197
Prirodepisno - natsreznansks pelje.
Slon
Slon žiTi t sredi Afrike in t jnžnej Aiiji, tedaj v najgorkejših krsjih sveta; t Evropi in Araeriki tega velikana nij. Slon je po 4 do po 5 metrov visofc; tedaj najraanj dvakrat tako viaok, kakor največji konj; dolg je po 5 do po 6 metrof. Njegovo silno težo podpirajo štiri, popoldrugido dra metra visoke in blizu t>3 eentunetrov široke, gladkim stebrora podobne noge. Slon je navadno sive, nialokdaj belkaste ali rudečkaste kože. tTšesi sta podobni dvem Tclikim sklerfain; prav lehko ž njinia giblje, hlad si dela in muhe podi. Očesi ima majherii pa brzuga iu zt'16 milega pogleda; na trepalnieah mu h-rasejo tudi pedenj (lolge Soetine. A najbolj naiu padajo v očf njegovi zobje in Cndoviti nos. Iz gorenje CeljnBti mu molita dva velika. navzgor iikrivljena zohova, ki s sloiiom vred raslcta. Take zobovu iincDUJeino: okla. Z okli se slou brani iu napada sovražnika, provraSa težkn slvari. piivzdiguje in nosi na ujih tovore. Kazven teh dvoh okel ima v gorenjej in doienjej <!eljusti na vsakej strarii po jeden širok plofat koenjak: kadar se kofnjakjako ogloje, iz-pado mu in na njegove.in mestu mu izrasln uov iob. Gorenja ustnica ae je zrasla z nosoiu, ter je podaljtSana v rilec ali trobec, katecega slon Iehko raa-tegne skoraj na dva metra ali pa skrči na pol metra dolgosti. Trobec je slonu najimfinitnejši ad, nos ia roka ob jedjicm, ker ž njim diha, voha, tiplje in grabL S trobcem si natrga h'mt' in jo nosi v usta; s trobcem pije. na-poliiksi si ga namreč L »odd, vtakae ga v usta in izpusti vodo vaaje; v no-5ini brizga vodo tudi po »t<bi, da se hladi S trobcem 3e brani, ker ima v njem toliko nioi% da drevesa iz zcuilje ruje in da konja ali vola z jfdnim udai-cem na. tla pobije. Konec trobia ima gibifien mesnatrogljiček, a katerim, kakor človek s prstoiu, pobtre niojheno stvarco s tal, zavcže in lazvežc ozel, izvleče zamaSek h steklenic«, spreži sauiokres L t. d. Trobecju pa tudi naj-Sutjjivojži nd, zato pri težkem delu vlakaejo slonn trobtso v usjijat tok, ds si ga ne raui.
Slou no vidi posebno dobro, aji tenko čuje in dobro voha. Star slon tehta p« 3720—5600 Kilograinov.
Sloni so najrajše t tropah, in aovuku, ako jih ne draži, ne store nid žalega. Probivajo po gostih in kladiiib gozdili, koder je dosti vode. Na soliici uijcio radi. Po tliwvi lež^ ali stoje v aeačaatih in liladnih goščavah, a po noči pridejo tudi uft polje, kjcr se pasi5 ter delpjo vtJiko krare. Vsak slon po-pije na dan po lti Hektolitiov vode. Z privzdignjeuini rilcfin plavajo sloni izvrsfcno.
Da-si je slon videti zel6 nerodea, vendar je urnejši od kouja t.er stori loliko, kolikov Stst mofuih konj.
I^it na, slone jc ie\6 nevaren. Ako je ranjeu v glavo, sti-ažno divjii iu gorje človeku, ako mu pridt' blizu. Navadue svinuene krogle slonove kože ne predi"6, zatorej je lovcem treba imeti k k*um drugačDe in mouuejše priprave. Posamezne slono ujamejo t zadrgami; v tem, ko dva Jovea od spredaj slona. motita iii dražita, vrže niu trotji močno, od jelenove sorove kože narejeno ia
k bližnjemu tlisvesit jui^ezauo zadi'go okoli zadnjfi noge, da sp zadrgue. De-naSnja podoba vain kaže, kako lovci ua slona streljajo. Več o slonu leliko berefce v nVrtcH" od 1871. leta, strau 93, kjer je boJj aa dj*obao popisan.