St. 36. V Trstu, v sredo <5. maja 1885. ------------ Tečaj X/F __M • ; '»v v"« Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko iT tttMttl J« Ml.« • EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako «r«d« in sabat« o poludne. Cena za vse leto je O plii., za polu leta 3 gld., za četrt leta JL gld. CfcO kr. — Posamezne Številke dobivajo pri onravniitvu in v trafikah v Trita po K kr., v Garlol in v Ajdovščini no O kr. — S'aroinim, reklamacije in inaerate prejema Opravaiitv«, vla Torrenta, >Nava tiskarna«. Vii ,loma poJiljajo Uredništva »vla Tarreiite« tNuova Ttpogr»fia:» vnak mora biti frankiran. Rokopisi o*t)7 i»oset>ne vrednosti ae ne vrvniajo, — Imctah (razne vrste naznanila in poslanine) ae zaraflnnijo po pogodbi — prav cond; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr Volitve na Goriškem. šest let je mnogo let. Državni zbor jo razpuščen in v kratkem bomo tudi mi na novo volili poslance za Dunaj. Zato se moramo hitro in dobro pripraviti na te volitve, da si izberemo pravo poslance. Vslod razdelitve volilnih pravic nam spa la sicer samo j »den povsem naroden sedež za državni zbor, a tuli pri ostalih treh sedežih moremo po mogoČosti uplivati, da se izvolijo možje, ki poznajo tudi naše težave in nadloge, ki imajo srce na pravem mestu, Ki sicer delujejo za njih ožje sorojake, a imajo tudi Čut jednakopravnosti in ne črtijo vsega, kar je slovenskega; katerim ni naglavni greh, da se je kdo n;\ slovenskih tleh od slovenske matere rodil. Dobro si moramo zapomniti posamezne črtice iz naše zgodovine zadnjih Sest let; paziti moramo, da tudi v ostalih treh skupinah ne oddamo slovenskih glasov onim možem, katerim je glavna naloga, da bi se slovenščina Čisto zatrla, slovenski rod ugonobil. Volilni razred kmetskih občin sodnjih okrajev Gradiška. Kormin, Cervinjan in Tržič bo volil 29. t. m, v GradiSki jednoga poslanca. Za ovi sedež nasvetuje rudečkarska »Unione«, ki močno škili čez avstrijske meje in kojega druStvu patronom jo vsak zvest Avstrijec trn v peti, toraj tudi vsak Slovenec nestrpna in barbarska pogast — nekega Vicentinija. Patrijotično-katoliško društvo pa, ki v svojih krogih večkrat povdarja pravičnost tudi slovenskih želj in teženj — kandidira goriškega prošta dr, Valussija, Vsi volilni možje našega naroda, ki spadajo v to skupino, morajo odloČiti se PODLISTEK. Narodne pripovedke. Iz Spodnje Štirske. viu. Nekoč ro bili trije bratje. Oče pravi nekega dne starš'mu sinu. Sin! moral boš iti rI uži t, močni si že dovelj, da si boš kruh služil, doma vas ne morem vseli rediti, glej da prideš h kakemu grajščaku v službo. Sinu so solze zaigrale v očeh, milo se mu stori, pri srcu ga nek ij teži; ljubi dom, roj st ve ni kraj, svoja tovariše brata, mater in očeta mora zapustiti, in se napotiti v neznan kraj. Naveže ctilico, nateknovši na palico in jo će z ramo obesi. Vzame slovo od očeta, mater in bratov, In solznimi očmi zapusti rojstveni kraj, zdaj pa zdaj še se ozre mz.j, na zadnje pa mu Izgine preljubi dom v daljavi. Pride k nekemu grajščaku ter prosi oskrbnika, naj bi ga vzel v službo. Oskrbnik to grajščaku naznan'; grajščak pa •pravi, vzamem te, ali leta ne boš imel, dokler na raztrgaš železnih čevljev. Drugega ne bog delal, le vrata boš odpiral in zapiral. Strašno dolgo ni mogel leta do-služiti in Železnih čevljev raztrgati. Kadar pa je videl, da se už* majhna luknja na čevljih pozna, stopi pred grajščaka in reč**: Zdaj Imati jaz svoje letol Grajščik ya prafta : Kaj hnčeš Imeti za »Ion«. Oi pa reče: Dajt* mi t ik prt, da vse pride nanj, •kar bom velel. Grajščak mu da tak prt in sluga se napoti proti domu. za dr. Valussija, ker nam je pravičnejši uže kot katolik. Italijanski liberalci in »Union-ovci« le malo marajo za vero, Se manj jim jo na srci jednakopravnost; za to tudi ž njimi ne moremo hoditi in njihovih mož za poslance voliti ne smemo. Uže pri izvolitvi slovenskih volilnih mož v tej skupini moramo gledati na to, da so vsi izvoljeni za pravicoljubnega Valussija, ki se bo gotovo poganjal za to, da bi se dale vsem narodom, toraj tudi Slovencem, jednake pravice, kajti Avstrija bo le potem močna, kedar bodo njeni narodi zadovoljni. Vsi volilni možje naj toraj 29. t. m. v Gradiški oddajo svoje glasove za Valussija! Sramotno bi bilo, ko bi tega ne storili; saj vsaj hočemo, da bo naša domovina srečna, ona pa bo le potem srečna, če bodo ljupet maclju, naj še močneje tolče; in zdajci še močneje tolč \ nego prvikrat, t »ko da so vse šipe v vega kluba, ki je z ostalimi sloven -skimi državnimi poslanci iz Kranjske in Štajerja vzajemno postopal. Da tudi sedaj zopet izroči slovensko prebivalstvo našo grofije overnu možu svoj mandat in ga izbere za poslanca, to je več nego gotovo. Sicer so je po časopisih zadnjega leta sem ter tja pisalo, kar je tudi pisatelj uvodnega članka »Slovenskega Naroda«, kon-statiral, da ni dr. Tonkli svojo popolne eneržije v dosego naših narodnih pravic vporabil, a pustimo to, saj kar ni, more še biti in prav v novem državnem zboru bo prilike dovelj, da se obistini narodna delavnost. Da so so sem ter tja po Tolminskem, Vipavskem in tudi na Krasu oglašali posamezni, katerim je bilo delovanjo Ton-klijevo premalo energično, to je več nego res in to posebno od zadnjega zasedanja goriškega deželnega zbora. To vemo iz ust nekaterih deželnih poslancev samih. Treba pa je, da dr. Tonkliju, možu našega daljnega zaupanja uže pred volitvijo še jedonkrat pokladamo na srco, da sc iraa in mora boriti z vso eneržijo za naše svetinjo. On pozna naše težave, nadloge; on spoštuje in ljubi naš jezik in ima možnosti dovelj, da zagovarja in zahteva naše pravice. Potegnoti se mora, da zadobimo olajšave za kmetski stan, katerega on v prvej vrsti zastopa. Nikdar naj ne pozabi onih, koji mu izroče častno mesto državnoga poslanca. Potegnoti se mora — no samo da dobimo novo hišo sodnijsko—temveč, da bode v uradu tudi naš jezik veljal; da bodo vsi uradniki, ki imajo z slovenskim ljudstvom opravilo, znali naš slovenski jezik. Doslej je žalibog še vedno žalostno pri nas, da sodnik večkrat ne zna govoriti z ljudmi v oknih popokale — zdaj spet pribiti krčmarica in ga Še lepše prosi, naj reče, da se macelj umiri ter pristavi: — Jaz vam dam takega osla, kateri zlate iz sebe spušča; on se zareži in macelj se zopet umiri, krčmarici pa reče, — naj mu ga Je prižene. Oaa mu osla res prižene in on ga vzame, krčmarica otide, on pa srdit pravi: Z menoj se ui debto šalit1, in še z moč.iejim glasom zakrič': MaceljI tolči tako, da hišo in »babo« potolčeš, in macelj izvrši ukaz svojega gospodarja. — Z iaj naš znanec pobere vse svoje imetje in se napoti proti domu. Kadar pride dotnov, ugleda ga najprej oče in mu reče: Sinko moj, kaj si zaslužil? On pravi: OČe moj, jaz imam t .k prt. da pride vse nanj, kar velim, jedi in pijače. Oče misli, iia je zgubil pamet, on pi prt razgrne na mizo in veli j"di in pijače, in bilo je dovolj obo-jega. Ko najeta ril brat to vidi, reč1, ta prt je moj. Tudi še pravi, da ima tikegaosla. kateri zlate spušči; ko to zasliši srednji brat, stopi pred svojega mlajšega brata in pravi; Ta osel je gotovo moj, O i pravi: Tiho! imam tako reč, da vas vse pobije, če me vjezite. Vsi domaČi ga za bebca imajo in ga še bolj ozmerjajo. Oe ne bode miru, pravi bratoma, — olta skusita mojo jf»zo in se prepričata, da se jaz ne šalim, ali ona mu ne verujeta, dokler ne skusita. Macelj I — zakliče najmlajši brat — tolč', le tolči 1 — in macelj je potolkel oba brata. Ta brat pa je še dolgo živi-l v svojem kraju ter se poročil z neko prav zalo de-vojko, vsega je imel v obilici, blaga, sreč« in otrok. edinost njihovem jeziku, da se pri porotnih obravnavah potrebuje tolmač itd. Doslej se Se vedno sliši, da uradnij« ne uradujejo z slovenskim ljudstvom v slovenskem jeziku; da se rabi mesto materinščine italijanski ali pa nemški jezik. Jednako tudi naše šole niso take, kakoršnih si želimo. Mestne šole so ali nemške, ali italijanske; srednje pa nemške in le nemške. Pred leti je bilo temu bolj Se, nego sedaj. Koncem menimo, da bi naš kandidat lehkopred volitvami tako ukrenol, da zaradi njegovo navzočnosti na Dunaj i ne trpe zastopi v deželi. Lekko nam ostane Še na dalje deželni poslanec, glavarjev namestnik in tudi deželni odbornik, kajti kot deželni poslanec ima le takrat v deželi dela, kedar ni zasedanja na Dunaji in tudi kot deželni odbornik ima lehko v svojej nenavzočnosti namestnika. Pač pa je kot jedini slovenski zastopnik goriške grofije v deželnem šolskem svetu brez namestnika. Šolski svet, ki ima prevažen biser naš v svojej roki, ima mesečno po vsaj jedno sejo — in našega zastopnika pač ni, ker jo radi zasedanja državnega zbora zadržan. Pred volitvami toraj živo pokladamo našemu kandidatu na srce, da bi v to delal, da se drug slovenski zastopnik deželnega odbora odpošlje v šolski svet, kajti prav tam je glas njegov prevažen in mnogokrat odločilen. To v ozbiljen prevdarek. Sicer se sem tor tja čuje, da bi nekateri radi imeli nekega izglednega in povsem narodnega ter spretnega c. k. uradnika za kandidata, ali tudi mi smo tega mnenja, da se burjica poleže in da ostane dr. Tonkli nuš državni poslanec, posebno če se iz novega z vso ener-žijo po spretnej svojej izurjenosti poprime delovanja za narodno blagost in za dosego jednakopravnosti v uradu in v šoli. Dobro pa so nam zdi, da se pred volitvami pomenimo in da odkritosrčno povemo: »kaj in kako«. »Oko v oko« — in zaupljivo in volili bomo vsi brez razločka jednoglasno. Tu nekoliko o volitvah. Danes pa uže kličemo goriškim Slovencem: »Stojimo trdno, kakor skala; pokažimo se može korenjake, da bo naše ime Častno pred svetom, kajti kakor si posteljemo, tako bomo ležali!« Nova meja tržaškega mesta, ali „Pomerio". O i kar je hotela tržaška okolica se od meeta ločiti — žalibog, da se ni. ker danes bi bili v boljšem blagostanju v narodnih in materjalnih zadev.h — od onega časa naši magistratovci ii sploli sovražniki našega naroda vedno i-.udiri-jo, kako bi našo okolico popolnoma ugon> bili. da potem ložeje Italiji dokaže)u, da so tudi tržaški okoličani postali Italijani, ter da treba Trst oi okoličani trpeli, ako se okolica preveč skrči in mestna črta preveč razširi. Z igo-to vije na nam je bila pomoč. Mi smo bili za to, da se mesto nekoliko razširi, ter smo tudi vladi predložili načrt, do kam naj se nova Črta potegne ker vladi udanismo želeli, dasi ona s tem okoristi, pa Lrez naše prevelike škode. Magistratov načrt od leta 1879. gledć razširjanja mesta je bil ožji nego sedanji od vlade potrjeni; da nismo protestirali proti prvemu načrtu in vlade prosili pomoči, gotovo bi danes bili manj naškodi, nego smo z novim načrtom razširienja mesta. To nam kaže, da žilibog le Italijani nam lehko pomagajo, ali pa škodujejo! Vlado smo prosili, naj mestni načrt d tesni, pa ona, ne vemo iz kake ljubezni do nas, je še cei6 dovolila, da se je mestna čita še bolj raztegnola. D.i pa naše č. gg. bralce seznanimo z novo mestno či to, hočemo na kratko to-pografično jo popisati. Pred nami leži potrjeni načrt tržaškega mesta ia njega novih mej ali: Pianta della Cittži di Trieste secondo il pomerio sanzionato nell'anno 1884. kateri kaže novo črto tako le: VI. okraju v zgorujnj Čarboli se začenja pri L'oydo-vein arsenalu od morja proti Navale Aoria-lii:o in stopi na cesto sv. Marka (via S Marco) ter se zavije na cesto Via deli' In-dustria zadaj cerkve sv. Jakopa, potem se zavije na cesto Via dell'Istria proti sv. Mariji Majdaleni zgornjej, preseče cesto in stopi v II. okraj v Rocolu Via Molino a vento, zadaj za hišami preseče potok: »tor rente delle Settefontane«, dalje preseče cesto: Via deile »Settefontane«. Tukaj stopi v Kjadin in gre po Via Donadoni, Via Petronio, ter se na koncu Via Media zavije nazgor, preseče cesto Via Porta in drži na levej strani siromaŠnice (Istituta) do konca ce?te Via Michelangelo, globoko zadaj za boluišnieo (L'ospitale), drži po cesti Via Farnedo in zadej za gimnastiko stopi v III. okraj. V Vrdeii gre po cesti rolah ali passeggio del Boschetto do »Bajte« »Rotonda del Boschctto«. Tukaj preseči cesto: »Corsia Giulia«, ter drži v potok S. Gilino (ki teče iz Vrdela), zadaj za kmečkimi hišami. PreŠeče borjač Palki in stopi nekoliko na Vrdelco, preseče cesto, ki drži na Vrdelco Via dello Scoglio, nadal|uje zadaj za hišami ob cesti Corsia Giulia teina levej strani nove šole in Via Kandler stopi v Kolonjo. Tukaj drži po cesti Via Cologna do hiš, potem se zavije in preseče novo cesto (Strada d'Opcina) ter stopi v SKorkljo. Drži zadaj za hišami ob novej cesti in zadeue v središče desne strani ve j iške bolnišnice (L' ospitale militare) ter obkoli vse poslopje, nadaljuje zadaj za hišami ob novej cesti do desne strani Vedute Roinague, preseči klanec, ki drži v Skorkljo in gre zadaj za Villa Fontana do Piaza di Scorcola na starej cesti ^Strada Commerciale) ter nadaluje po starej cesti do Gainpo Belvedere, na desnej strani Roj a ii s k« cerkve stopi v IV. okraj. Prav pred cerkvijo v Rojanu nadaljnje zadaj za vojašnico (kasarno), preseče cesto Marte-sina in stopi na Greto. Nadaljnje globoko zadaj za hišami ob Prosešk<\j c^-sti (Strada di Pros-ecco), preseče Greto in cesto vMi-ramar pri zadnjem molu (protu Barkov-Ijani) do morja. (Prav za prav od tu se začenja ta nova črta, pa opisali smo jo po okrajih, kakor je volilni imenik sestavljen. Ker po novih županih so tudi novi okraji ustvarjeni, pa teh nočsmo okoličani pripoznavati). Će primerimo prvi magistratov načrt od I. 1879. s zadnjim potrjenim od leta 1884. vidimo, kakor uže rečeno, da s prvim bi naša okolica bila na boljšem, kajti v tem so izpustili Lloyiov arsenal v I. okraju, in Dreherjevo pivarno (Fabbrlca di Buta) v Vrdeii v III. okraju in mnogo drugih kmečkih zemljišč, katera so v zadnjem načrtu i v novo mestno mejo pograbili. Tako nas je vlada podpirala, da ni črte omejila, ampak Še jo razširila od Via Kandler do Boschetta itd.. . .11 Čudno, da ni vlada potegnola tudi Rojanske cerkve v novo črto; a cerkve so pasivne, da bi bila kaka tovarna, gotovo je ne bi bila izpustila! V finančnih zadevah je državi res v veliko korist preobilno razširjenje mesta, pa v političnih zadevah bo to vladi preglavice delalo in škodovalo. Z novo črto razširjanja mesta je spodnja okolica popolnoma uničena, zdaj niti ni mogoče več misliti na ločitev od mesta. Ker je pa zgornia okolica pasivna in tudi težavno jo polaščiti, zato jo Sčasoma sam magistrat, oziroma deželni zbor, od inesta loči in b Krasu potisne. Potem gotovo zgubimo še teh bornih 6 poslancev, kakor smo zdaj zgubili pravico tirjati 18 poslancev. Po starej mestnej črti je bilo mnogo Italijanov v našem volilnem imeniku, bili so v na še j večini vtopljeni, zdaj oni pomno-i- mestne volilne razrede, posebno pa IV. razred; mesto zadobi mnngo novih vnlilcev In zarad teh gotovo pomnožć sedeže njih poslancev, in tako bode konec vsake naše pravice, ž'lje in tirjatve. Ostanemo na milost in nemilostmestnimočetom podvrženi kakor Irci angleškim lordom. Vse to pa zaradi tega, ker se premalo jemlje ozir na naše prošnje, želje i pravice, Lahom pa gredo povsod na roko. Eli na majhna korist, ki jo nam nova _ ta kaže, je ta, da se pomnoži šlevilo prosilcev za slovenske Šole v m^tu. Pa tudi to bodo zviti sovražniki Slovencev znali uničiti. Saj ja Šlo, gre in pojde po njih željah. Pa pride čas, ki reši tudi nas. Čl Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je prišel 1.1, m. v Bulimpešt in bil na kolodvoru slovesno sprejet; drugi dan opoludne pa je odprl razstavo. V nagovoru na cesarja je rekel prestolnik Rudolf: Vse dežele krone sv. Štefana so se novoojačene združile k slovesnosti miru ki daje domaČim in drugim deželam sijajen izgled, kaj so Ogri vsled modre cesarjeve vlade in navdušenega rodoljubja v kratkem Času postali. Občudovanja vredni napredki vsestranskega kulturelnega dela Ogrske so tu sestavljenji v pisano lesketajočej podobi. Tudi avstrijske dežele in tuji narodi Izreko delavskej moči Ogrske pravično pripoznanje. Cesar je odgovoril: Denašna svečanost nas more z odkritosrčnim veseljem uavdajati, ona ima dokaz,iti, da Ogrski v vsakem obziru zavzema vredno mesto mej kulturnimi državami. Cesar je želel razstavi popolen VBpeh, ki naj bode mogočen spodbadek k vedno krepkejemu tekmovanju po potu marljivosti in blagonosnega dela ter je izrekel, da je razstava odprta. Na te beseiie je zagrmelo navdušeno eljen. Pri slovesnosti so bili udje cesarske obitelji, dostojanstveniki in diplomatični zastopniki. — Potem je cesar razstavo ogledal, voščil srečo prestolniku, kakor pokrovitelju razstave za sijajen vspeh, izrekel svojo za-dovoljnost ministerskemu načelniku Tiszi za njegovo prizadevanje in govoril z več ministri.— 3. maja se je zopet cesar s prevzvišeno svojo rodbino več ur mudil v razstavi, natanko je ogledal in se prav zadovoljno o njej izrekel. Volilno gibanj« je uže v vseh deželah naše državne polovice bolj ali manj živahno. Dozdanji pojavi in prikazni so levici mnogo manj ugodni, nego pred Še-stemi leti. Na Dunaji skoraj brez dvoma zgubć levičarji nekoliko sedežev, en sedež jim skoraj gotovo vzame znani poštenjak demokrat dr. Kronawetter.— Na Moravskem so v velikem posestvu sklenoli nek kompromis, ki tudi levičarsko stranko zmanjša, pri vsem tem pase tudi mi tega kompromisa ne moremo veseliti, ker poslanci te skupine bodo hodili po nekej last nej poti, ki naša nikoli i nikakor ne more biti. Tudi na ČeBkem, kder Veli-konemci delajo največji hrup, utegne jim v nekaterih volilnih krajih izpodleteti. Gotovo je uže zdaj toliko, da levica zgubi veliko poslancev, desnici* jih pridobi nekoliko in da se ojači neka srednja stranka, ki bo glasovala večkrat z desnico, nego z levico; a mi se te strank9, kakor smo uže rekli, prav nič ne veselimo. Glede ioltkth počitnic je sklenol naučni minister, da se za letos nič ne predrugači v Srednjih šolah na Dunaji, vodjem pa je dovolil, da smejo v vročih dnevih, posebno meseca julija, učenje za nekoliko ur skrajšati. Knei Friderik Lichtenstein je 1.1, m. na Dunaji umrl; Vnanje dežele. Kne\ Aleksander KaradiorgieviS je 3. t. m. v Temešvaru umrl. On je bil poprej srbski kn«z, sin slavnega tirnega Juiija, ki je v gorah zbral srbskt «okole, ž njimi pobil velike turške vojske i i svojo domovino ot-1 turškega j&rma ter prvi sedel na prestol osvobojene Srbije. Aleksander je bil poklican na srbski prestol leta 1842, ko je bil izgnan Miloš Obrenovič. Takrat je bila Srbija jako propala, on |o je Še precej povzdignol s tem, da je zboljšal poljedelstvo, osnoval mnogo Šol in močno povzdignol trgovino. V letu 1808 pa se je spri z skupščino in moral pobtgnoti na Ogrsko, kder si je nakupil velika posestva. ZapuBtil je dva sinova, izvrstna moža, katerih morebiti čaka še velika naloga v političnih brjih. Mej Anglijo iu Rusijo se naglo obrača vse na mir. Časnik »Dai!y News« od l.t. m. poroča, da doslej ni poslala ultimatuma Angleška Ruskej, pa tudi Ruska ne Aq~ gleŠkej. Angleška vlada si ni osvojila Port H imiitona; to vest je menda provzročilo> to, daje neka angleška vojna ladija blizu Port Hamiltona zakotvena. »Standard* naznanja, da se prašanje, ali je Rusija postopala zoprT pogodbo od 17. marcija predloži razsodbi katerej kronanej glavi, in da se ministerski svet v Gačinl o tem angleškem predlogu posvetuje, čuje se, da se danski kralj izvoli za sodnika. — Časnik »Daily News« poroča dalje 2. t. m, kakor pravi, iz popolnoma zanesljivega vira, da car zelo želi, da se mir če le mogoče ohrani in on se ujema z angleškim nasvetom, naj se razsodba prepusti katerej kronanej glavi. — »Petersburger Zeitung« pa je zvedela iz zanesljivega vira, da je vojna odvmena. Vse diplomatično pogajanje je le Še umikanje angleške vlade, da obvaruje svojo dostojnost. — 3. t. m. poroča »Agence Havas« iz Londona, da je ruski odgovor v London dospel in da je predlog glede razsodbe sprejet. Razprave se nadaljujejo, poboganje je skoraj gotovo. Sodnik bode danski kralj, ali pa nemški cesar. Poročila od 4. t. m. obečajo mir. »Times* pravijo, da ruski odgovor odobrava, da se na angleških predlogih dalje razpravlja, da se p;i ne ujema s častjo vojske, da bi se podvrgli dogodki od 30. marcija razsodbi drugih. »Atence Ha v as» naznanja, da je angleška vlada sprejela ruske predloge. V au^leškej zgornjej zbornici je Granville izjavil, da ruska vlada želi, da se poravna navskrižje, ki je nastalo iz boja pri Aktepe, in da se augleška vlada z rusko v tem ujema, da ne bi bilo prav, da bi se obojestranski hrabri častniki klicali pred sodbo. V ta namen je najbolje, da se prepusti razsodba kakej kronanej glavi, da se nobena stran ne razžali. Obe vladi ste pripravljeni iti voljni, zopet pričeti razprave o mejnej črti; ta razprava utegne imeti toliko boljši vspeh, ker avfganskl emir temu ni protiven. Ruska vlada je tudi izrekla, da ima voljo, rusko vojsko umak-notl iz prepirnega ozemlja mej tem, ko se bodo tam vršili ogledi zastran določitve meje. Gladstone je spodnjej zbornici enako govoril. V italijanske j poslanske j zbornici je 4. t. m. izjavil Mancini, da v sredo (danes) odgovori na interpelacijo o kolonijalnoj politiki. Nemihi držatni \bor razpravlja predlogo o borsnem davku. V Masatahi se italijanskej vojski godi slabo. Abisinski kraljjeltalijanom sovražen, njegovi vojaki so posedli Kereu in bo-goško visoko ravan, in tako so Italijani v Masavahu in drugih zasedenih krajih skoraj popolnoma zaprti. Angleži so vendar le, kakor se poroča iz Tjeusina v »Times,» zasedli Port Ha-milton. Kitajska vlada protestira zoper to zasedanje, ker žali samostalnost Koreje. DOPISI. Iz Hrenoinke ffarc 26. aprila 1885. Redko kedaj se v Tvojih predalih draga nam E linost, čita kakšen dopis iz naše fare. Ker pa se le dni od nas poslavlja prečistiti gospod Josip Zalokar, kaplan, hočem danes jaz k njegovemu slovesu par vrstic napisati. Ta gospod je bival mej nami 3 in pol leta, k nam je prišel iz bi žoe Planine. Z veseljem smo ga o njegovem prihodu pozdravili, veseli smo ga bili skoz ves Čas ko je mej nami bival. I on tako se nam je prikupil, da ga bodemo prav teško pogrešali. Zdaj pa, ko se od nas poslavlja, še le prav poznamo, kaj nam je bil, koliko nam je bil on vreden. Koliko Ijnbe-zen smo do njega imeli, to se je najbolj pokazalo dani»s, ko je gospod v cerkvi z lece slovo jemal. K desftej maši, katero je gospod daroval, prišlo je od blizo in daleč iz obširne naše fare ljudstva, da je bila cerkev prav natlačena s poboŽuim ljudstvom. Kadar pa Be je gospod prikazal na lečo, tedaj smo ml v i, ki smo vedeli uže 2a njegovo premeŠčenj*-, s žalostnim srcem poslušali glas Božje besede iz njegovih ust, ker smo vedeli, da preljubljenl gospod kaplan k malo iz naše fare odide. In potem, ko se je gospod zmčbI poslavljati od nas, ni bilo očesa, ki bi bilo se moglo solz vzdržati. Bili smo vsi ganjeni in šle so nam gospodove besede k srcu. Priljubljen je bil gospod v šoli pri mladini. v spovedniki, na prižtiici in povsod Priljubljen je bil v vsakej še tako prostej hiši. Ni se ognol ne otroka, ne berača,. EDIN OST ne starčka, do vsacega je imel enako prijaznost. To njem žhIjoje danes vsa hrenovka fara. Za'juje satn preč. g. dr. J. Sterbenc, naš župnik. I t žaljujemo mt, ki smo bili njegovi osebni prijatelji. Mi zgubimo dobrega, odkritosrčnega ptija-telja. In gospod župnik zgubi neutrudnega duhovnega pomočnika. In Vam, častni gospod, kličemo: Bog Vas Še mnogo mnogo let ohrani v pri i ubozega ljudstva! Mi smo sicer ločeni od Vas, ali naša srca bodo vedno pri Vas. Po tem živenji pa nam daj vsegamogočni Bog veselo združenje, tam v svetih neba-sih, tam, kjer ni ne solz ne ločitve na vekomaj. Z Bogom! — Št. — O&po izv. dopis 30. aprila. Česar se človek boji, to mn se rado pripeti, in nam se prav to godi. Še malo in me ne boste več videli. začuje se v nedeljo z lece glas ko je preč. gosp. župnik Bartl slovo jemai od nas. Občna je bila žalost in pretresljivi jok je nastal v cerkvi. Pa kar seje moralo zgoditi, to se je zgodilo, da se uresničijo besede pesnika: Popotvanje bratje je naše življenje. Vam pa prečestiti gospod naj osladuje VaŠ odhod zavest, da ste nas ljubili vestno, kazali pravi pot, po katerem mora hoditi mili rod. Vaši nauki bodo nam zlata knjiga in opomini nježna nam veriga. Zato naj doni iz dna s'*ca: I ljubezen do Vas ostane večn?, z Bogom. K____ Domače in razne vesti. Odlikovanje* Cesarje podelil vpo-kojenima paznikoma brzojavnih potez, Ar -tonu Resmanu v Trstu in Ivanu Ist?niču v Postojim vpripoznanje mnogoletno marljive in pohvaljene službe srebrni križec za z isluge. Imenovanje. Cesar je imenoval finančnega svetovalca Proba Fabrici višji rn finančnim svetovalcem pri finančnem vodstvu za Primorsko. —- Dr. Alalbait Bohta. dosedaj koncepist pri zdravilnemu oddelku namestništva, je postal narnest-niški svetovalec in zdravilni referent pri namestništvu v Trstu. Dr. Bobata je kapaciteta v svojej stroki. Odbor pomičnega "društva Edino«! vabi še enkrat vseudedruštv Edinost in druge rodoljube na javni občni zbor v Lindaru, v nedeljo, 10. t. m. točno ob 4 uri pop. Za veliko veselico društva Kdlnoftl dne 17. t. m. delajo se vedno veče piiprave. Beseda se bode vršila, ne v gleniščn, ker je prevroče, ampak v poletnem salonu in na vrtu gostilne »Aurora« nasproti Bošketu. — V salonu je prostora za nad 10U0 ljudi, na vrtu pa za drugih 2000 ljudi. — Vsi ti prostori bodo krasno odičeni in razsvitljenl. Nastopilo bode, kar se še ni vi ielo v Trstu, okolo 300 pevcev. V;,salonu se postavi poseben oder za igralce, drugi za pevce. — Najela se je uŽe godba 48 mož. Volilnim odborom v okolici S Odbor političnega društva naznanja s tem, da so volilne knjižice za mestne in deželne volitve uže razdelene mej volilce Volilni odbori v okolici naj torej precej store potrebne korake, da poizvedo, kateri davkoplačevalci okoličani so izpuščeni iz volilnega imenika, in naj to nemudoma vsaj do sobote naznanijo tajniku političnega društva, g. Vikt. Dolencu, da napravi in predloži dotične reklamacije. Prav tako naj se omenjeni odbori prepričajo, ako imajo tudi vsi vpisani v resnici volilno pravico, kajti podpisanemu odbor u je znano, da so nekateri okoličani vpisani mej vo-Mci, kateri ne plačujejo nobenega davka in sopet so nekateri dvakrat vpisani in bi torej dvakrat volili, ako se proli temu ne protestuje. Volilni odbori v okolici naj torej volilne imenike natanjčno pregledajo in vs«ko napako naznanijo tajniku društva. Volilui imeniki za državnozborske volitve bodo še le v soboto končani. V državni zbor namreč ne vole samo pristojni, amoak tudi vsi drugi davkoplačevalci, in sicer vsi posestniki, obrtniki, ki plačujejo naj manj 5 gld. direKtnega davka. Mnogo je pa v Trstu in okolici davkoplačevalcev, ki niso vclilci za mestni zbor, ker niso še vpisani mej domače, pri vsem tem pa Imajo pravico voliti za drž. zbor, ker volilna postava za drž. zbor ne zahteva Tr-2>škega pristojstva, ampak le avstrijsko podaništvo in pa plačevauje davka od najmanj 5 gld., kikor zgoraj omenjeno. Zgodilo pa se bode skoro gotovo, da bode dosti t,.kib iz volilnih listin spuščenih. Zato bode treba, da idejo vsi taki patMjotični prebivalci Trsta in okolice, ki plačujejo davek, kakor rečeno, pa niso pristopni (pertinenti; v soboto ali nedeljo pogledati na magistrat, ako so vpisani tnej volilce. Kateri tak ni vpisan, naj precej tam reklamuje svojo pravico, ako pa tega nočejo, naj pridejo k tajniku našega društva, da oti to stori za njih in sicer brezplačno. -1 Volilci, posebno Slovenci, čuvajte VaSa sveta pr«va l Odbor polit. druStva »Edinost«. Volil Ceni okolice S tem naznanja odbor društva E linost, da so »daj už" sestavljeni volilni odbori po vsej ckolici Omenjeni odbori bodo imeli tj dni svoje seje in se ze linijo zarad kandidatov /a državni in deželni zt>or, prav tako ji naloga teh odborov, da priskrbć pot eb te reklamacij* za one okoličane, ki imajo Bicer pravico volitve, pa niso vpisani v volilni izkaz. Volilni odbori so sestavljeni tako-le: Za I. okraj. Zavije: g. A nt. Križanar. — S. M. M. Zgornja: gg. Ant. Vecchiet, vulgo Bernja. Andrej Lavrenčič. Ivan M Grego čič, I. M. Furlan. Luka Jurj-viČ. Andrej Komar. Ant. KariŽ. Jež f Vecchi-d. Ant. Kocijančič. Jurij Bjekar. Andrej Bje-kar. Aut. Ćok. Ivan Vecchiet (Kovač). Jož. Mužina. Lovro Vecchiet. Ant. Vecchiet. J. Vecchiet. Ivan Garuž č. Jožef Cerkvenik. Janez Biziak. Jakob KršČak. .T;«kob Stopar (Baldon). Ant. Sila. Jožef Vecchiet (Sčin-kovec). Ant. Stubelj. — S. M. M. Spodnja: gg. Anton Miklavec. Jnžef Kuret. Ivan Sancin (SiraJ. Ivan Jej. — Skednja: g?. JuŠt Sancin, Čačeron. Štefan PuriČ. Ivan Sancin (Drejič). Andrej Sancin (0:až). Lovro Godina (Derlin). Ivan Sancin (Jidre). Andrej Servo. Ivan Sancin (Drejač)., Ivan Godina (Kuirič). Jožef Sancin (Smrc). Jakob Sancin (Gila). Vincenc Sancin (Fa-cijo). And. Sancin (Drejač). Jožef Sat cin (Drejač). Miha Sancin {Vo&). And. Oblak. Ivan Sancin (mežnar). Jožrf Sancin (Nemec). And. Sancin (Ku iro). J< žef Vajentič. An i. Sancin (Drejač-Jadre). Ivan Šuman (Bet). Ivan Gooina (Fignje) Lovro Sancin (Sile). Ivan Godina (Packo-Fule). Jožef Godina (Fule). Ivan Sancin (Skomadre). Matija Sancin (DrejaČ). Ant. Flego (Cako). Ivan Sancin (Toč). France Sancin (Toč). Silvester Verk. Za 11. okraj. Rocol: gp. Klun Iv. Marija. Cergolj J. Marija. Slaminič Mat ji, Andrej Benćič. 370. Anton Opara. Jernej B-nčč. Andrej Skelan. Gašpar Renur. Jernej Gerdol. Jožef Tavčar. Iv. M. Kante. I/. Marija Benčič, Jožef J- luš č. Anton Miklavec. Andreja Benčič. 334. Jožef Benčič. Gerdol Aniirej.Marc Andrej. Iv. Mar. Ferluga. Iv. Marija Žvab. Anton Žvab. — Kadio: gg. Martin Klun. Ant. Klun, Josip Klun, And. PuriČ. Jakop Purlč. 113. Ivan M. Purič, Jakop Purič. 107. Dragotln Ru-stia. Franc NadaliŠek. Ivan Marc. M^ha Marc. Jiikop Spoz«pan. Fran jo Spozapan. Anton Pregarc. Jožef Križmančič. Jož-f Martinčič. Jožef PuriČ. Jožef KriŽman. Anton Marc. 347. Jožef Rojic. Jožef Ček. Jožef Marc. Anton Ferluga. —Lonjer: gg. Martin Pečar. Andrej Čok. Anton Pertot. Miha Čok. Iv. M. Čok. 34. Joiaf Čok. Ant. Boravim.. 33. Matija Čok 23. Ant. Gombač. Jož^f Gombač. And. Glavina. Anton Čok. 10. Luka Pečar. Ivan Čok. Iv. Mar. Čok. 42. Jožef Pečar. Za lil. okraj. Vrdela. Sv. Ivan: gg. Ant. Trobic. NauliŠek Štefan. Vatovec Ivan M. Vatovec Jože. Kermec Anton. Hrovatln Ivan Marija. Zivio Franc, Godina Anton. Godina Andrej. Bareto Tone. Gropajc Iv. Mariji. Odinai Ivan. Negodi Jožef MlaČ Tone. Udovič Ivan. Godina Andrej. Martin Saher. Marc Jože. MlaČ Tone Lokat c. Mlač Anton. Jurkč lv. Maria. Vatovec Jakob. Taučer Tone. Huš-> Ivan Maria. Fonda Andrej. Afrič Andrej. Zahar Ivan Maria. Lrnigoj Franc. Grnigoj Anton. Ko lombin Andrej. Hrovatiu Ant. — Kolonja: gg. Žuljan Jože. Hrovatin Fr. Hrovatin Andrej. Boncel Jože. Padnvan Miha. Ferluga Jože. Ferfolja Kari. Biš a k Peter. Biščak Matija. Ferluga Valentin. Ferluga Andrej. Rihter A^ton. Rihter Ivan. fcad-lišek Lovrenc. — Skorkola : gg. Senica Iv. Marin. Dolinar Iv. Črnigoj N. Jakob Turk. B až (Johou. Jožt-i Micheluzzl. Za IV. okraj. Greta; A. Pogorele. Lovrenz Gombač, Juri Sušrael. Janez M. Sancin. Anton Daneu. Jofef Daneu. Anton Katalan. Janez Koščman. Valentin Bolča. Andrea Barič. Tomaž Šverca. Janez Žigon. Frane Pertot. Anton Kraicar. J. M. Pe telin. I M. Ferluga, Iv. Rebek. — Bojan: gi». Ferluga Jož f. Ferluga Jožef Škandela. Ferfolja Frane. Primožič Jožef. Primožič Anton. Jožef Peitot gostiln. I. M. Bule Požar Josip.—- Barkovlje: Andrej M.rte. lanc. Matija Periot. Franc Pertot. Lnka Pertot. Josip Žnidarčič. Andrej Pertot (Pendl.). Miha Vodopivec. Pertot Jernej, stareši n i. Pertot Jakop, mežnar. Brecelj Juri, starešina. Kanduš Janez. Škabar M.i-tija. M tija Martelanc. Franc Martelanc. Karol M i r tel a n c. Stare Andrej. Za V. okraj. Opčine: t'g. Šošič Iv. M. 200. Sišič Ivan Marija. 138. Franc Kariž. Matevž Hrovatin. Antori Vremec. Juiij Hrovatin. Miče Malalan. Anton Škerlov;ij. Anton Sosič. 19i, l an D»neu. Jožtf Hro vatin, Ant. SoŠič 163. — Piščanci: irg. Iv. Piščanc. Lovrenc Pišcanc. Jakob Piščmc. — Bane: ug. Luka Vidan. Hrovatin Jan. Ban Ant,— Bazovica: gg. Miha Urbančič. Franc Smrdu. Peter Križmančič. J. žef GergiČ. Hižem Anlnj star. Ražem Andr. ml. Miha Ge^ič. A n 1 rej M«rt\ — Padrlč: gii. GergiČ Mart. Sl.GeruiČ Jož. 11, Gerglč Andr j, 10. P^-ter Gernič 7, Gerglč Andi 24. Kajc Stef. 25. — Trebče : Jak. Štrukelj, Čuk Ant. Pandur. Kralj Valent. K alj Ant. starešina.-Gropada: gg. Anton Vidan, Miha Kale. Gergič Jernej. Mužina Luka. Jožef Milkovič. Za VI okraj. Sv. Križ: gg. Kristjan Košuta. Stef.m Srk. Mirtin Kofiuta. Matija Košuta. Jmez Žerjal. Janez Furlan. Anton Tence. Kristjan K Šuta, IT. Ant. Košuta. Gašper Tence. Jakop Sedmak. Jožef Tence. Miha Košuta. Franc Košuta. And. Magatija. Franc Sedmak. Janez Sirk. Lovro Tence. Martin Košuta II. Janez Košuta. Jožef Kopita II. M t rti o Šulčič. Jožef Trčak. Mitiji Šulčič. Janez Stefančič. Ant. Košuta II. Miha Žerjal. Štefan Sedmak.Jožef Košuta 194. Jernej Kralj. Jožef Tence 79. — Prošek: ng. Ivan Godina. Kristjan LukŠa. Ant. BrišČik. Silve-terUkinar. — Ko:itovelj: grf. Aj (rej Gerianc. Anton Stoka. Miha Stare. Simon Prašel. Sbod volllcev okolice ln Meja odbora Ijdlnosll v Mv. l4rlžu v nedelio, dne 3. t. m. je bil k ljubu iležju dobro obiskan, posebno smo zapazili mnogo slovenske inteligencije iz Trsta. Zbralo se je v gostiln i vinotočnega ilruštva in na prostoru pred farovžem in eno gostilno več sto ljudi. — Prišla je tudi izvrstna Kriška godba v uniformi ek ianjega okoliškega bataljona (jako zali mladenči) in je najprej zaigrala cesarsko, potem pa »Naprej« in še druge domaČe. — M^j tem časom je imel odbor Edinosti se zaupnimi možmi iz Križa posvetovanje v hiši gosp. M. Košuta in je izvolil volilni odbor za 6. okraj, (v tienašnjem listu so imena odbornikov vseh 6. volilnih okrajev) Po dovršenem pogovoru so šli odborniki In zaupni možje v gostilno vinotočnega društva; tam zbrano ljudstvo je spte jelo predsednika g. Nabergoja z navdušenimi živioklici. Ljudstvo je potem nagovoril g. Dolenc ter naglašal važnost prihodnjih volitev ter svaril volilce pred nevarnimi agitatorji Iredente itd. Za Dolencem je govoril še g. Peišič blizo v enakem »mislu. M-j petjem in goabo je tra jao potem veselje do 8 ure zvečer.—Vse je bilo lepo; le nek Iredentar se je upal priti mej slovensko ljudstvo in ga celo surovo lazialiti. Raskačeno ljudstvo je pl milo nanj in slabo ni se mu bilo zgodilo, da ga ni kril nek odbornik Edinosti -e svojim životom. V ostalem je bil lep mir in red in pohvaliti nam je kriške možake, prave korenjake, ki bodo stali kakor skala za svoj narod, pohvaliti pa nam je tudi kriško godbo, ki se je v primerno kratkem času t .ko dobro izvežbala, kar je v prvej vrsti zasluga on dot nega g. ličitelji. Spoznava s« v zadnjem času splošen napredek v Križu, in kakor smo se prepričali je v tem obziru ondotnega č. gospoda župnika delovanje jako plodonosno. — Bou živi vrle Knžar.el tielačlčev polk« kakor se poroča z Reke, k To kaže, da je posebno v zadnjem peteroletji promet jako poskočil. Potres- I. t. m. nekoliko minut po polunoČi je bil potres na Dolenjk Avstrijskem, Gorenje Avstrijskem, zgornjim Štajerskem in S dnograškem; v pl minah je bil potres precej močen, na Dunaji pa ga je le malo k \o čutil. Najhujši je bil na zgornjem Štajerskem, kder so čutili pet do šest stresov in čuli zatnolkn bobnenje pod zemljo; v Gradcu so padale podoiie in ure z sten in ljudje so btž.11 pod milo nebo; najhujše pa so potr s čutili v Kindbergu, bruškem okraji, kder je poškodoval mnogo niš; neko ženo ju ubil tram, ki j* v njenem stanovanji padel iz stropa. Sobi je toliko trpela, da so jo morali zapreti. Tudi v Mittern lorfj in \Vartbergu so hiše tako poškodovane, da se |e bati. da se porušijo. Uraije Sokoli! Podpisani Vas uljudno vabi k popoludanskem izletu, kateri bode v nedeljo dne 10. t. m. v Sv. Križ pri Na-brežini. Zbirališče v telovadnici, nd • koder odidemo točno ob 2'/» uri in se vrnemo s železnico ob 10 uri zvečer. Na zdravje ! Odbor »Tržaškega Sokola«. Tržno porodil" Kupčija v obče mlahova. Kava — malo prašanja, cene šibke. Sladkor — cene stalne in trdne, tennenca jako dobra. — Sadje — malo kupčije, cene šibke. Olje — mlahova kupčija, cene so vsled tega ne- EDINOST koliko slahš« postale. PetroJje — Se vedno na f. 9.75. Domafi pridelki—zanemarjeni; za fižol ni nobenega prafianja, zt maslo malo. Les — jako obrajtan in iskan po viših cenah. Seno — dobro konjsko f. 1.40 jo 1.70. volovsko f. 1.80 do 100. Borano poročilo. Borsa sicer mlabova. ali zaupanje v mir s° je vrnolo in kurzi državnih in tudi drugih papirjev se sopet vzdigujejo, mej tem ko kurzi valut padajo. Mi smo vedno trdili, da so Angleži le malo porožljali se sabljo. Dunajska Borsa dne 5. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .... 5°/0 avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin Napoleon..... G. kr. cekini .... 100 državnih mark 82 107 » 97 . 851 . 288 . 124 . 9 » 5 • 60 » 25 75 . 9) i 40 . 60 . 83 50« 84—. 90 . Poslano.*) Podpisani odgovarja na dopis iz Trebič v cenjenem listu Edinosti št. 34, da gospod ki ga je pisal, ni poznal resnice. Ce tudi je neka agitacija proti g. Živcu, vender ni res, da se Trebenci love z raznimi obeti, da nam bo g. Burcstaller za zvonove pomagal. Kako bi mogli pričakovati pomoči od tega gospoda, da bi nam pomagal doseči podporo iz občinske denarnice, ker zvonovi nam pridejo zadnje dni t m., takrat pa gotovo Se volitve ne bodo razpisane, in ko bi to res bilo, kakor dopisnik pravij mi bi bili enaki onim lovcem, ki so na kožo pili, pre.lno so medveda videli Saj še s g. Burgslallerjt-m od nas nobed-n govoril ni po zadnjej nezaupnici. Kar zadeva volitev za mestni zbor, drže Trebenci vedno z Openci, kar se tiče pa volitve za državni zbor, vselej smo glasovali z okolico, pa kaj bom še našteval,vsaj dopisnik sam pravi, da so v nedeljo g Živca vsi volilci dobro sprejeli in mu izrekli zaupanje, če pa v vsakej vasi par volileev gospodu Živcu nasprotuje, tedaj ni nobene dvombe, da ne bode izvoljen — nadalje pravi dopisnik, da so Trebenci hoteli napraviti pevsko društvo, tudi to ni nič res, ampak fantje so prosili učitelja, da bi j h naučil par narodnih pesmi, učitelj je tudi bil pripravljen ustreči njih želji, nasprotovali pa so temu precej prvi večer cerkveni pevci in nekateri so celo rekli, da odstopijo od cerkvenega petja, ker obe stranki so hoteli biti za se. Da ne bi prepiri narasli, zato s*m g učitelju svetoval, naj se prepiri v mir spremene in res g. učitelj vsled tega ni ni ene ni druge stranke učil. To je bilo vse moje * Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. pretenje, katero mi dopisnik očita, In *ato mu svetujem, naj «e prihodnjič bolj na resnico ozira. TrebČe, 1. maja 1885. Valentin Kralj, vaški župan. V 15. In 16. štev. goriške «Soče» od dne 4J. in 47. aprila tl.se pritoŽujeta dva dopisnika, eden z desnega brrga So Če, drugi z levega. kaka krivica se je zgodila narodu in kobaridskim rojakom, da seje poštarska služba v Kobaridu dala poštnemu onravitelju gosp Paliski, ne pa kakemu kobaridskemu prosilcu Gospoda dopisnika imata v tej zadevi jako čudne nazore in prisiljen sem v obrambo poštarskega stanu njima pojasniti, da po postavi od dne 19. aprila 1872. leta ima se pri podelitvah poiStarskih mest v prvej vrsti ozirati na poštne opravitelje, ki imajo posebno spretnost v poštarskem službovanji. Izmej prosilcev je imel gotovo za razpisano mesto največ sposobnosti go«ip. Paliska. On je bil tudi kot C. k. vojak v vojni težko ranjen In se ni čuditi, da je on poŠto dobil in da se na prosilce, ki niso poštarskega stanu, nI moglo ozirati. Ni Ii piavično, da se prosilcem poštarskega stanu, ki so uže po poklicu edini za poštarska mesta sposobni, dajo tudi pošte z dobro plačo! Ali naj bi ss poštnim opraviteljem dajale le one poŠte s tako majhno plačo, da bi, ako nemaj o druiga zaslužka, uhajati ne mogli ? Bi li bilo pravično, da bi se dobre pošte dajale ljudem, ki se za poštarsko službovanja nikdar brigali niso in katerim je le dobra plača na srci ? To gosp. dopisnikoma v blagovoljni prevdarek brci vsake na dalje polemike. Dolenji Logatec l.maja. Adolf Mulley, c k. poštar i predsednik društva poštarjev in postnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem. Hiša v jako prijetnem kraju v L*gu blizu R'c-manj na progi, kder bode držala Železnica Hrpelje-Trst z lepim vrtom in vinogra il, dil se v najem ali pa proda. Sobe so vse preskrben* s hišno opravo. Nitinin^je se izve pri G. B. Angeli mlrodilnlčatju lesni tri; ali pa tuli v Logu. Javna zahvala. Vsem tistim prijateljem in znancem iz Vertojbe in drugih krajev, ki so v tako velikem številu mojemu mjneemu nepozabljivemu oč^tu zadnjo čast skazali, izrekam s tem svojo najtoplejšo zahvalo. Trat, 5. Maja 1885. Dr. Bizjak, advokat. Visoko častiti gospod I Zapustiti sem mornl mojo dnižino za8dnlj. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo Cez osem dnlj sem se vrnil in glej žena in otroci so bili bolni. Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčerka, katera kar je zivŽila je zopet izbljuvala, vrhu tega pa iniola Še veliko drisko. Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vse zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdaj še oidravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr. liota Življanakega balzama, in sem jej vsaki dan še tri žlice dal. Čudo Božje 1 Otrok mi je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva zdravnika nista mogla storiti, dosegel je Vaš dr. Roza življenski balzam in rešil sem svojega otroka gotove stnrti. Vašemu blagorodju se jaž ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do va<* pa spremlja še zahvala do Bog;>. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Zadak, trgovec z mesom. Budapešta v mesecu avgustu 18-<4. leta. Visoko spoštovani gospod 1 Iz srca Vam izrekam svojo naisfčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu. Uže sem oliupal, da kedaj Še ozdravim. Se enkrat mojo nsijsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem Maribor na Spodnjem Štajerskem. Fzrdinand Leilner, dimnikar. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njili liastopkc. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, ker „ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr, ROSA življenski balzam, Napravljen iz najboljših, zdmvniško najkrep-kejslh ztlravilskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrijl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana proti povzetju zneska na vse strani. Svarjenje ! pisma Da sk izogne neljubim niipitkum, žuto prosim vse p. n. gj{. naročnike, nuj pnvsudi izrefno dr. Kotov tivljtntki-baham iz lukume B. Frapner-ja v Pragi/fth to vaj o, kajti opazil sem, d.i so mfuCniki na veS krajih dobili nmiapelno zroea, ako ho zahtevali »urno fivljenaki ballam, in ne izrefino dr. Hozovtga livljentikuga balzama Pravi dr. Kosov življenski balzam dobi sa samo v glavnoj zalogi izdelale* B. Fragnrr-ja lekarna ilr firneiuu orluc v Pragi, Kelta der Sp<>rner-gauo Nt. 205—3. V TUSTU: P. Prtndini. O Forahotchi, Jak. Ser-ravallo, Etl. vou I.fitrnburg, Aul, Sutlina iu K. Zanttti, lokarniBarji. V GORICI: O. Criitofolr.tti. A. pl. aironcoli, G. It. Pantnni, 11. Kiirntr, lekarnlfiaril. V OGELJI: Da-niia d'Klia. V LJUHLJA.Nl: O, Pi cofi i i /. Svoboda, lokar-niSa j a. V ZAGREBU: C. /Irat.m, lekariiiear. Vse lekarne in v$tje Irgovtie t malr.rijalnim blaqom v Ai>*lro-Ogtr*k*j imajo ialugo trga tivljrnikrgu baliama. Tam se tudi dobi: Prazko domače mazilo zoper bule, uine in vnetje vsake vrsti1. Ako so farnim prsa vnamejo, ali strdljo,pri bolah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, p-i Crvu v prstu in pri nohtnnji, pri zlo/.ali > oteklinah, pri lzinaHCenji, pri morski i mrtvi) Voiti »oper revmatično otekline in putiko, zoper k onlfino vnetje v kolenih, rokah, v ledji, Če si kdo ii' gn gpahne, z«per kurja oftesa in potne no^e, pri raz p >kt»nih rokah, zoper liSaje, a.ipnr oteklino po piku nirčesov, zoper tekoče rane, odprte horu, zoper raka in vneto koto ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zaprto bulo in otekline ne hitro ozdravijo; lc>>r pa ven tefic, pottijn* molita v kralktm vgnojica na-se, in rano ozdravi. — To mazil > je zato tako doliro, ker hitr > pomaga in ker SO po njom rana p• » » » »30» Per le letter« di versamento attualment« In ciroolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 r.orrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 *[» annuo interesse vera« preavviso di 30 glornl 3'[4» » » • • » 3 mesl 3'[e •• ■ • » »6» Banco Giro: Banconote 2}/t°/B sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vi«nna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inna-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupona '/»°/o Antecipazioni sopra Warranti in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra K*/o provvigione per 3 mesl. • effetti 6°/0 interesse annuo si no 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieate, 1. Ottobre 1883 (2)- C. k, pri?, tovarna 1, Tetto & G. DUNAJ. V Tratu Corao 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospode in spalnih «ukenjf obleke za dečke In majhne otroka, plašče in obleke za deklicc in otroke v najelegantneji in najnovejSi modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav ia to Izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvanredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 3—24 stal ne j tovariški ceni LJij h p kil ili m LJrfi Ltti k m Lti Rlmljanskega iveplja žveplja n j e trt pri lirmi FRATELL1 ZERNITZ i m i ili m hi ULICA DEL T0RRENTE Št. 2 (poleg tiskarne Dolenc). A V__ # Komoditela in ekonomija zadnja novost. Pečati z tuitomatičnlm aparatom bo dobro rabljivi 7urud natiiiijžriosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi in .arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečali i a roko so bolj ikononiični, ali irebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat «Merkur» kakor i« tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnilj pećaiov, a zarad pripr> ste konstrukcije in lahkote slane le fr 3.&0. Novi pt čet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v 04-20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Ltoydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 V TRSTU. Lastnik, ui,