipendistov v nemške tovarne — da s spopolnilvijo še nemške tehnike zamorejo dvignili lastni nivo. Podrobno sem si ogledal v muzeju zlasti keramični in porcelanski oddelek, ki je izredno zanimiv iz razvojnega Atnliftča. Enostavni mistični ruski porcelan, poleg za kontrast sladki poljski; novejši Češki je še pod močnim vplivom Dunaja (oajzadnji sanež); potem prekrasna zbirka nemškega in češkega porcelana iz XVIII. stoletja In izredno zanimive miniaturne slikarije na iiorcelanu tudi lz istega stoletja od češkega mojstra Jana Zaeharija Quasta. Dalje japonski, kitajski itd. Moderno Češko keramiko pa predstavljajo znani umetniki: šltirsa, Kovafik, Krnska, Svljani, Oulhffreund i. dr. Ta je tipična, visoko kvalitativna In res češka. Knjižnica je naročena nn vso pomembnejše evropske revije; na jugoslovansko tri iu to: Doui jn svet, Zbornik za umetnostno zgodovino in Hrvatsko revijo. Radi bi še kakšen lisi o arhitekturi ia knjigo ali podobno zbirko o jugoslovanskih narodnih noSali in podobno. Varujte se prehlada! Pri bolezni grla, hripavem glasu, nahodu so neobhodno potrebne okusne Anacot-pastile dr Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah za ceno Din 8'— za mali in Din 15'— za veliki zavitek. nega nadzorstva. Na anketi so govorili še o ustanovitvi Zveze gospodinj in o prodaji mesa in drugih živil na Irgu, ki naj bi jo organizirala Nabav-ljalna zadruga državnih uradnikov. O sumljivem mesu Ljubljana, 14. septembra. O mesu, ki ie bilo oripeliano v «oboto zjut'aj, ko ga ie zaplenil dohodarstveni "adzornik g. For-tič, smo prejeli od merodaine strani še naslednje podatke: Meso res ni bilo oo predpisih žigosano in ni bilo nobenega mesoglednega Psta. Tako meso mora biti žigosano in krito z me-orflediim H°tom. Ker to me.io ni imelo noben"rfa od leh dveh pogojev izpolnjenih ie bilo radi tega konfiscirano, ker ni odgovarjalo prepisom mesogledneča pra-vilrika. Zdai ie ugotovl;eno da ni to me«o iz onih kra'ev ki so prišli v pošlev na Bokavcih. Sumi pa se, da je bilo vocljano ni pa se moglo še dognati, od kod. Ra^i tega. da se ugotovi u/it-nosl tega rae.«a, je bilo pos'ano v bakteriološke preiskavo v državni bakteriološki zavod v Ljubljani, ki je že začel z raznimi poskusi. Kho rlan,js Jakopičev paviljon: Rczstava umetnic. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin Irg 4, in mr. Kuralt. Gosposvetska cesta. * 0 Po ; dr. Pfriomerja skozi Ljubljano. Vodju ponesrečenega puča avstrijskega Ileimvvehra dr. Plriemer a je daiKs popoldne pripeljal z brzovla-kem iz Maribora v Ljubljano, kjer ne pa ni ustavil, temveč jn takoj nadaljeval pol v Italijo. Spremlja ga njegov sin \Valter in pa oba brata Brugger. Žena dr. Pfr/emerja in njegova hči pa sta se iz Maribora že vrnili v Avstrijo. 0 Za pokojno gospo Marijo Kavčič, roj. Teller bo danes zjutraj ob sedmih v ctolnici sv. maša za-duinica. Zadevni odstavek je pomotoma izostal v včoraj objavljeni osmrtnici. © Gledališki abonma za novo sezono se sprejema še ves ta teden v veži dramskega gledališča. Občinstvo se vabi k vpisu 0 Nadzorstvo nad p ki Včerai je mestno tržno nadzorstvo pričelo izvrševati kontrolo nad liubliarskimi peki, če prodata o kruh po uradno določenih cenah. Peki so se v splošnem res pričeli držati teh cen, samo en pek se je dal zalotiti, ker je prodaial znatno manjše Uru-e in h'ebe, kakor pa bi mo-ali tehlati. — Vdelaj je več pekov peklo po večini žcmljc, Dr. Srečko Puhef zobni zdravnik Gregorčičeva ul. 32 — Tel. 20-70 zopet redno ordinira pto 0 Novi obrtniki In trgovci v LJubljani. V me. secu avgustu ie bilo mestnemu magistratu pri av-ljcnih 35 novih obrtnih in trgovskih obratov. Vpisani v regifter. Ludvig Baraga, trgovina s piaatoimi in šivalnimi stroji; Josip Kregar, trgovina s kurivom, strešno opeko io heraklitom; Alojzij Planui-šek, izdelovanje pekovskega slada; Marija Kein, trgovina z mlekom; Mar an Šker a-c, avtotaksi; Albin KuSar, izdelovan|e žerskih oblek; »Alpeko., kritje z azbestnim škriljcm; Marija Milkovič. avto-taksi; Rudolf Stehlik. trgovska agentura; »Eiekt-o-teh'ia«, d. z o. z/, Stanislav Vidmar, podobarski in pozlatarski obrt: Ivan Bohinc ml. trgovina s kurivom; Terezija Rančigai, prodaja kuhanega mleka io mlečnih iz'c1kov; Anton Mavrič, stavbni moisier: Janko Šabec, mehanik; Fran Terpin. trgovina s saJ em; S. Reboli & drug, prodaia Šivalnih stioiev itd.: »Hermes« d. z o. z., trgovina z manulakturnim blagom; Josip Jereb klepar; A 01-zi| Klasen, trgovina s plzenskim pivom na debelo; Ivan t np, trgovska agertu a; Fran Nograšek, bra-riariia; V. Bizjak i drug, orodaja kruha in pec v&; Ivan Makovec. pleskar; Viktor Pus!, kolar; Josi-pina Zelcznik, sejmar6tvo; Ivan f~ab"ič branjarija; Pavla Ogrinc. ga anterijsko b'ago; Izabe'a Nešku-dla trgovina g cc kvenim orodjem in posodo; Pavla Ogrinc, modistinja: Antonija Dane, žensko krojaška obrt; Ivanka Cepuder, trgovina z mlekom; Josip Lešnik, čiščenic stanovanj in lokalov; Štefan Sedej, čevljar in Justa Novak, p odaja nis-lrdh in kadilnih potrebščin. V avgustu je bilo iz obrtnega registra izbrisanih 24 obratov, 0 Vožnje na Grad. Policija razglaSa: Uprava policije prepoveduje v zmislit sklepa občinske uprave mesta Ljubfjane z dne 11. junija 1929. na podstavi določil § 11 uredbe ministrstva za notranje posle z dne 8. oktobra 1929, Ur. list št. 435-11], ter členn 67 zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1P29, Uradni lisi št. 313-76: 1. po ulici na Grad mimo Florjaneke cerkve vse vožnje z vozovi s konjsko vprego, z avtomobili, inotoeikli in kolesi. Dopustne so le vožnje malerijala s konjsko vprego za posestnike in prebivalce ob tej ulici. 2. Po vozni poli na ljubljanski Grad od Karlovškega mostu je zabranjena vsaka poskusna in tekmovalna vožnja z avtomobili, inotoeikli in kolesi. Pri navadnih vožnjah je dopustna največja hitrosl 6km za vsako vozilo iu v vsaki smeri. Prestopki le prepovedi bodo policijsko kaznovali po členu 69 cit zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 Din, oziroma z zaporom od 1 do 10 dni. — Ljubljana, 8. avgusta 1931. Uprava policije. 0 Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega u'ada sporoča, da radi beljen;a in snaženja uradnih prostorov v dneh 17., 18. in 19. t. m. nc bo uradovalo za stranke. 0 Pouk živih jezikov (francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italijanščine) v skupinah in zn posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijave se sprejemajo od 6 do 7 zvečer: Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo; Prof. S. Guinot-Jeraij. 0 AVallet Kvpress. Stari tr« 19. otvorjen Lika, kemično čisli, pošlje, ludi obrne moško, dnmsko garderobo. Likanje 18 Din, obračanje 300 Din. Izvršba v 24 urah. ■j Dr. Kteonora Jenko Oroyerjova. Miklošičeva 13, II. ne ordinira od 14. do 24. septembru. Dnevna kronika Novi 3 mostovi v litijskem okraju Litija, 15. septembra. Litijski cestni odbor je pretekli teden zgradil v lastni režiji nov betonski mostiček pod vasjo Itibčo, ua cesti Ljubljana—Litija levi breg Save. V gradnji jo sedaj most pod Vatami, kjor se je skoro že porušil stari obokani most, na cesti Lilija— Hotič—Vače. — Ko bo ta zgrajen, so mora zgraditi nov most v vasi Kresniške Poljane, kjer se je sedanji leseni most tako nagnil, da je nevarnost, da se zruši, Ce so peljo Čezenj kak težji tovor. — Vsi mostovi so grade v lastni režiji, pod nadzorstvom banovlnskega inženerja g. Evgena Poniža, ki je napravil za te mostove potrebne načrte in proračune. Koledar Sreda, 16. septembra: Kvntrna sreda. Kornelij ia Clprijan, mučenca; Ljudmila, vdova. Osebne vesli — Iz sodne službe. Prestavljena sta sodna (pripravnika Josip Pole iz Ljubljane v Celje in Stanko Cernič iz Celja v Ljubljano. = Napredoval je v čin poročnika korvete narednik Boris Gregorič, ki je dovršil pomorsko vojno akademijo, Obvestilo. Ker bi se bil kmalo na sotošno okrnil sloves ki la uživa kranisku klobaso doma in v inozemstvu nudi v pnietku sezne noapisana 'vrdka kot erw nai-stareiših ljubljanskih tird't cenjenemu občinstvu zajamčeno pristne kram tke klobase na dtobno in debelo m to oo najsohdueiši ceni. Klobase so iz samega naibo išcsra svinjskega mesa, o čemu' st- lahko vsr.kdo sam alt oa oo st'okovmaku oreprtča. Rnzooš/l/a se od 5 kg naprej. Se priporoča Mariia Urbas nas!. orUtnt kmnisk klobnse Hubl/ana, Komenshega 16 Telefon št. 2S65 Ostale vesti — Blagoslovitev nove šole v Preski. Iz Preske: V nedeljo 13. seplembra jo bila slovesno blagoslovljena novu šola v Preski ob veliki udeležbi ljudstva. Šola je v resnici krasno poslopje, ima najlepšo lego, je po soglasni sodbi jako praktično urejena, ima poleg učiteljskih stanovanj šest zračnih šolskih sob, sobo za delovno šolo in sobo za gospodinjsko šolo, ki se lahko porabita v sili ludi za šolski učilnici. Vsa stavba z vso opremo bo utala primeroma zelo malo. to je okoli 1,200.000 Din. — Banovinski most čez Soro z novo cesto še sedaj ni i|otqjy pravijo, da bomo čakali nanj ee kaka dva meseca. " — »Strela ubila tri ljudi.« Pod tem naslovom smo dne 2. septembra poročali o veliki nesreči, ki je zadela rodbini Jaklič in Florjančlč v Dragi pri St. Rupertu na Dolenjskem. Za ti dve ubogi rodbini nam je izročil g. Jož. Kovač iz Ljubljane znesek Din 100. — Prisrčna hvala I Prosimo vljudno nadaljnjih prispevkov, ker je beda v obeh družinah zelo velika. — Zima se naglo bliža. Po hudih nalivih zadnjega tedna je nastal sedaj nepričakovan vrem. tiski preokret. Od severozapada je prišel v naše kraje mrzli val, ki je povzročil, da je temperatura zelo padla. Včeraj je bil nenavadno mrzel dan brez solnca. Na ulicah so se dame pojavile že z zin-ikimi plašči najmodernejšega kroja z velikimi ko-žuhovinastimi ovratniki, ki izgledajo kakor konjski komati. Prebivalstvo pa je že začelo hiteti naročat v večjih množinah razno kurivo, osobito premog. In premogarji imajo polne roke dela. Po ulicah prevažajo vozniki velike vozove premoga. S ležko skrbjo pa zro siromašni sloji v bodočnost. »Kaj bo? Ali bomo zopet zmrzovali kakor leta 1929? Nobenega zaslužka, a zima je pred durmi.-Tako se sprašujejo uboge gospodinje in matere. Zadnji čas so se drva že podražila tako na debelo, kakor na drobno. Mnogi napovedujejo, da bo sneg letos prav kmalu zapadel. — Motociklist. ki smo včeraj o njem po-o-čali, da se jc zaradi njegove vožn-c solašil v So-strem konj, pri čemer je bilo ubito 2sletno dekle. na6 prosi za sledečo ugotovitev v I stu: Nesreča 6e ni zgodila radi prehitre vožn;c z motorjem, pač pa jo je povzročU plašljiv konj. Žival je zdirjala, ko je motociklist že odpeljal mimo. — Prinašamo to informacijo, vse drugo oa prepuščamo oblasti, da ugotovi, kdo jc kriv smrti uboge dekle. — Orožrova koča na Črni prs I. Planinci se obveščajo, da bo otvoricna in oskrbovana Orož-nova koža ie v nedeljo 25. t. m., dočim os!ane Malnarjeva koča odorta še ves mesec september. — £iva'ske nalezljive bolezni v dravski banovini dne 10. t. m. — Steklina na Bočni, okraj Gornji grad 1 slučaj. — Garjavost ko j na Brezovici in Šmihelu, okraj Novo mesto, po 1 dvorec. — Svinjska kuga: pri Sv. I e~arlu, okraj Brcžice 2 dvorca; na Blatu, okra; Konjice, 1 dvorec; ra Jagnenici, okraj Krško, 1 dvorec; v T o manii, okr. Maribor levi breg, 10 dvorcev. — Sviniska rdečica: na Zg. Obrežu, okraj Brežice 3 dvorci; na Dragi, v Čabru in na Podplanini, okraj Čabar, po 1 dvorec; v Stihadolu in Čadramu okraja Konjice, po 1 dvorec; v Nemški vasi, Prelcsju, Št. Rupertu po 1 dvorcc, v Rakovniku 5 dvorcev, okraj KrSko; v Turji, na Selu in Ogcrčah okraj Laško, po 1 dvorec; v Notranjih Goricah, Mostah in ua Klancu, okraj Ljubljana okolica, oo 1 dvorec; v Bučečovcih in Bodislavcih, okraj Ljutomer, po 1 dvorec; pri Zg. Sv. Kungoti, v Viltušu, Št. Ilju in Vukovskem dolu, okraj Mapibor levi breg, po 1 dvorec; v Dobjl vasi, Farni vasi, v Gustanju, pri Št. Danijelu in na Remšniku, okraj Prevalje po 1 dvorcc; pri Mezgovcih in na Goniš"ici, okraj Ptuj, po 1 dvorec; v Zabreznici in Zasipu, okraj Radovljica, po 1 dvorec; Ljubljana mesto 1 dvorec. — Službene novine št. 211 od 14. septembra objavljajo -Sodno postopanje mešanega razsodišča med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madjarsko . — Zlato uro ukradel. Prejeli smo: Pred nekaj dnevi smo čitali v Slovencu«, da sc jc pojavil v Gorenji Straži pri Novem mestu slabo oblečen moških in po hišah vpraial, če da kdo kako uro v popravilo, češ, da ie potujoč urmohar«. Pri tem mu je res neki posestnik nasedel in zaupal lepo zlato uro, vredno "'OOO Din ter mu jo izročil v popravilo. Navidezni -urmohar- je dragoceno uto ' lepo pobasal in brez sledu izginil, za prekanjenim potepuhom pa ni ne duha ne sluha. r to ni bil edini slučaj, opozarjamo občinstvo, da takim goljufom ne naseda. Med sličnlmi potujočimi osebami jc največ takih, ki sploh niao nikdar videli urar-ske delavnice, ali so pa navadni šušinarjl-gamouki, ki v popravilo izročeno uro še boli pokvarijo. Umevno je, da dober urar in strokovnjak ne bo hodil iz kraja v kraj popravl|at ure, ker ima itak tudi na stalnem mestu dovolj dela. V naši banovini imamo v vsakem večjem kraju vsaj enega urarja-strokovnjaka, ki ima vse strokovne uspoeobljeno-eti in ki nudi naročnikom lamstvo za predmete ter garancijo za popravila. Zato naj cenj. občinstvo izroča svoje predmete v popravilo le tem stro-kovniakom, ne pa klativitezom, ki blago če že ne ukradejo, pa za vedno pokvarijo, kar dokazujejo nešteti slučaji, Isto velja za zlatarska popravila. — Zadruga urarjev, zlatarjev, opt karlev i. t. d. v Ljubila-1. — Prehrana po novih zdravstve ib načelih. Po spisih dr. med. M. Bennc;|a in po zbirki kuharskih zapiskov gospe Berto Brupbacher-Birchcr v Ziirichu priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 224 strani. Založila Jugoslovanska kniigama v Ljubljani. Cena vezani knjigi 40 Din, navezani 30 Din. — Slovenija zemlja odmora in razvedrila. Tak je naslov razkošno oproniljene knjige, ki je pravkar izšla v založbi Zveze zu tujski promet n Ljubliani. Skromna je naša tujsko-prometna literatura, zato je izdajatelj tembolj ustregel nujni po- trebi po taki publikaciji. To je prvo večje delo, v katerem bo domačin kakor tudi tujec našel željenu podatku o vseh naših letoviščih ju zdraviliščih, ter Ki bo mogel t/, knjige Izbrali kraj lu dom za svoj odmor po M'oi«m okiiMi in pospoduraki moči. — Zunanjost knjige krasi stitizirunn barvna slika našega Bleda po risbi grafika t>ubji'ii. U\od opisuje narodne krasoto Slovenije in daje splošne podatke o potovanjih; prvi del pa ima obširno opisana poglavju vsuh pokrajin Slovenije, kakor predele Julijskih alp, Karavank, Savinjskih ulp, Pohorja, Bohinjsko i. t. d. ltavnotako to opisana tudi vsa naša termalna in slattnska zdravilišča. Drugi del knjigo tvori večja serija lepih slik v bnkro-tigku po fotografijah naših znanih amaterjev, V tretjem delu so pa v obliki oglasov z slikami po-drobnejši opisi našo tujsko-prometne industrije. Knjigi jo priložen tudi dobro pregleden zemljevid dravske banovine. — Ker je ta publikacija prva svoje vrste, bo prav dobro služila vsem, ki izbirajo svoj letoviški kraj, ter hI želo natančnih podatkov o kraju samem kakor tudi o svoji nastanitvi, prav pa bo prišla ludi vsem tujsko-prometnim interesentom, uradom, pisarnam, društvom i. t. d. Knjiga je izšla v hrvatskem, češkem, nemškem in francoskem jeziku ter v vsakem jeziku obsega v velikem žepnem formatu devet tiskovnih pol, ter slane 10 Din. Dobi se pri Putnik-u , Ljubljana, Dunajska c. t., ter v vseh knjigarnah. — Tovarna Jos. Rfdch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. 17 drnšfocneffo HvHertie Zadruga kovinarjev in sorodnih obrtov za Ljubljano in ukoliro vljudno sporoča svojim članom in njih učencem, da se dobijo slike iz poučnega potovanja na Jesenice pri zadružnem načelniku g. F. Batjelu, Ljubljana, KarlovSka cesta 4. MOČ močne mišic v orgauuniu •amozuve-t in , mirni živci, ravnotežje razvijujp v človeku ono " ga lupo- Maribor □ Za gradnjo carinarnice jc vnešenih v izredni proračun za 1. 1932 23 miljonov Din. □ Pomočnik bana dr. Pirktnajer je bil v ponedeljek v Mariboru in je konieriral z mestnim županom dr. Juvanotn o raznih važnih komunalnih zadevah. □ Nova avtobusna proga Maribor—št. Ilj se otveri v soboto, dne 19. t. m. Potniki bodo lahko prestopili na avstrijske avtobuse, ki vozijo v Gradec ozir. Gornjo Radgono (po avstr. ozemlju). □ Mariborski rezervni častniki in bojevniki so praznovali včeraj, na obletnico proboja Solunske fronte, svojo slavo na Trgu Svobode.. Slovesnost se je pričela ob 10 dopoldne ter privabila obilo občinstva, ki je zbrano sledilo cerkvenim obredom, katere sta opravila kat. garnizijski duhovnik Zavadlal in prota Trbojevii. Med navzočimi od-ličniki smo opazili prevzv. g. knezoškofa dr. Andreja Karlina, okrožnega inšpektorja g. Schauba-cha, sreska načelnika dr. tpavica in dr. Hacina, višjega drž. pravdnika dr. Jančiča, polkovnika Rado-vanoviča, zastopnike častniškega zbora itd. Številno so bili zastopani rezervni častniki v uniformi, deloma v civilu pod vodstvom predsednika mariborskega pododbora združenja Jakoba Per-liavca, ki je imel po končanih cerkvenih obredih zanosen govor. Slovesnosti se jc nadalje udeležila šolska mladina pod vodstvom učiteljev. Med obredi je prepeva! zbor Jadran3 ter svirala vojaška godba. □ V romarje je zavozil neki kolesar na cesti Bistrica—Limbuš: zadel je v 72 letno ložefo Kram-berger, jo podrl na tla. pri čemer je Krainberger-jeva zadobila noškodbe po vsem telesu; razen tega si ie izvinila levo roko. Prepeljali so jo v tukajšnjo splo;no bolnišnico. , □ Mohorko razkriva naprej. V sodne zapore so prenehali včeraj posestnika Štunandla iz Lim-buša. Mohorko pravi namreč, da mu je bil šumatidl novedal, d,: je posestnik Fingušt napravil tedaj dobro kupčijo, nakar da je Šumandl niemu oosodil samokres, s katerim je potem Mohorko prizadejal Fingtištu smrtonosne strele. Tudi zatrjuje Mohorko. da sta s štimandlom imela v načrtu umor nekega učitelja, ki ga pa nista izvršila. Na podlagi feh Mohorkovih iznovedb so-prepeljali Suman^l.i, ki ie že bil enkrat v sodnih zanorih v zvezi z Mo-horl ovimi izoovedbami v ttikaišnie sodne zapore. □ Oglaševalce naš«*?* lista prosimo, da od-d;>'o za vsakokratno n^dePsko številko nameniene oglase vsai ob petkih do pol 18 v uoravi na Koroški 1 in v podružnici na Aleksandrovi 6. da se bodo lahko oo želii uvrstili v oglasnem delu lista. □ čudna nota strele. V ponedHiek se jc okrog rnMneva razb^snHa nad Mariborom silovita nevihta z nalivom in točo. Med nevihto ie večkrat udarila strela v višie ležeče ob;ekte v mestu. Enkrat sp ie zatiskalo in udarilo tudi v Wol»'ovi ulici št. 7. Strela ie prebila streho in prevrtala strou v stmovanie Antona Arzenška. katerega ie zad Ptuju bo dne 10. I. m. ob pol 20 v društvenih prostorih. Poročili so se: Trgovec Danici Šugnian ml Sv. Marjete j>ri Ptuju / magistratno uradnico gdč. Zofiio Meglic. — Nadalje se je poroči! g. Ernest Verzelj z. gdč. Josipino Kock. Novoporočenceni naše prisrčne čestitke! Oglu«! "e »prejemajo ter pojasnila o prav i nili poslih dajejo v naši podružnici v Panonski j ulici, kjer naj se blagovolijo cenjeni oglaševalci l ler prijatelji našega lista oglasiti ob uradnih urah. Trbovlje Preprečen vlom. Ponoči nu petek "o iv-zminci začeli lomiti v barako trafikantu Paveljskii, prej je bila Kosijeva. Vlomilce ie slišala nasproti da nujoča stara Jelenka in začela skozi okno klicati, nakar so se zbali in izginili v noč. Morali so bili tujci, ki niso poznali tukajšnjih razmer, ker \ b,i raki ni imel Paveljšek nič, pa tudi drugi ne pu ščajo tam ničesar, kar bi imelo kakšno vrednoti. Zoper onesnaženje potoke\ je zopet izdalo županstvo razglas, da so obrežni lastniki pod knz nijo dolžni skrbeti, tla se v strugi kaj ne nabere, druge pa svari, da ne mečejo v vodo smeti in druge nesnage, ki potem pomnlciu razpada in ob mali vodi povzroča smrad. Ca s bo tudi, da se začne misliti nn regulacijo Trboveljščice. zn llrasl nik se pa že izdeluje vsaj delni regularni načrt. Vkljub prepovedim bodo še prišli v potok razni odpadki, ker še ni zato drugih primernih pro slorov. Cesta je zopet odprta od Sv. Marka do llrasl nika, ki je bila radi kopanja zu novi hrastniški vodovod zaprta. Sicer še. ni povsod dosti popra\ ljena, vendar se z vozovi že pride skoz. Planinski dom na Mrzlici bo blagoslovljen in otvorjen prihodnjo nedeljo, 20. I. ni. Začetek bo ob 10 s sv. mašo. Pričakuje se velik obisk iz Ljubljane, Maribora, Celju in drugod. Od strani domačinov bo pn gotovo rekordna udeležbo. D.' bi le vreme ne nagajalo, ker je že jesenski čas. Trboveljski šport. Tekme na kipali so poka zale veliko spretnost Zagorjanov v rokometu. v nogometu ie zmagal Amater II : Prosveta Zagori s 4 :2 iu Mladost : Delavec lir. s :t : 0. Krško Gostovanje mariborskega narodnega glcdalk-ir v nedeljo zvečer s Tronkovo dramo Karel In Anic je privabilo precej občinstva. Snov je vzeta iz vej nega in povojnega časa, obdelana v- ohlapni nai; • rallstični obliki, ni bila podana v liniji, ki bi z \ - i krutostjo prevzela ludi malomeščanskega gleda a Igralcem, ki so igrali sicer dobro. «e ji- poznali počitniško tiar. trojen je in podeželski milje. Nava, ki je v nedeljo dopoldne losegla z višino 2.70 ni nad normalo vrhunec letošnje višine, je z i čela popoldne upadali. Tu ni napravila posebni škode. Grozdje, ki je kljub slabemu vremenu že pre rej sladko, se dobivn v bližnjih vinogradih po nizki ceni 2 Din za kilogram. Slabo vreme zadnjili dni in naraslla Sava je prcimnlo še zadnje kopalce iz nanol oodrlega krškega kopališča ob Savi. V deželi spalne bolezni Povzročitelj in prenašalec spalne bolezni - Boj proti tej morilki ljudi Dunajska Urania je včeraj začela predvajali film o Kamerunu, katerega je že 14. L »u. predvajala zastopnikom tiska. Dunajski listi prinašajo o filmu same pohvalne ocene. Film, ki so ga snemali ob priliki ekspedicije francoskega raziskovalca Alfreda Chau-niela, pokaže najprej zemljepisno in etnografsko sliko bivše nemške kolonije Kamerun, ki je tako velika kakor Nemčija sama. Kamerun nam predstavlja šolski primer dežele, kjer se stekajo najrazličnejše kulture. Zalibog razsaja v nekaterih predelih dežele spalna bolezen, ki v Kamerunu nastopa v najrazličnejših oblikah, katere nazorno predočujejo vso strahoto te strašne bolezni. Povzročitelj spalne bolezni spada v vrsto tripanozoin, onih življenjskih bitij, h katerim spadajo tudi povzročitelji raznih tropskih bolezni. Povzročitelj spalne bolezni se imenuje z znanstvenim imenom »Try-panosoma Gambiense«, in sicer radi tega, ker so najpreje naleteli nanj v Senegamliiji. Bacil sta odkrila Angleža Forde in Dutton, podrob- Ekspedicija" k rifskim Kabilom ki je pritekla iz tvora, namaže na stekleno ploščo in mikroskopično preišče in na ta način dožene tripanozome. Na ploščo napiše ime bolnika, nakar prejme slednji listek, na katerem mu je zdravnik napisal, kako naj se zdravi. Bolniki, ki še niso pretolkli prvega Stadija bolezni, dobe injekcijo atoksila. V Ayos nosijo bolnike iz bližnje in daljne okolice. Pa tudi v pragozde je že prodrl boj francoskih zdravnikov". V ta ninien organizi- Strašen orkan v Srednji Ameriki je skoro popolnoma porušil glavno mesto angleškega Hondurasa Belize (spodnja slika). Tudi mesto San Juan na Portorico (zgornja slika) je silno poškodovano. Kdo bo predsednik razorožitvene konference? Ker Henderson baje ne prihaja več v poštev za predsednika razorožitvene konference, ki se bo vršila prihodnje leto, vsepovsod ugibajo, kdo bo zasedel to mesto. Kot najnovejši kandidat se imenuje za-: stopnik Združenih držav, prejšnji vojni minister Baker. rajo od časa do časa sanitetne kolone z zdravili, trežaji in zdravnikom. Film kaže med drugim tudi prihod take kolone v vas. Naj-i preje se prikažejo nosači z zdravili, nato bolniški strežaji in naposled zdravnik. Na pro-i štoru sredi vasi je že zbrana množica bolni-: kov. V nekaj minutah začne potujoča zdrav-) stvena postaja poslovati. Domorodce najpreje | razdele po spolu, starosti in krajih, kjer so j doma. Nato se vrši isti postopek kakor v Ayo-su. Zdravnik napiše vsem recepte, kako naj Kako se pripravita »raziskovalno potovanje" - Znanstvena predavanja in Ium pari je - Dediščina bivšega inženjerja Skrajno rafinirano pripravljeno goljufijo, pri kateri se je lopov izdatno posluževal svojega ne majhnega znanja, so te dni odkrili na Dunaju. Ta goljufija je danes središče splošnega zanimanja na Dunaju, ker je se goljufu posrečilo pridobiti za svoje namene tudi učenjaka, vseučiliškega profesorja in nekega asistenta na dunajski univerzi, čijih imeni je lopov izrabljal. Neki brezposelni trgovski zastopnik je v neki dunajski zastavljalnici zastavil nov daljnogled. Policiji se je to zdelo sumljivo in je zastopnika — Kurta Fabra po imenu — prijela. Faber je izpovedal, da je daljnogled zastavil po naročilu inženjerja Avgusta Kleina, kateremu je sodišče že pred leti odvzelo na- mofonov, ki so bili, tako je Klein pripovedoval trgovcem, za glavarje rifskih Kabilov, da si pridobi njihovo naklonjenost. Klein je vedno naročil, naj blago pošljejo v univerzitetni institut, kjer je stal že pri vratih »gospod doktor« Faber, ki je slugo takoj peljal k »gospodu inženjerju«. Obema goljufoma se je vedno še isti dan posrečilo neopaženo vzeti s seboj dobavljene predmete in jih v najrazličnejših zastavljalnicah zastaviti. Doslej so našli 60 zastavnih listkov in blago v vrednosti 6000 šilingov, vendar pa sodijo, da še niso znani vsi oškodovani trgovci in bo povzročena škoda mnogo višja. Oba goljufa sta seveda zaprta. Kitajski Roehelleler umrl Um«*«! rudnik v Berlinu. V kleti berlinske teh niške visoke sole so dijaki zgradili popolcn rudnik, tako da lahko sedai kar doma spoznavajo dela v modernem rudniku. Gramofoni za glavarje rifskih Kabilov. S tem je Klein dobil podlago za svoje nameravane goljufije. Hodil je vsak dan v institut, v katerem je bil učenjak zaposlen. Včasih je pripeljal s seboj tudi še drugega moža, ki ga je predstavil za »doktorja«, ki pa je bii v resnici Faber, njegov pomočnik. Klein je sedaj obiskal razne dunajske trgovce in pridno naročal najrazličnejše predmete za afriško ekspedicijo. Seveda je vse to naročal na ime bodočega voditelja ekspedicije, dunajskega učenjaka, dokler niso skupni računi znašali 10.000 šilingov (80.000 Din). Vsi dobavljeni predmeti so pa sproti romali v zastavljalnico. Tako je Klein med drugim naročil 11 daljnogledov, tri pisalne stroje, obleko, perilo, 16 •zvezkov dela Orbis terrarum kakor tudi 7 trra- »Samo to bi rad vedel, kako da vsakdo takoj opazi, dn sem levičen knjigovodja.« Prvo jekleno cerkev na Dunaju bodo v kratkem začeli graditi. Načrte je napravil avstrijski arhitekt Prutscher. Cerkev bo vsa iz jekla. neje pa sta raziskala njene učinke Italijan Castellani in Anglež Bruce. Pozneje sta Bruce in predvsem pa Robert Koch odkrila, da posredno povzroči nastop spalne bolezni pik muhe cece. Te muhe žive v močvirnatih krajih in se je zato težko boriti proti njim. Muha cece zelo rada piči in se ltrani s krožečo krvjo. Koch je leta 1906 pod-vzel prvo ekspedicijo v ozemlje, kjer razsaja muha cece in z njo vred spalna bolezen. Leta 1926 je poslala francoska vlada zdravniško ekspedicija v one kraje, da bi po nemškem vzorcu nadaljevala boj proti tej strašni kužni bolezni. V filmu vidimo posamezne oblike, v katerih nastopa bolezen. Nekateri nesrečneži, ki jih je napadla bolezen, hodijo neprestano seni-intja, liki okostja, druge zopet bolezen nevarno izkazi, ne prvi ne drugi pa se ne morejo ubraniti zaspanosti, ki jih zdaj pa zdaj napade. Zdrudijo se na tla in v naslednjem hipu že spe. Zopet drugim pa povzroči ta bolezen stalno razburjenost. Prsti na rokah in nogah se jim tresejo in nesrečneži hodijo neprestano semintja, neprestano mahajoč z rokami. So pa tudi taki, ki niso več gospodarji nad svojimi občutki. Hočejo iti naprej, v resnici pa gredo nazaj. Dalje taki, ki znore in neprestano tulijo. Najstrašnejši pa je zadnji šta-dij bolezni. Zelo zanimiv je nadalje oni del filma, ki kaže, kako se Francozi bore proti strašni bolezni. V Ayosu so opremili veliko bolniško postajo. V filmu vidimo, kako stoji dolga vrsta domačinov pred poslopjem. Zdravnik poišče najpreje oteklo mesto, lvjer je bolnika pičila muha cece. Nato predere oteklino in tekočino, Te dni je v Šangaju umrl bogataš Har-doon, ki so ga po pravici imenovali kitajskega Rockefellerja, zakaj bil je daleko najbogatejši mož na Kitajskem. Zapustil je 4 milijarde dinarjev premoženja v gotovini, nemogoče pa je oceniti vrednost njegovih premičnin in nepremičnin. Hardoonov življenjski roman je silno fantastičen. Začel je kot nočni čuvaj v neki trgovini. Bil je šledljiv in je, ko je naštedil malo vsoto, začel s trgovino, kjer pa je izgubila vse svoje prihranke. Na pomoč mu je prišla sreča. Začel je v loteriji in z dobljenim denarjem začel špekulirali na borzi. Nato je nakupil o-gromna posestva, ki jih je potem prodajal. 40 let je vodil ta svoj posel in naposled postal najbogatejši Kitajec. Svoj dom si je razkošno opremil in je vzdrževali 900 služabnikov. V zakonu ni bil srečen. G obina Črnega morra Sevastopolski namorski observatorij je pred kratkim pregledal in proučil materijal in izsledke junijske in julijske ekspedicije, ki so merile režim in globino Črnega morja. Ekspedicije so ugotovile, na znaša največja globina Črnega morja 2.242 metrov. To mesto se nahaja med Krimom in Anadolijo. Sedaj delajo mapo vodnih tokov, ki bo zelo važna za plovbo. Zanimiva iznajdba kaznjenca Iz San Frančiška poročajo, da je neki kaznjenec, ki je bil svoječasno radi ropa obsojen na pet let ječe, iznašel ključavnico, ki je povsem varna pred tatovi. Neka ameriška tvrdka je izumitelju ponudila 100.000 dolarjev za patent * Mesto K. je nastavilo prometnega policista. Pa se pripelje avtomobil skozi mesto. Prometni policist ga ustavi in pravi: »Vi ste vozili s hitrostjo 70 km na urol Res, jaz sem pazil. 70 kilometrov na urolc »Hahal« se zasmeje šofer, »kako je to mogoče, ko sem pa šele četrt ure na poti,« >0, potem pa oprostite, prosim,« pravi policist in spusti avtomobil naprej. Francoski jesenski manevri, katerih so se udeležile tri divizije z najmodernejšimi tehničnimi opremami, so se vršili letos na ozemlju bitke ob Mami skoro natančno 17 let po strašni borbi. Na sliki vidimo oddelek modernih tankov. se zdravijo in čez osem dni pride v vas druga kolona, ki razdeljuje med bolnike injekcije. Po osmih do devetih mesecih so bolniki ozdravljeni. V dveh letih so v Ayosu preiskali okrog 600.000 domorodcev. Od'teh so jih 115.000 bolnih zdravili s takim uspehom, da je dr. Caumel ugotovil, da je umrljivost, ki jo povzroča spalna bolezen, padla od 40 odstotkov na 6 odstotkov. Tretji del filma kaže plemena in kulture Kamenina in se v tem bistveno razlikuje od ostalih več ali manj »kulturnih« filmov. Posnetki iz življenja južnih Afričanov so krasni in tehnično neoporečni. slov inženjerja, ker je bil v zadnjih 20 letih 16 krat obsojen na ječo. Druga avstrijska maroška ekspedicija. Kleina so kmalu nato aretirali in po več-kratkem zasliševanju je prišlo na dan sledeče: Ob priliki nekega predavanja o Afriki, ki se je vršilo letošnjo pomlad, je Klein spoznal nekega učenjaka, ki je profesor na dunajskem vseučilišču. Oba moža sta se začela pogovorjati in Klein je mimogrede omenil, da se je že leta 1910 udeležil prve avstrijske ekspedicije v Saharo, ki jo je vodil slavni orientalist Artbauer, ki je v svetovni vojni padel, in da sedaj pripravlja drugo avstrijsko ekspedicijo v Maroko in sicer k rifskim Ka-i bilom. Ker je Klein pokazal res obsežno znanje o Afriki, je profesor po večih sestankih izjavil, da je pripravljen prevzeti znanstveno vodstvo te ekspedicije in končno sta določila potovanje za leta 1932. Da bi bolj verjeli njegovim načrtom, je Klein pripovedoval, da je podedoval 200.000 češkoslovaških kron. S tem je učenjaka popolnoma pridobil zase in ta ga je predstavil asistentu nekega drugega dunajskega univerzitetnega instituta. Tudi la je izjavil, da je pripravljen udeležiti se ekspedicije in je med tem že prosil za šestmesečni dopust