----- 347 ------__ Dopisi. Iz Gorice. (Naznanilo, kadaj se začno bogoslovske šole.} SI. vodstvo semenišča goriškega je vredništvu poslalo sledeče naznanilo: „Ker je že od začetka meseca avgusta v tukajšnjem osrednjem semenišču vojaška bolnišnica in se še le konec meseca oktobra sprazni, zato ni mogoče, da bi se šolsko leto po navadi o vseh Svetih začelo. Potreba bo namreč za čiščenje in popravljanje hiše, če bo vreme ugodno, vsaj dveh tednov. Brž ko bode mogoče v hiši stanovati, se šola prične, kar se bo o pravem času na znanje dalo." Iz Celovca. (Niia kmetijska šolaj „Slovenec" o tej šoli piše to-le: „Kmetijska šola se odpre 5. novembra. Korošci smo zaostali na vse strani kmetijskega življenja. Naprej moramo, da nas svet ne prehiti in pripravi v hude stiske; kajti kdor ne napreduje, ta nazadjuje. Zatoraj iz celega srca pozdravljamo to novo šolo in vabimo vse Slovence, da jo pridno obiskujejo. Podučevalo se bode v vseh reččh, kterih je treba našim kmetom; podučevalo se bode vse bolj po domače, da bode razumel vsak količkanj omikan človek. Res da je to težava, ker bode vse le po nemški, ali g. tajnik Baumgartner nam je v roko obljubil, da se bode že to zimo učil slovenskega jezika. Tudi je obljubil, da bode vse, kar je bolj imenitnega, razglaševal za Slovence tudi v slovenskem jeziku. Ni vse, česar bi želeli, vendar je vsaj nekaj; pri lanski razstavi kmetijskih reči od nas Slovencev še vedeti niso hotli; toraj že spet en korak naprej!" Iz Maribora. — Da bode čitalnica naša zimski čas marljivo stregla udom svojim z besedami in veselicami, to nam kaže sledeči program, ki ga je ravnokar naznanil odbor čitalničin. Besede in veselice bojo: 28. oktobra, 11. in 25. novembra, 9., 23. in in 31. decembra, 13. in 27. januarja, 10. in 24. februarja, 3., 17. in 31. marca, 14. in 28 aprila. Večerna zabava, tombola, na korist čitalničin iz dobrovoljnih daril udov bode 31. decembra. — Besede se začenjajo ob 7. uri zvečer. Ob torkih in sobotah ob 8. uri so pevske vaje, ob četrtkih je streljanje s pušico, o petkih se uči staroslovenščina. Iz Celja. (Vabilo.') V tukajšnji čitalnici bode se prihodnjo nedeljo, to je 28. oktobra, iz nemškega po- ------- 348 ------- slovenjena igra „Le naravnost!" predstavljala, h kteri se udje naše in druzih čitalnic uljudno vabijo. Začetek bode ob sedmih zvečer; po igri pa tombola. Odbor. Od kranjsko-štajarske meje 20. okt. — Nič ko tožba čez tožbo se sliši. Ljudje* sploh tožijo, da jim krompir gnjije, drugi, da nobena reč v denar ne gre, in tožiti moramo tudi, da nobenega drobiža nimamo; ako hočeš goldinar menjati, moraš iti od Poncija do Pilata; tožijo tudi, da novi petaki niso tako lepi (?) kakor prejšnji, in se branijo jih jemati. Po vsej pravici pa godrnjajo, da puščajo take vojščake domii, ki nimajo svojih ljudi, niti prihodišča niti premoženja, klatijo se toraj od hiše do hiše, najraji pa po tistih hišah, pred kterimi visi vršiček smrekov, poštenim ljudem nadlego delajo in — kradejo. Videti take klateže, tem milejše pogrešajo posestniki svoje sinove, da jih ni domii, čeravno za-nje prosijo, ker jih silno potrebujejo. Bodi Bogu potoženo! Iz Barke na Tržaškem. Bilo je dolzega in grenkega dela, da smo dobili novo kaplanijo in duhovnega gospoda; hvala milostljivemu gospodu našemu škofu in vsem gospodom, ki so nam pomagali v to. Po dovoljenji si. ministerstva dobimo tudi vsako leto 100 gold. na pomoč. Že naprej srčno pozdravljamo gospoda J. Rekarja, rojenega Gorenca blizo Jezera, kteri so 11 let v Hrušici pasterovali, zdaj pa pridejo k nam za duhovnega gospoda. 28. dne t. m. bode prva slovesnost, ktere že težko pričakujemo. Jož. Ambrožič, podžupan. Iz Vole. — Nek dopisnik iz Kanala je v zadnjem listu „Novic" o strašnem pogorišču v Volčah poročal. Naj še jez dodam nekoliko vrstic. 8. dne t. m. ob osmih zvečer začne v dolenji vasi goreti. Veter je plamen tako širil, da je bila večina pogorelih hiš že gorela, predno so vsi vaščani svitlobo zagledali. Vpitja, stoka in joka ni bilo ne konca ne kraja. Matere so svoje otroke z zibelkami vred na polje nosile; ki so bili šli že spat, so morali na pol nagi postelje zapustiti. Svitloba in zvonenje privabi bližnje sosede Tmince, Ko-zarščane in Čigince na pomoč, kterim tukaj v imenu vseh pogorelcev srčno hvalo izrekujem. Naj veča hvala pa gr6 gg. Tušarju, c. kr. aktvarju, finančnemu respi-cientu Jožefu Kavčiču in davkarju Jož. Kacafuru. Gasiti je bilo jako težko, ker je veter ožarke neprenehoma na sune slamnate strehe nanašal. Vročina je bila taka, da so se cel6 z opekami (cegli) pokrite hiše vnele in na grobljo sesule. Ljudem niso zgoreli le poljski pridelki, temveč tudi obleka in hišno orodje. Škode je 80.700 gold. a. v. Nihče*) ni zavarovan (šeguriran); zima je na pragu, reveži si ne vejo kako pomagati. Zato se obračam do Vas ljubi bratje Slovenci v imenu vseh pogorelcev, da nam z milodarno roko na pomoč pritečete. Saj tudi mi Volčani nismo Vas zapustili, kedar Vas je enaka nesreča zadela. Slavno vredništvo „Novic" pa prosimo, da bi milodare sprejemati in na dotično mesto poslati blagovolilo.**) Delilce milodarov pa ob enem prosimo, naj se pravične poti drž6. Ako so komu prijatelji in sorodniki bolj pri srcu kot drugi, ta naj jim iz svoje lastne mošnje kaj več privrže, ne pa iz tega, kar je vsem namenjeno. Večim pogorel-cem gre tudi veča miloščina po božji in človeški po- *) Že zopet nobeden zavarovan!! To je vendar straSno, da naš narod je v tem tako nečimern. Za malo krajcarjev vsako leto se gospodarjem ponuja dobrotna naprava, ki ga saj iz najbu-jega resi, — pa nočejo. Tudi zavarovan pogorelee je revež, kaj pa se le neasekuriran! Vred. **) Ob enem prosimo tudi „Zgodnjo Danico", da bi te vrstice ponatisnila. Pis, stavi. Tudi ne more vsega tega eden opravljati, temveč treba je več mož, ki imajo glavo in srce na pravem kraju. Dobrega sveta se ni nikdar braniti, posebno pa v tacih prilikah ne. Nadjam se pa, da vam prav svetujem. V Senožečah 20. vinotoka. — Dovolite, da Vam priobčim govor, kterega je, se ve da v slovenskem jeziku imel naš rodoljubni župan gosp. Jože Zelen v prvi javni občinski seji 14. dne t. m. Glasi se tako-le: „Castiti zbor! Najpred se vam prijazno zahvaljujem za veliko zaupanje, s kterim ste me pri volitvi starešinstva poslavili. V veliko čast si štejem, da mi jo sreča mila, da morem tako jedernatemu odboru, kakor je ta sedanji, predsedovati, zato sem si pa tudi v veseli svesti, da bodem mogel nalogo težkega svojega posla izpeljevati s podporo takih izkušenih moči kolikor mogoče. Priporočam se vam tedaj častiti gospodje in možaki, d& me bote vselej in povsod v mojem težkem poslu po vsi svoji moči podpirali. Porazumimo in zedinimo se tedaj v mislih in djanji, zakaj še le potem moremo svojo skupno nalogo na blagor soseskin dovršiti. Vse naše djanje in nehanje naj bo: za vero, dom in cesarja. Bog živi našega svetlega cesarja Franc Jožefa I." (In živio-klici so zadoneli po dvorani). Koj potem je bila obravnava zastran službenega jezika. Ker večina odbornikov in svetovalcev nemškega jezika ne ume* ne v besedi ne v pismu, zato se je sklenilo, da se ima domači slovenski jezik v vsem občinskem vradovanji rabiti. Kolikor je meni znano, je naša srenja v vrsti druga na slovenskem Kranjskem, ktera javno skazuje pravico materinščini. Slava! 1». Iz Ribnice 22. oktobra. —c— Prihodnji pondeljek 29. tega meseca bomo imeli Ribničanje slovesnost, ktere nikdo izmed nas še ne pomni. Blagoslovljen in vložen bode temeljni kamen novi cerkvi, ktero je, kakor ve ves svet, živo potrebovala prestara in nekdaj preime-nitna fara. Opravljali bodo pomenljivi ta obred stolni prost in vesoljni škofov vikari, prečastiti g. Anton Kos. Ker bodemo tudi „Novic" 43. list deli v pušico, zato prosim , da blagovoljno sprejm6 v ta list moj kratki dopis. Iz Kranjskega. (Volitve novih županov na dalje.J V Črnomaljskem okraji so za župane izvoljeni: v Starem trgu Mihael Stavdahar iz Močil; v Radeni-cah Juri Sute iz srednje Radenice; v Dolu Mihael Snelar iz Dola; v Cepi j ah Janez Rom iz Cepelj; v Podgori Marka Mavrin iz Podgore; v Butoraji Mihael Lasič iz Butoraja; v Tribučah Matija Kralj iz Tribuč; v Adiešičah Nikolaj Požeg iz Podbrezja; v Gribljah Matija Jakopič iz Gribelj; v Dobličah Jožef Hrela iz Jelsevnika; v Petrovi vasi Janez Blut iz Račetne vasi; v Kotu Jakob Blut iz Stariho-vega vrha; v Telečjem vrhu Janez Sunder iz Tuše-vega dola; v Lokvah Jakob Miler iz Lokev; v Tanči gori Mihael Klobučar iz Tanče gore; v Vrhu Peter Fortun iz Danila; v Obrhu Mihael Mušič iz Draga-tusa; v Planini Janez Strbenec iz KIeč;^v V i nje m vrbu Martin Simončič iz Brstovca; v Cernomlji France Švajgar iz Cmomlje; v Vinici France Malic iz Vinice. Iz Ljubljane. Neki „nov slovensk program" potuje sedaj po svetu in se pretresa po mnozih centralističnih, dvaiističnih, autonotnističnih in vladnih listih. Ta tako imenovani „programu pa nič druzega ni kakor prost članek iz ,,Slovenca", pisan od posameznega pisatelja, al, če tudi je „Slovenec" sam rekel, da je oni članek le poedina misel pisateljeva, zgrabili so jo vendar imenovani časniki kot „nov slovensk program." — Da nasprotne , nam Slovencem vsegdar neprijazne stranke pri tej priliki zopet dokazujejo, kako ubugo malo one ----- 349 ----- razumevajo ravnopravnost narodov, sporazumljenje raznih političnih strank in pa trdno, naravno ustanovitev Avstrije (ker njim so le nemški, magjarski in zdaj tudi poljski narod izobraženi in veljavni narodi!): o tem se nikakor ne čudimo. O tem pa tudi danes ne govorimo dalje, marveč le rečemo to, da vse, kar se o imenovanem „novem programu" pripoveduje, je le od njih samih izmišljeno, ne pa resnično, ter zagotovljamo jih, da nam je dobro znano, da v nobenem shodu zbrani slovenski rodoljubje niso osnovali tacega dokončnega ali definitivnega programa, kakor sedaj zvonec nosi po svetu, temveč se čuditi moramo, da se še cel6 kar naravnost imenujejo rodoljubi (na pr. dr. Toman), kte-rim se podtika prost časnikarsk članek za dogovorjen naroden program. Je li to slepa strastnost ali nezrelost politična, o tem nočemo soditi; al, naj si bodi kakor koli, žalostno je na vsaki način, ako se brez gotove podlage, prav s trte vijejo vsakovrstne dedukcije in refleksije o tako važni stvari, kakor je političen program te ali une stranke, tega ali unega naroda! če pa ravno se ne ponašamo s ponosnimi programi, vendar pri tej priliki ponavljamo svoje pravilo: da Avstrija se bode naravno in srečno ustanovila le tadaj, kadar vsi narodi za dobe enake pravice, kadar se poravnajo državno-pravne razmere z narodnimi, in se vse spravijo in zvežejo v središču, kolikor je „celoti" in „ednoti" državni potreba. Dajte vsacemu narodu vse njegove pravice, pa nobenemu avstrijskemu narodu nobenega programa treba ne bo; popolna in poštena ravnopravnost narodna: to ima Avstrii biti glavni program, brez kterega tudi nikoli ne bo prave politične svobode. — Iz teh načel vsakdo lahko ugane naše misli o centralizacij o dvalizmu, o hegemonii enega ali več narodov čez druge itd. itd. Po tem je pa tudi jasno, da se mi Slovenci nikakor ne odrečemo svetih pravic, ki nam gredo, kakor vsakemu drugemu narodu, — in da bodemo nasprotovali vsaki napravi in ustavi, ki nam bo hotela jemati jih, vsako pa hvaležno podpirali in čislali, ki nam jih bode oripoznala. — To na odgovor omenjenim časnikom. Jfadjamo se, da bojo toliko pošteni, da popravijo, kar «o napak rekli o iznajdenem programu slovenskem. — V nedeljo se je zbral odbor za kmetijsko in obrtnijsko razstavo, ki je prihodnje leto namenjena v Ljubljani. Glede na to, da prihodnje leto bode gotovo velika razstava v Parizu, pa morebiti tudi razstava v Gradcu, ki je bila letos zavoljo vojnih homatij odložena, je bilo po predlogu gosp. dr. Zupana, namestnika si. deželnega odbora, enoglasno sklenjeno, naj s sklepom: ali napravimo prihodnje leto razstavo v Ljubljani ali ne, čakamo toliko, da nam odbor graške razstave gotov odgovor d& na to, kdaj napravijo v Gradcu razstavo; ako je oni ne napravijo prihodnje leto, jo napravimo mi v Ljubljani; ako jo pa napravijo oni, odložimo mi ljubljansko do 1868. leta, ker vse 3 razstave v enem letu (parižka, graška, ljubljanska) ne bi imele zaželenega vspeha. V tej seji se je tudi ustanovil odbor za razstavo in je za prvomest-nika izvolil gosp. Fid. Trpin ca, predsednika kmetijske družbe, za namestnika prvomestnikovega gosp. dr. Costa, župana ljubljanskega, — za zapisnikarja pa gosp. dr. J. Bleiweisa, tajnika kmetijske družbe, in gosp. dr. L. To mana, tajnika kupčijske zbornice. — Kranjski planinski strelci so bili 18. t. m. razpuščeni; pustila se jim je vsa vojaška oprava, ki so jo imeli, in plačala še vsacemu popotnina; 134 prostaki so dobili vsak po 3 gold., 21 šarž po 5 gold. nadstrelec Janša pa 10 gold. Zraven tega se je tistim osmim, ki so se izvrstno obnašali in so za zlato medaljo priporočani, ali ki so v boji posebno trpeli, še vsacemu 1 gold. povrh darovalo. — Tako so naši kranjski planinski strelci veliko na boljem od koroških, zavoljo kterih „Slovenec" po pravici toži, da še klobukov in plajščev jim o razhodu pustili niso, in da so tedaj nekteri gologlavi letali po mestu, vpili in razsajali. Sirote — pravi — se mestu res smilijo. Kaj bojo na zimo počeli? Ako jih niso vtakniti mogli v redno armado, naj bi jih poslali kam ceste ali železnice delat! — Društvo „Sokolovo" je v god svojemu ljubljenemu načelniku dr. Costi 18. dne t. m. zvečer lepo se-renado napravilo. — Kdor vojakom, ki so onemogli po poslednji vojski, in njihovim vdovam in sirotam želi nakloniti še kak milodar, prilika se mu ponuja po loterii gosp. Otona Wagnerja v Ljubljani, kjer se bode srečka dobila v 50 nov. kraje. — Malo po malo še zmiraj kolera zgrabi kterega, gotovo pa vsak pondeljek največ; tega je nedelja kriva, ker gostilnice so ob nedeljah popoldne in ponoči najbolj polne tacih ljudi, ki zmernosti ne poznajo. Danes je v bolnišnici za kolero 5 bolnikov; v vsem skupaj jih je dozdaj bilo 53, izmed njih jih je pomrlo 25, ozdravelo 23. — Naš rojak gosp. Anton Umek, vrlo znani slovenski pisatelj, je učitelj slovenščine na gimnazii celovški. — Štiri gospodičine so se zbrale, da se hočejo ob večernih urah (3 na teden) učiti slovenskega jezika. Ako se še ktera hoče pridružiti tem domoljubkinjam, naj se do 1. novembra oglasi pri gospodičini Jul. Orelovi v Jož. Pleiwei8ovi hiši na velikem trgu. — Kakor „Laib. Ztg." pravi, nameravajo neki do-broznani dunajski trgovci iznova cukrarnico v Ljubljani napraviti in sicer na akcije (delnice). Po takem bi zopet mnogo revnih ljudi zaslužka dobilo. — „Živili Sokolci!" — s temi besedami je vsakdo se poslovil od „besede", ki jo je „Juž. Sokol" v nedeljo v spomin tretje svoje obletnice napravil v čitalnični dvorani. Venec lepih pesem, resnobnih in veselih, izvrstno petih v samo- in čveterospevih in zborih,v s šaloigro Vilharjevo „Slep ni lep", je bil program te „besede", ktero so prav „con amore" vršili vsi gospodje, ki so peli in veselo igro igrali. Ker so dobro-znane naše domače izvrstne moči, zato bi le vodo nosili v Savo, ako bi naštevali vse na drobno; ostaja nam po takem le posebno omeniti gosp. A. Heidricha, nadepol-nega rojaka našega, zdaj konservatorista v Pragi, ki se je izkazal izvrstnega pevca ne le po krasnem glasu (baritonu), temuč tudi po umetnosti pevanja; tudi njegova kompozicija „Veseli godec" je bila s toliko pohvalo sprejeta, da ni bilo miru, dokler se ni ponovila; hvaležni smo tedaj gospodom osnovalcem današnje „be-sede", da so nam dali slišati tudi gosp. Heidricha, kakor še posebno moramo pohvaliti gosp. V. Valento, kteri kot začasni pevovodja lepo izvršuje prevzeto nalogo* Zamolčati pa tudi ne moremo, da Vilharjeva šaloigra je bila v vseh partijah tako dobro igrana, da smeha ni bilo ne konca ne kraja; še posebno pa je gosp. Noli z vpletenimi »ribniškimi" povedkami toliko dobrovoljnost vzbujal, da tudi najpustejšemu čmerikovcuso morala rebra pokati smeha. — Po vsem tem tedaj, kar smo ta veseli večer slišali in videli, moramo po vse pritrditi besedam, ki jih je izustil slavni načelnik gosp. dr. Costa v začetnem govoru, da „Sokol" na vsako stran, tedaj tudi na tej, ki prav za prav ni glavni namen gimna-stičnega društva, povzdiguje ndrodno stvar. Ker je po načelnikovem govoru imela današnja večernica, s ktero se je praznovala obletnica »Sokolova", veljati za začetnico zimskih večernic tega društva, zato se po nje] lahko posname, koliko veselih večerov bode prinesel prihodnji zimski čas. Naravno je tedaj, da je bilo naznanilo načelnikovo z živahnimi dobro-klici sprejeto. Razveselil je društvo tudi pozdrav, ki mu je po slovenskem telegramu došel od goriške čitalnice, ki je bil odzdravljen z navdušenimi slava-klici; tudi Sokoli v Kranj i niso pozabili po slovenskem telegramu pozdraviti obletnice Sokolove; al škoda, da ta telegram — čez Tržič poslan — je došel še le drugi dan v Ljubljano. — Ne moremo pa skleniti referata o tej besedi", da ne bi omenili še neke druge stvari, ki se je sklenila pri tej večernici, namreč te, da prihodnjo nedeljo — zvečer ob 7. uri se napravi v čitalnici zopet „beseda", za ktero se bo dobrovoljna vhod-nina plačala, pa ves njen dohodek se bode porabil v to, da se kupi blago, iz kterega bojo, kakor lani, milosrčne gospe* in gospodičine delale zimsko obleko ubogim otrokom. Pričujoče gospe* in gospodičine so koj pri tej priči zagotovile, da se rade poprimejo dobrotljivega dela; častiti odbor, ki je osnoval današnjo „besedo", je drage volje prevzel nalogo, da za prihodnjo nedeljo osnuje zopet lepo „besedo", — tedaj ne manjka zdaj druzega nič kakor tega, da prav obilo dobrot ljivih udov čitalnice in „Sokola" pride k „besedi" in da ti pripeljejo obilo še druzih, ki niso udje, ki pa se hočejo z darilcem po svoji volji udeležiti blagega početja, po kterem se bode zimska obleka naredila množici ubozih ljubljanskih otrok. Da bi prav obilno se stekali milodari! Danes sicer še ne moremo naznaniti programa celega za to milodarno „besedou; al to že lahko rečemo, da pridejo prav lepe reči na vrsto. — (Mila prošnja J Človek vživa najčistejše veselje, kedar svojemu bližnjemu dobro stori, kedar revežu pomaga iz stisk in nadlog, kedar žalostnemu zbrisuje solze. Koliko veselja smo vživali lansko leto o božičnih praznikih, ko smo videli 60 revnih otrok obdaro-vanih z obleko in drugimi rečmi, ko je vsak s svojo culico pod pazduho veselja poln domii hitel. Ginjenega srca smo tačas zdihnili: Bog stotero povrni vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam in daj nam učakati še tacih veselih božičnih praznikov! — Listje že velo postaja in pada z drevja, ostra sapa piše po praznem polji, vsa narava nam napoveduje tisti čas, o kterem reveži največ pomanjkanja trpe*: mrzli zimski čas je pred durmi, v kterem človek posebno čuti potrebo obleke. Ve blage gospe in gospodičine, ki ste lansko leto pripravile mnogim revnim otrokom prove-sele božične praznike, ki ste se skazale prave krščanske matere ubogih sirot, do Vas se zopet obračajo naši ubožčeki ter milo prosijo: „Ne zabite nas tudi letos; glejte nas uboge sirote v bornih capicah; ve, ki se lansko leto niste utrudile delati in skrbeti za nas, nikar nam tudi letos ne odtegnite milih svojih rok; saj cenite besede Gospodove, da Njemu storite to, kar ubogim daste V Res, da od vseh strani se razlega mili glas: „Dajte, dajte! pomagajte!" Mislimo pa vendar, da darilce, za ktero, mi tukaj povzdigujemo svoj glas, nikogar ne bo težko stalo, in da združene moči dosežejo to, česar posamezen izpeljati ne more. — In ti slavna čitalnica, *) ki si si na čelo zapisala pomenljivo besedo „rodoljubje", sprejmi tudi letos takošno v resnici rodoljubno priza-detje pod svoje krilo; povabi vrle svoje ude, da moralno in materialno podpirajo lani pričeto slavno delo. Najlepše boš s tem pokazala svoje domoljubje ter si *) Da se bode izpolnilo, česar želite, kaže Vam prejšnji sestavek. Vred. -------- 350------- iznova postavila hvaležni spomin v srcu ubozih starišev in njihovih otročičev. Bog daj srečo! V imenu mnozih domoljubov. — (Zahvala preč. gosp. fajmoitru «/. Eder-ju i% bohimke Bele.) Krasna in okusna liberna (skor l1/^ funta težke) iz Vašega vrta nam popolnoma potrjuje resnico Vaših besed, da vrti, zasajeni z lepim^drev-jem, so najbolja sadjerejna šola sosednim kmetom, in kdor take vrte ima, je praktičen učenik okolici svoji* Da bi le dokaj tacih učilnic imeli po deželi!