Političen list za slovenski narod.
Po pofitl prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za on inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljft: Za eelo leto 13 gl„ za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gi. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.t
če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jtQ. uri popoludne.
^itev.
Sil.
7 Ljubljani, v četrtek 16. septembra 1886.
Letnik XIV.
Naše rane.
Komur so rojenice že pri zibeli s trnjem po-stlale, ves svoj živdan ne odide trpljenju. Taki trpini na političnem polji smo Slovani v Avstriji. Delamo in garamo, kakor črna živina, goste se pa drugi mesto nas. Oni imajo mesa na ostajanje, nam še kosti ne privoščijo. Ali je potem čuda, da ne moremo prijatelji biti? Politične naše rojenice so že za to skrbele, da se nam do sedaj ni še nikjer pot z rožicami posipala, pač pa imamo trnja korak na korak, da si ga komaj sproti iz krvavečih nog pobiramo. In vendar nas je toliko, mnogo več, kakor zatiralcev naših! Oh, koliko bi lahko premogli, če bi bili edini med seboj, če bi krepko stali drug ob druzega oprti, kakor -skale v morji, v ktere se zastonj zaganja jezno valovje. Nič jim ne more in tudi nam bi ne mogli do živega. Tako pa — vlečemo, kakor gorjanski voli vsak na svojo stran, nasprotniki naši se pa vesele. Taka je naša sloga, naše prokletstvo!
Kolikor je nas Slovanov sedaj v Avstriji, se med vsemi Poljakom v političnem oziru še najbolje godi. Iz Galicije ne čujemo nikdar glasu, da bi Nemci Poljake pestili. Prvič jih je premalo, drugič so jim pa Poljaki že leta 1869 dotične priprave iz rok izvili s tem, da so svoj materni jezik — poljščino — proglasili za uradni jezik na Gališkem. Kar so s tem sami sebi dobrega storili, prav za toliko so oškodovali svoje brate Rusine, kterih je iztočna polovica gališke kronovine vsa polna. Kakor nas Nemci stiskajo s svojim nam neumljivim državnim jezikom, tako stiskajo Poljaki ali vsaj stiskali so Rusine s poljščino. Prav zarad tega pa Poljaki tudi radi ne vidijo, če se Cehi, Slovenci in Hrvatje preveč poganjamo za enakopravnost naših jezikov v cesarskih uradih, ker se živo čutijo hudo prizadete v tem oziru.
Ker toraj Poljaki Rusine v ravnopravnostnem oziru tako grdo odrivajo, za to so si Rusini navadno v vseh narodnostnih, šolskih in cerkvenih vprašanjih v državnem zboru z desničarji navskriž in celo rajši z našimi nasprotniki, z liberalnimi Nemci, potegnejo čez grm in strm, kakor pa da bi s Slovani glasovali, med kterimi so tudi Poljaki — njihovi zatiralci. Rusini bi se prav zarad tega jako malo ali pa celo čisto nič ne pomišljali sprejeti Scharschmidovega predloga na vpeljavo nemščine, samo da bi Poljakom kljubovali.
Oehi so si v najnovejšem času že mnogo prizadeli, da bi strupeno sovraštvo med dvema tako krepkima rodovoma, kakor so Poljaki in Rusini, spremenili v bratsko ljubezen, pa je bilo do sedaj vse zastonj. Tii je prvi korak brez ugovora pri Poljakih potreben, kajti oni so tisti, ki Rusine davijo in peste, ne pa nasprotno. Ce bi se ta dva rodova sprijaznila, bi se to takoj na celi desnici čutilo, ktera bi od te prijaznosti v svojem zdatnem pod-krepljenji še največjo korist imela.
Najbližji po legi so gališkim Slovanom naši slovanski bratje v Šleziji. Kakor se pa tem hudo godi — je pa že — Bog pomagaj. Popisati nadlog prav natanjko do sedaj še ni bilo mogoče, ker se je vsak tak poskus že v kali zatrl s pridno konfiskacijo. Šlezijski Slovani pa v narodnostnem in političnem oziru niso prav nič na boljem, kakor Slovaki pod Madjari. Nemci jih stiskajo z železno pestjo, da reveži komaj ječe pod njo. šlezijski
Slovani so deloma Cehi, deloma Ppljaki in obojim bi takoj zdatno odleglo, kakor hitro bi bila med Slovani v Galiciji prava bratska sloga, ktera bi nam vsem dobro došla. Naj se pa tako Cehi v državnem zboru potegujejo za zatirane brate svoje v Sleziji, bodo takoj Rusine proti sebi imeli, ker je večja večina šlezijskih Slovanov poljaške narodnosti.
Prav ta nesloga je vzrok, da se Slovanom na Moravskem ne godi tako, kakor bi se jim lahko. Trikrat toliko jih je, kakor Nemcev in vendar jim morajo v strahu biti. To je vendar od sile. Pomanjkanje edinosti in prave politične zavednosti privedlo jih je tjekaj, kjer so sedaj. Rešili se bodo teh svojih tlačiteljev teško, kajti klopa težko iztrgaš iz kože, kedar se ti vanjo zaje. Vendar pa trplenje moravskih Slovanov ni še tolišnje, kakor je ono Slovencev po Primorji, po Koroškem in Štajarskem. Slovanski rod je prišel sovražnikom v pest, ki ga sedaj stiska in davi, kakor svoje dni Egipčani izraelsko kri. Tu bo treba posebno krepke sloge, ktera je pa zopet le od skupne slovanske vzajemnosti odvisna, če hočemo tem trpinom pomagati, da se oproste krempljev, s kterimi jih stiskajo na zapadu Lah, na iztoku Madjar in na severu pa Nemec. Eden je hujši od druzega, vsi trije se pa kar skušajo, kedo nas bo več vničil. Ce se hočemo znebiti zatiralca našega, moramo biti složni z brati Slovani v Avstriji: poleg teh zaveznikov po rodu imamo pa tudi še dobrega zaveznika v konservativnih Nemcih. Ni sicer vrjetno, da bi šli z nami, če bi se mi kar naravnost oglasili za naše pravice, ktere nam sedaj liberalna nemška gospoda odteguje. Pač pa jih bomo moralično k temu prisilili po ovinku. Konservativni Nemci zahtevajo krščanskih šol po svojih krajih. Ce jih bodemo Slovani v tej točki podpirali, ni prav nič nenavadno, da nam bodo oni iz hvaležnosti na pomoč priskočili, kedar se bodemo mi oglasili za svoje pravice, ktere nam konservativni Nemci, kolikor je pravih konservativcev poštenjakov, že sami priznavajo. Za plačilo druzega ne zahtevajo, kakor spoštovanje njihove vere, ki je pa ob enem tudi naša vera. Za to ceno znebili se bomo s časoma železne pesti, ktera nas sedaj še tako kruto k tlam tišči. Se bolje seveda bi bilo, ko bi si že letos Poljaki in Rusinci spravljeni v roke segli in oboji k nam pritisnili. Skupna moč je kaj vredna in s tisto bi se nikogar ne bali, kaj bi se toraj liberalnih Nemcev ne odkri-žali. Poslanci naši so dosedaj vladi že veliko, da že zadosti uslug storili. Čas je, skrajni čas, da se ozro tudi nekoliko po svoji domovini in vladi povedo, kje in kako da nas bole rane, na kterih v Avstriji več ali manj vse Slovanstvo boleha. Naj se ne boje kake male zamere, kedar se gre za blagor naroda. No, o Čehih se čuje, da mislijo letos napeti ojstreje strune, prav tako tudi nemško-konservativci. Ergo tudi Slovenci ne bodo zaostajali, že zarad lepšega ne!
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. septembra. jSTotranJe dežele.
Uboga Avstrija! vsklikniti mora vsak, komur je znano veleizdajsko postopanje naše nemške veliko-šolske mladine. Ko bi ti ljudje ne imeli tako pomenljive bodočnosti pred seboj, bi se človek niti ne
zmenil ne za nje. Tako pa je treba pomisliti, da bodo skoraj vsi vstopili v politične ali sodnijske državne službe, ali bodo sicer vpliv imeli na javno življenje; prav zarad tega treba je njihovo postopanje oceniti, kakor se mu spodobi. Dne 4. t. m. zbrali so se nemški velikošolci Šlezijski v Wagstadtu na strelišči. Prvi govornik je bil dijak, ki je ravno dovršil Opavsko gimnazijo; ta je Bismarka na take pretege hvalil, da mu je moral vladni zastopnik besedo prepovedati in pa dvorano so morali velikošolci takoj zapustiti. Kedar je vladni zastopnik zahteval, da naj zapuste dvorano, zagnali so kakor besni: „Hoch Bismark!'' In take protiavstrijske veselice vdeležil se je "VVagstadtski župan ter ž njim več mestnih očetov, učiteljev in drugih meščanov! V dvorani je nisi videl druge barve, nego veliko-nemško; Bismarkova podoba visela je na prvem mestu, podobo našega cesarja dali so pa venkaj nesti v zasobno stanovanje zakupnikovo!!! Za to so pa razobesili po steni podobe nemškega cesarja in cesarjeviča z njegovo družino. Taka je današnja nemška velikošolska mladina, prvi sad novodobne liberalne šole. Vera se je iz šol s silo izbacnila, verolomnost, oziroma veleizdajstvo porodilo se je samo po sebi iz pomanjkanja poštenosti, ki ima v veri svoje korenine. Le tajite, kolikor hočete, da bi vera omikanemu človeku ne bila potrebna, vtajili nam tega ne bote! Preveč imamo že dokazov, da kjer vere ni, tudi zvestobe ne najdeš, ne te in ne one! Ce velikošolska mladina že sedaj tako postopa, ko še nič ni, česa se nam je nadejati od nje, kedar bo že kaj ter bo oblast v rokah imela! Kaj le druzega, kakor samih izdajic. Vsi kar od kraja bodo delali za pruskega kralja, Avstriji pa čedalje glasneje nagrobnico peli. Radovedni smo, če se še kje sme tako očitno delati zoper lastnega vladarja in zoper koristi lastne rojstne dežele brez — kazni?
„Agramer Tagblatt" peča se v svoji 210. številki z otvorjenjem avstrijskega državnega zbora, o kterem trdi, da se bo že ta teden izvršilo. Ob enem priznava pa vso hvalo oprezni politiki grofa Taaffeja, ki je vsa na to obrnjena, da bi politične strasti raznih strank vničila in na mesto njih borbo za zboljšanje narodno-gospodarskih razmer vpeljala. Kako da je položaj sedanje vlade v tem oziru težaven, razvidi se iz navideznega tipanja in večnega omahovanja Taaffejeve vlade med skrajnostmi ter nekako nevoljo, s ktero spolnuje dostikrat jako opravičene želje sedanje večine, po drugi strani si pa skrbno prizadeva, levičarjem njih želje že iz oči brati. To vlada menda samo za to dela, da bi na ta način narodnosti sprijaznila. Nam se taka pot ne zdi prava. Enemu najmanjšo željo izpolniti še preden jo izreče, drugemu pa niti tega ne dati, kar mu po postavi gre, to vendar ue more biti prava pot do sporazumljenja, razven če smo Slovani že tako „samo po sebi" obsojeni na večno trpljenje. Dalje „A. T." pravi, da se bo avstrijski parlament že v kratkem popolnoma prelevil, ker se bodo stranke po političnih skupinah sostavile. Tudi tako trdni „železni obroč" ni našel milosti. Rujav je in razbil se bo prej kakor si marsikdo misli; kajti centrum-klub se mu je z odstopom kneza Lichtensteina umikati jel; Lienbaeher in Zallinger jo bodeta vbrala za centralisti, kjer se več nadjata za svoje žepe kakor pa pri konservativcih. Pa tudi v Hohemvartovem klubu ni vse. kakor bi moralo biti. V tem klubu so skoraj sami Jugoslovani in niso prav nič zadovoljni s sedanjo vlado, da se tako malo na nje ozira. Vse je res v nekem oziru, kar „A. T." piše, vendar pa ne bo še tako hudo, da bi se „železni obroč" res razbil, pač pa se nadjamo, da bo še krepkeji postal.
Kaj bo z Iiosno in Hercegovino, vpraša se pisatelj ravnokar izišle knjižice: „Bosuien als Neuiisterreich." Kaj druzega, kakor da se mora združiti s Hrvaško in Dalmacijo. Taka spojitev prilegala bi se željam, kakor tudi potrebam ondašnjega prebivalstva. Po vseh teh deželah prebiva le en narod, ki si je po svojih običajih skoraj popolno podoben. Zasedeni pokrajini zjedinijo naj se s Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo v jedno državno skupino, ktera se potem prav lahko po mislih imeno-


vanega pisatelja priklopi ogerski polovici države. Še bolje, pravi pisatelj, bi pa bilo, če bi se pokrajini združili z omenjeno trojedino kraljevino v jedno državno skupino, ktera bi kot tretja v zvezi stopila v sedanji dualizem, ki bi se s tem razširil v trija-lizem. Misel ta bi gotovo pri Hrvatih našla obilo zagovornikov, kajti rešila bi jih iz madjarske suž-nosti. Krasna bi Vam bila ta tretja državna skupina, kakor nobena ostalih dveh; kajti bila bi jedina glede narodnosti — sami jugoslovani skupaj v svoji državi! Pa tudi izvršiti te misli bi ne bilo ravno nemogoče, naj bi bila le prava volja. Tudi tega smo prepričani, da bi bilo to Avstriji v mnogo veči dobiček, kakor pa je sedanje stanje z Ogersko.
Vnanje države.
O knezu Aleksandru, ki sedaj na Nemškem pri svoji rodovini počiva, smo že več časa molčali, ker ni bilo kaj prida novic o tej zadevi. Kakor se sedaj čuje, dohaja mu menda vsak dan na stotine sočutnih telegramov, ki mu zagotovljajo vsi svojo vdanost ter ga nazivajo dobrodošlim v svoji Hessenški domovini, kjer se pa Aleksander ne misli več muditi, kakor le še toliko, da se do dobrega odpočije. Takoj na to podal se bo zopet na pot. Na Angleško se misli neki podati in sicer ne v bolgarskih zadevah. Mnogi mu sicer prigovarjajo, da naj bi se zopet v Bolgarijo podal, kjer bode izvestno zopet izvoljen. Kaj bi mu pa tudi pomagala zopetna izvolitev, če si je Rusija potrditev pridržala? Z Bolgarijo toraj ne bo nič. Na Ruskem pa nekteri krogi vendar-le pretresujejo, kaj bi bilo, če bi se Aleksander še enkrat povrnil? V tem slučaji bi Rusija takoj morala postopati, pravijo, kakor ji to njena lastna korist zapoveduje, t. j. morala bi Bolgarijo zasesti, Battenberga pa kot nagajivca zapreti. Nadjati se je, da Battenberg ne bo hodil v levov brlog, od koder bi več venkaj ne mogel. Angleži neki nameravajo mu ponuditi dostojanstvo namest-nega kralja indiškega. Mogoče, pa najbrž tudi iz te moke ne bo kruha.
Čem bolj se v južni Evropi svet meša, tem bolj so zadovoljni Francozje. Najprvo jih neizrečeno veseli, da se je v bolgarskih zadevah Bismark Rusom tako vsedel. Navadno je mož do sedaj sam druge za nos vodil, sedaj, se je pa vendar-le dobila država, ki je njega speljala. Francoze pa tudi nezmerno veseli angleška smola ter kar naravnost trdijo, da tisto, kar je Angležem na škodo, Francozom koristi. Jako imenitno zdi se jim tudi to, da je Bismark rekel, da je francosko vedno zabavljanje in ropotanje z orožjem vzrok, da se Nemčija oborožuje. Francozje iz tega sklepajo, da se je Bismark Rusom le zarad tega vklonil, da ga ne bo Francozov groza. No, v tem oziru se ne motijo. Bismark je to res naredil, kar pa zopet ni kar si bodi. kajti Francozje iz tega sklepajo, da niso še prav pri zadnjih, temveč svet še vedno računi ž njimi in to še celo tak svet, kakor je Bismark. Vsled tega je zavest pri Francozih zopet silno narastla in bolje kakor prej kedaj mislijo na to, kako in kedaj da bodo Nemcem povrnili, kar so 1. 1870 in 1871 od njih prejeli. Če prej ne, tedaj prav gotovo, kedar se bo razrušila trocarska zveza, kar po njihovih mislih že ni več daleč. Vojakov imajo res veliko, če so pa tudi kaj vredni, bodo morali pa še le pokazati.
Angleži so v najnovejšem času o svojih koristih v Aziji ravno nasprotne nazore dobili, kakor pa so jih do sedaj gojili. Ranjki lord Beaconsfield se je še trdno držal tradicije, da se mora Angleška Turčije dobro držati, če hoče v Aziji trdno stati. Indija imela je do sedaj svojo pravo zaslombo v Carigradu. Propad, ki so ga Angleži ravnokar na Balkanu doživeli, prepričal jih je menda do dobrega, da bi se Indiji slabo godilo, če bi Turki v Carigradu za njo na straži stali in ako si hočejo Indijo ohraniti, morajo jo zastražiti z Afganistanom; ondi je pravo stališče, ne pa ob „Zlatem rogu". Od kar so angleški vojaki Ciper in Egipt zasedli, Carigrad nima nobene prave veljave več za nje, kakor jo je imel poprej. Posebno pa je šlo veliko te veljave po vodi, odkar si je Rusija v črnem morji zopet vojno brodovje stesala, ktero bo zadosti trdno, če bo hotelo iz črnega morja v Srednje morje šiloma prodreti, da si bo prevoz po Dardanelih tudi po sili pridobilo, če bi sultan ne bil tako prijazen in bi ga Rusom drage volje ne dovolil. Angleži toraj po tej strani nimajo sedaj prave zaslombe na Cari-grajskem Veličanstvu, ako bi se danes ali jutri Rusom umestno zdelo ogledati si angleške naselbine v Srednjem morji. Tudi če bi Rusija v Indijo hotela, ne bo nič več preko Carigrada tjekaj nameravala; za ta slučaj ima že drugo, bližjo pot po zahvalinski (transkaspiški) železnici, potem pa preko Afganistana. Tukaj ji pa Angleži lahko račun zmedejo, vsaj tako se nadjajo, če bi namreč se tu dobro na noge postavili. Rusi so toraj v tem oziru kolikor toliko od Angležev odvisni. Temu nasproti pa Rusi Angležev ne morejo ovirati na poti v Indijo, ktera iz Londona vseskozi po angleškem svetu drži, če tudi nekoliko po ovinkih — preko Kanade namreč v Severni Ameriki. Dolga je res ta pot, pa je varna. Odločiti se bodo morali kmalo, od ktere strani hočejo Indijo si zavarovati.
Izvirni dopisi.
Loški potok, 14. septembra. (Naš novi altar.) častitim bralcem »Slovenca" je že znano, da imamo pri nas po prizadevanji č. g. župnika, nov jako lepo izdelan veliki altar. Ker je že bilo od altarja v »Slovencu" pojredano, k$»košen je, naj mi bo dovoljeno še nekoliko o podobah, ki so v njem, omeniti. Kipi ali podobe predstavljajo sledeče svetnike: Sv. Lenarta v tronu, pri njem dva kerubina, dalje ss. Petra in Payla, sv. Jerneja in Janeza evangelista, potem pa še sv. Heleno in sv. Cecilijo.
Vsi svetniki so upodobljeni z njim lastnimi atributi, ter so izdelani tako, kakor jih zahteva resni veličastni cerkveni duh. Dasi so vse podobe izvrstno pravilno izdelane, ter vredne vse pohvale, se vendar sv. Helena in sv. Cecilija še posebno odlikujeti, skoro bi rekel z neko nadnaravno blagostjo, ki je videti razlita po njinih obrazih. Posebno ako se opazuje sv. Cecilija nekoliko časa, se zdi gledalcu, kakor da bi jo videl z ustnicami migati, ter slišal v rajskih melodijah častiti Stvarnika nebes in zemlje. Navadni človek se kar čudi, kako je mogoče iz mrtve tvarine kaj tacega narediti, kajti na vseh podobah je videti izražena blaženost, kakoršna bi se morala na vsakem kipu kacega svetnika videti. Da take podobe kaj močno pospešujejo in vnemajo pobožnost, mi bo gotovo vsak pritrdil. Tega se tudi tukajšnji farani zavedajo, kajti marsikteri mi je že rekel: »Kdo bi ne molil v cerkvi pobožno, ako je tako lepo notri, kakor je v naši." Zares, vsak se veseli tako lepo prenovljene eerkve. Vsem, ki so kaj pripomogli k olepšanju naše cerkve, so farani prav hvaležni. Gospodu Jožefu Gr o šel ju pa zamorem le častitati, ker ume s svojo umnostjo in vstrajnostjo njemu izročeno nalogo v splošno zadovoljnost izvršiti, tako namreč, kakor je zgoraj omenjene podobe izdelal, častiti duhovščini se sme prav toplo priporočati, ako bi potrebovala veščega izdelovalca svetnikov in druzih cerkvenih v to stroko spadajočih reči.	K.
Iz Celja, 15. sept. (črtice o lurškem potovanji. — čudeži pri dupli. — „Jaz sem brezmadežno Spočetje.") (Dalje.) Kmalo se je spoznalo, da studenčnica, izvirajoča iz novega vrelca ima v sebi prečudno ozdravljajočo moč. Bolniki, ki so živo verovali in trdno zaupanje imeli na nebeško kraljico, so si dali prinašati te vode domu, drugi so sami hodili k jami, so pili ali si bolne ude poškropili ter pri priči ozdraveli. Na primer nek slepec, po imenu Bouriette, čigar levo oko je tako oslabelo, da ni mogel človeka razločevati od drevesa. Umil si je svoje bolno oko; črez nekoliko trenutkov je močno zavpil, tresel se po vseh udih, slepo oko je spregledalo, skozi nagli čudež je ozdravel. Doktor zdravilstva Dozons je sam poprej presodil, da oko je neozdravljivo. Enaki čudeži so se pripovedovali po vseh hišah; ljudstvo se je neizmerno veselilo; framasoni pa, ki se niso potrudili, da bi bili te slučaje le preiskali, so kar divjali od jeze in sovraštva. Pot proti duplini bila je vedno polna romarjev, zvečer se je jama sijajno razsvetlila, pobož-niki so prepevali hvalne pesmi k Materi Mariji — naši ljubi Gospej izLurda; vse se je vršilo v najlepšem redu.
Ko se je g. župniku vse to sporočilo, ni hotel on sam odločilno razsojevati, temveč je prepustil vso stvar škofu, ki ima svoj sedež v Tarbesu. Tarbški škof je bil takrat msgr. Bertrand Severus Laurenz, ki je 1. 1870 umrl v Rimu. Škofijski konzistorij je vse resno in natanko pretresal in dal sledeči odgovor : „Ura še ni prišla, da bi škofijska veljava to stvar razrešila. Mi se moramo te zadeve lotiti z modrim premišljevanjem, ne zaupati prvotni navdušenosti, vse na drobno premisliti in prositi razsvit-ljenja od zgoraj." Od te strani se toraj ni nič prehitelo. Duhovščini se je dala vnovič prepoved, duplo obiskovati.
Ob tem času je pa policijski komisar na noge spravil ves uradnijski svet, tako, da je reč prišla do ministerstva v Pariz. Svetna oblastnija je spoznala potrebo, čeravno silno nepotrebno, naj se straže postavijo ob votlini, da se na taki način pride v okom kakšni slepariji.
Bilo je 4. marca, zadnji dan onih 15 dni, ob kterih je imela Bernardeta vsled povelja nebeške prikazni prihajati k dupli — ko so se brezštevilne trume gnjetle okrog votline. Bilo je navzočih gotovo 20.000 romarjev od blizo in daleč. Veličasten prizor! gledati v sredi tihega gozda ljudi tako različnega značaja: tii so bili možje in žene, sivi starčeki in
nežni otročiči: na obrazih se jim berejo razna čutila: vera in pobožnost, pa tudi radovednost in dvom-ljivost. Okrog množice pa dirjajo sem ter tje mestni stražniki; zraven teh so prišli tje tudi vijaki pešci iz grada in pa konjiki — ki so bili razstavljeni na okrog.
Zdaj dojde Bernardeta; ljudstvo kliče: »Svetnica je tu! svetnica je tii!" čujte! žandarji se razstavijo v dve vrsti, da zamore deklica po sredi naprej ; šum preneha, vse obtihne spoštljivo, vse pričakuje že težko bodoče prikazni.
Deklica je zopet poveličana, nebeška gospa ponovi svoj ukaz, naj se tukaj pozida kapelica in naj se napravijo procesije k dupli. Ljudstvo je bilo navdušeno in prepričano, da je pričujoča blažena Devica Marija.
Meseca marca so zopet mnogoteri bolniki čudežno ozdraveli vsled zajemanja vode iz novega studenca; zato se je pa množila pobožnost in zaupanje v nebeško kraljico; in presrečni Bernardeti se je vedno bolj in bolj verovalo. Dveleten hrom otrok, izsušen po jetiki in že blizu smrti, ozdravi popolnoma, ko se skoplje v studenčnici. Zdravnik Peyrus je dal slovesno spričevalo, da tukaj ni bila v stanu pomagati nobena človeška pomoč; ozdravljenje se je zgodilo edino le po čudeži.
Krčmarju Blaise je zginila velika oteklina na sklepu hitro potem, ko je roko pomočil z vodo. Vdova Crozat, ki je bila gluha skozi 20 let, zadobi zopet posluh, ko je rabila to vodo. Na enaki način ozdravi Avgust Bordes, ki je bil hrom dolgo časa. Vsi ti ljudje so bili v Lurdu domaj vsakdo se je lahko prepričal o njihovem ozdravljenji. Te zgodbe so bile zadosti znane; štelo se je že nad 30 ozdravljenih bolnikov.
25. marca se prikaže zopet nebeška gospa. Pri tej priliki pa prosi Bernardeta z vso prisrčnostjo svoje nedolžne duše: _ „0 ljuba gospa, bodi vendar toliko dobrotljiva ter povej mi: Kdo si ti in kako se imenuješ?"
Pri tej prošnji dekleta razklene nebeška Devica svoje sklenjene roke; rožni venec z zlato verižico in alabastrovimi jagodami zdrkne doli po desnici. Nato raztegne obe roki ter nje spusti proti zemlji, kakor da hoče celemu svetu pokazati svoje deviške milostne roke. Slednjič nje povzdigne proti nebu ter spregovori med tem, ko so njene oči vprte navzgor ter napolnjene neizrekljive hvaležnosti, te le besede: „Jaz sem neomadežano Spočetje!" Potem zgine.
S temi pomenljivimi besedami je izrazila pre-sveta Devica to-le vzvišeno misel: „Jaz nisem le samo čista, deviška, brezmadežna; temveč jaz sera živa, brezmadežna čistost in vedno devištvo."
Bernardeta, ko se od duple napoti proti domu, ponavlja v enomer le te besede: »Brezmadežno spočetje! brezmadežno spočetje!" da bi jih mogla zvesto povedati gospodu župniku.	(Dalje prih.)
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konee.)
XII. Predsedstvo prevzame gosp. podpredsednik in gosp. zbornični predsednik Josip Kušar poroča o vabilu k podpisovanju delnic, ktero je doposlal krajni odbor Ljubljana-Kamniške železnice. Omenjeni odbor dokazuje na podstavi strokovnjaških preiskav in statističnih podatkov, da se bode ta železnica splačala ter odgovarja na vprašanje: koliko bo nova železnica dajala čistega dobička v najneugodnejšem slučaji in ali bode taistega zadosti za obrestovanje cele zgradbine glavnice? tako-le:
Državna uprava se je naprosila, da bi opravo prometa na tej železnici prevzelo upravništvo državnih železnic na podlagi pavšala za prometne in upravne stroške v najvišji svoti 45 odstotkov kosmatih dohodkov na čas koncesije.
Podjetje se bo toraj obtežilo največ s temi 45°/0 in pa z Vio°/o zgradbene glavnice, ki se bode porabila za amortizacijo na ves čas koncesije. K temu bodo prišli še čisto mali upravni stroški nove delniške družbe, kteri bodo pa bolje notranjo upravo društva zadevali.
Prometni in upravni stroški te železnice zara-čunjeni s 45% od 55.000 gld. znašajo 24.750 gld.
Stroški za amortizacijo...... 1250 »
Izredni upravni stroški delniškega društva v pavšalu . ....... 2000 „
Daje skupaj svoto letnih izdajkov . . 28.000 gld.
Ako te stroške odštejemo od preliminarnega najmanjšega kosmatega dobička 55.000 gld., ostane na razpolaganje društvu še vedno najmanjši čisti dohodek 27.000 gld. Na vsak način je toraj 5°/0 obrestovanje prijoritetnih delnic zagotovljeno. Prvotne akcije se bodo pa prej ko ne iz začetka le deloma obrestovale.
Kar se tiče amortizacije, imajo prvotne delnice tisto veljavo, kakor prijoritetne, ker se bodo v teku 90 letne koncesijske dobe na vsak način po določenem načrtu amortizovale in „al pari" nazaj pokupile. če bi pa država sama železnico sprejela v svojo last, jih bo pa tudi za ravno to ceno nakupila.
Glavnice prvotnih delnic „al pari" so do zdaj že zagotovljene:
Od države na podlagi zakona z dne
1. maja 1885, drž. zak. XXIV št. 67. 200.000 gld. Od kranjske dežele vsled sklepa deželnega zbora dne 16. januvarja 1886 50.000 » Od graščaka Alojzija Prašnikarja . . 20.000 »
Skupaj . 270.000 gld.
Potrebovalo se bode toraj še 80.000 gld. na prvotne delnice „al pari".
Prijoritetne, kakor tudi prvotne delnice, naj se podpisujejo le „al pari" in se bodo med zgradbo vsakokratna vplačila za nazaj obrestovala iz tekoče zgradbene zaloge.
Odbor konečno izreka nadejo, da se bode promet na tej železnici že bodoče leto pričel, če se akcije naglo razpečajo.
Takoj, ko se bode otvoril promet, pričeli se bodo obrestovati „titres" tako, kakoršen bo uspeh pri prometu, iz kterega se bode v prvi vrsti vzela amortizacijska svota za prijoritete in prvotne akcije. Na to se bodo izplačevale obresti na prijoritete in konečno na prvotne delnice. Posamični „titres" iz-davali se bodo po 200 gld.
Vsak podpis postane še le tedaj veljaven, kedar bode skupna potrebščina pokrita in bo takojšnjo delo zagotovljeno.
Gosp. zbornični predsednik na to povdarja, da se je zbornica že dvakrat izrekla za gradnjo železnice Ljubljana-Kamnik in vložila peticije pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu ter se tudi vdeležila dotičnih deputacij, ktere so pri visoki vladi prosile gradnjo te železnice; tudi zdaj se mora zbornica poganjati za to železnico. A ker zbornica ne more podpisati akcij, možno bi bilo po njegovem mnenji to zadevo pospeševati le s tem, da gospodje zbornični svetniki v svojih krogih delajo na to, da se podpiše mnogo akcij in da zbornica objavi v tukajšnjih listih to vabilo na podpisovanje.
Odsek toraj predlaga:
Slavna zbornica naj v tem smislu dela za to podjetje.
Ko je še gosp. zbornični svetnik Iv. Baum-gartner podpiral ta predlog, bi je jednoglasno sprejet.
Domače novice.
(Iz učiteljskih krogov). V odborovi seji učiteljskih društev 3. t. m. se je dan za slovenska učiteljska zborovanja določil na 6. oziroma 7. prihodnjega meseca (oktobra). 6. oktobra na večer bode zborovala »Narodna Šola", a drugi dan, v četrtek 7. oktobra, »Vdovsko učiteljsko društvo" in »Slovensko učiteljsko društvo". Na dnevnem redu bodo stvari pri občnih zborih navadne; ako kdo misli staviti kak poseben nasvet, naj to naznani vsaj dva dni predsedništvu dotičnega društva. Iz vdovskega učiteljskega društva se ravnokar razpošilja »Poročilo" za preteklo dobo od 1. septembra 1885 do 1. septembra 1886. Ob enem pa se vljudno vabijo častiti udje, da poravnajo ostalo letnino, da ne zgube pravic pri tem društvu dosihmal pridobljenih.
(Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem). G. Jan. Kruleč, pomožni učitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, imenovan je stalnim učiteljem v tej šoli. — G. Anton Funtek, učitelj v Šent-Vidu pri Zatičini, dobil je uč. službo na novoustanovljeni ljudski šoli na Karolinški zemlji (na barji) poleg Ljubljane. — G. Fran Klin ar, učitelj v Šent-Vidu pri Cčrknici, pride na novoustanovljeno šolo na Spodnjo Hrušico pri Ljubljani. — G. Ludovik Vagaja, učitelj v Kopanji, prule na novoustanovljeno ljudsko šolo v P ir ni če (v Ljub-
ljanskem okraji). — G.Fran G a le, učitelj pri Sv. Jakobu pri Savi, pride na III. uč. mesto v Šiško pri Ljubljani. — G. Jan. Dolinar, učitelj v Kra-šinji, je zač. vpokojen; na njegovo mesto pride g. Jos. Bizilj, učitelj v Gorenjem Tuhinji. — G. Fran Kozj&k, potrj. pripravnik, pride zač. v Šent-Kocijan pri Turjaku. — Za trdno so postavljeni: g. Janez Ziegler, učitelj v Ljubnem in g. Luka K a val ar, učitelj na Breznici. — Eazpisane so učiteljske službe: V šolskem okraji Kranjskem; v Sorici in v Zalemlogu za trdno po 400 gold. letne plače, in 30 gld. opravilne doklade. Prošnje do 30. septembra. — V šolskem okraji Černomelj-skem: V Metliki na čveterorazrednici II. učiteljska služba, za trdno ali začasno. Plača 500 gold. Prošnje do 30. septembra. — V šolskam okraji Kočevskem: v Koprivniku II. učiteljska služba s 400 gl. letne plače. Prošnje do 1. oktoba t. 1. »Tov."
(Razpisana) je učiteljska služba v Šmihelu pri Žužemberku. Plače je 400 gld. in pa prosto stanovanje. Prošnje do 18. t. m. c. kr. okr. šolsk. svetu v Novemmestu.
(Razpis zalaganja.) Da se dobijo potrebne ma-terijalije za c. k. pomorski arsenal, kakor tudi za ravnateljstvo za gradnje na suhem in na vodi v Pulji za 1. 1887 vrši se dne 28. septembra t. 1. na-tečajna obravnava o zapečateno doposlanih ponudbah pri c. k. poveljništvu pomorskega arseuala v Pulji. Materijalije so razdelene v razne vrste in skupine takole: Deske od jelkovine in mecesnovine; jelkovi tramovi in hlodovi; suhe barve in razne druge materijalije za pleskarje; vlaško olje; tolšče; sivo milo za pranje, lojeve sveče. Ponudbe, pisane na tiskane obrazce priti morajo vsaj do 3. ure gori navedenega dneva v roke poveljništva c. k. pomorskega arsenala v Pulji. Razpisi in pogoji dobivajo se tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
(Tukajšnjim detektivom) se je dovolilo 40 gl. nagrade, ker so 90 psov zasledili, od kterih dotični gospodarji niso nobene takse plačevali.
(Pred porotno sodnijo) obsojen je bil kmetski fant Miha Novak iz Štefanje gore zarad hudodelstva goljufije, doprinešene nad lastnim očetom na dve leti v hudo ječo.
(Šišenska občina) odločno zahteva 8000 goldinarjev odškodnine za odstop nekterih parcel (Koli-zej, Tivoli) Ljubljanskemu mestu. Ali se ji bode ta svota izplačala ali ne, to določil bode nalašč za to izvoljen odsek iz mestnega odbora.
(Ustanovitev zadrug v Idrijskem sodnem okraji.) Dne 16. iu 17. avgusta t. 1. imele so za obseg Idrijskega sodnega okraja ustanovljene štiri obrtne zadruge zborovanje v Idriji. Pri tem zborovanji sklenila so se zadružna pravila ter se izvolilo zadružno načelništvo. Zadružnimi načelniki bili so jednoglasno izvoljeni, in sicer: 1. Od zadruge gostilničarjev vseh vrst, mesarjev in klavcev drobnice: gosp. Franc Didič, gostilničar v Idriji; 2. od zadruge mlinarjev in Žagarjev: gosp. Kajetan vitez Premerstein, posestnik mlina na Jeličnem Vrhu; 3. od zadruge trgovcev in svobodnih obrtnikov: g. Štefan Lapa j ne, trgovec v Idriji; 4. od zadruge dopuščanih in rokodelskih obrtov, izimši gostilničarje in mesarje: gosp. Franc'Didič, sedlar v Idriji.
(Diurnista) proti dnevni plači 1 gld. išče c. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori. Zahteva se lepa pisava in pa znanje manipulacije.
(Vpokojen je), kakor »Slov. Narod" ve, naš rojak g. Ivan Zupan, profesor kraljevega Varaž-dinskega gimnazija, službujoč na kraljevem velikem gimnaziju v Zagrebu.
(Duhovne vaje) za duhovnike Lavantinske škofije bodo od 20. do 24. septembra v Slatini. Vodil jih bo č. g. P. Andrej Hammerle, provincijal re-demptoristov na Dunaju.
(Zvonove blagoslovili) bodo v nedeljo 19. t. m. pri sv. Križi poleg Slatine.
(Lep in hvalevreden je ukrep) c. kr. okrajnega glavarstva Mariborskega, ki občinske urade poživlja strogo na to paziti, da otroci, ki še v šolo hodijo, ne bodo svoje radovednosti po plesiščih pasli, še manj pa se taistih sami vdeleževali. Da ta ukrep ne bo le na papirji ostal, bodo morali pa orožniki skrbeti.
(Sadjarsko društvo „Cesarjevič Rudolf") na Štajarskem vabi vse prijatelje sadjarstva na svoj letošnji občni zbor, ki bo v četrtek dne 23. sept. v Ptuji v prostorih narodnega doma. Začetek bo Vali. ure dopoludne. Na dnevnem redu je: 1. Sporočilo o društvenem delovanji. — 2. Predavanje o sadjarstvu. — 3. Razni predlogi. — Želeti bi bilo,
ko bi se tudi kaj Slovencev iz Kranjskega omenjeni dan v Ptuj potrudilo gledat, kako da si vrli Šta-jarci s sadjarstvom pomagajo. Koliko je pri nas praznega prostora ob cestah, ki bi ga občine na lastni prid lahko obsadile s sadnim drevjem ktere-koli vrste, od kterega bi že v malo letih lep dobiček vlekle in bi ne bilo treba doklad na davek od leta do leta pomnoževati. Posebno za jabolka se letos prekupci kar pulijo po deželi in se bodo še od leta do leta bolje. Na Nemškem jih obilno potrebujejo za mošt. Sadje se bo toraj vedno lahko prodajalo. Koliko pa posušeno pozimi doma odrine! Znane so nam kmetiške hiše, ki pozimi malo peko, ker imajo mnogo suhega sadja, kterega namesto kruha povživajo. Občine obsadite si prazne prostore s sadnim drevjem, saj si jih bodete na svojo korist!
(Iz Čateža ob Savi) se nam piše: Konec šolskega leta, koje se je sklenilo na dan prvega sv. obhajila prav slovesno, je bilo tudi čez 50 učencev in učenk obdarovanih s prekrasnimi darili. Da se je pa to zgoditi moglo, posegel je požrtovalni, pre-ljubljeni za božjo čast in šolo zel6 uneti gospod katehet Jakob Pokoren zopet globoko v žep. Preblagemu prijatelju in dobrotniku šolske mladine se s tem izreka najiskrenejša zaslužena zahvala. Bog ga nam naj ohrani še mnogo let!
(Jurij s pušo) izšel je ravnokar v petnajsti številki jako dovtipen. Tudi pisava je vsa drugačna.
(Novi popotni učitelj kmetijstva) je bil te dni imenovan v osobi g. Jakoba Perhavca. Ta potni učitelj bode imel nalogo, da se prepriča, ako in koliko se uči kmetijstvo v ljudskih šolah, in da bo snoval na kmetih v glavnih slovenskih krajih Primorskega kmetijska predavanja. Gosp. Perhavc toraj stopi na mesto, na kterem je bil prej g. Kramar. — Kaj več o novem imenovanem ne moremo danes povedati; ali ne bode dolgo, ko bomo mogli tudi soditi, koliko koristi more naš narod pričakovati od njega.	(»Edinost.")
(Vode za Trst.) Nabrežinskega vodotoka družba je podala Tržaški občini ponudbo, s ktero se zavezuje odstopiti občini proti znesku 6,200.000 gld. v 5°/0, davka popolnoma prostih obligacijah, vse svoje pravice na Nabrežinski vodotok, kakor tudi dotične pravice južne železnice. Omenjeno društvo jamči za 20 do 30.000 km. vode na dan iz studencev, ktere misli speljati tako, kakor studenec št. 2. Dalje se družba zavezuje, napraviti nov vodotok od studencev v tomun v Sv. Križ, potem skozi Prosek in Kon-tovelj do tomuna na Greti in tega tako razširiti, da bo držal dvakrat toliko vode, kakor zdaj. Razun tega napravi še drug tomun, ki bo držal 21.000 km. vode, in iz kterega se bode voda napeljevala do hiš, ki jo bodo rabile. Mestno starešinstvo je vsled tega župana naprosilo, naj stopi z omenjeno družbo v dogovor ter si pridržuje predložiti ponudbo mestnemu svetu. — Ta ponudba je vrgla onim, ki so tako vneti za Bistrico in Reko, velik hlod pod noge, ker Nabrežinska voda je dobra in zdrava ter je je toliko, da mestu zadostuje; speljala bi se lahko naglo v Trst, kolikor bi jo trebalo in stroški bi bili veliko manjši, nego oni, ktere bi prizadela Bistrica ali Reka. Krašovci naj bodo toraj mirni, Bistrica in Reka ne boste tekli v Trst.	(»Ed.")
Razne reči.
—	Plemenitaški čudež. Mlada grofica je dobila prvo hišinjo. Hoteča se prepričati, je li čednih rok ali ne, ji pogleda roko in vsklikne: »Kaj, ti imaš tudi po pet prstov, kakor vsaka grofica."
—	Iz vojaškega življenja. Desetnik: »Gospod stotnik ponižno javljam, da je rekrut Janez Novak danes v bolnici za mrzlico umrl." Stotnik: »Strelaga! Šest ur uklenjen naj bo, ker se je preje odstranil, kakor je bil osem tednov exerciral." — Polkovnik: »Kaj novega?" Pobočnik: »Eden izmed jezdecev je s konjem padel in si je vrat ulomil." Polkovnik: »Se vsaj konju ni nič pripetilo?" Pobočnik: „Ne." Polkovnik: »Hvala Bogu, da se je tako srečno poteklo."
—	Vsak po svoje. Župnik: »No, Tone, kaj bi bil Ti raje, mežnar ali župnik?" Mežnar: »Jaz sem že rajši mežnar; če zvonim in mi vrv uide iz roke, jo zopet vjamem in dobro je; ako se pa Vam na prižnici zareče, pa ne morete nič več besede vjeti."
Telegrami.
Dunaj, 16. septembra. Cesar, cesarjevič in nadvojvoda Albreht dospeli so zjntraj semkaj. Cesarjevič in Albreht ostala sta tukaj, cesar se je pa takoj v Brunek odpeljal, kamor bo dospel ob 10. uri zvečer.
Levov, 16. septembra. Cesarsko lastnoročno pismo na cesarskega namestnika spominja so najtopleje obilnih izrazov zveste ucla-nosti, na ktero je povsod in pri vsih vrstah prebivalstva naletel. Naročil je cesarskemu namestniku, da naj izreče najtoplejo cesarsko zahvalo in zadovoljnost tudi povsod ondi prebivalstvu, kjer so bile velike vojaške vaje, pri kterih se je prebivalstvo tako požrtovalno pokazalo.
Trst, 15. septembra. Od včeraj pa do danes opoludne zbolelo je tukaj šestnajst oseb za kolero, umrlo pa šest.
Trst, 15. septembra. Kolera širi se tudi po Istri. Zbolela sta za njo v Sovinjaku 2, v Šmartinu 1, pri sv. Antonu 1, v Dolini 2, v Skalnici 3, Kupi 5, Breznici 1 in v Pulju 2 človeka.
Budapešt, 15. septembra. Včeraj so zopet trije zboleli za cholera nostras; eden od teh je že umrl. Umrl je tudi eden predvčeranjem zbolelih. Danes so zboleli pa tudi trije.
Ostro V, 15. septembra. Danes zjutraj ob pol devetih raztrgal se je viseči most na sredi, ko je šel 13 eskadron ulancev čezenj. Mnogo vojakov in drugih ljudi, med temi 11 otrok je ponesrečilo.
Petrograd, 15. septembra. Kaulbars je imenovan za cliplomatičnega agenta v Sofiji in se je že tjekaj odpeljal.
Umrli »o:
13.	sept. Andrej Ziterer, črevljar, 72 let, Slonove ulice št. 9, pljučni emphysem. — Jovana Pajk, pekova hči, 5 let, sv. Florjana ulice št. 32, davica. — Karolina Supančič, kro-jačeva hei, 2 leti, Ulice na Grad št. 5, davica.
14.	sept. Mirko Bergant, poštnega uradnika sin, 3 mes., Gradišče št. 8, Bronchitis capillaris. — Marija Želernik, mizarjeva žena, 34 let, Dunajska cesta št. 15, Mening. basilaris.
V bolnišnici:
12. sept. Jožef čepelnik, delavee, 46 let, jetika.
Tujci.
14. septembra.
Pri Maliču: Franc Keler, profesor, z Dunaja. — Fr. Koleda, trgovec, z Dunaja. — Jožef Urbaeh, trgovee, iz Prage.
—	J. Kaiba, trgovec, iz Škofje Loke. — vitez Berger, e. k. poštni sovetnik, s soprogo, iz Benetk. — Jožef Zekoll, trgovec, z družino, iz Trsta. — Dr. Filip Brunner, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — B. Taccheo, agent „Lloyda", iz Pulja.
Pri Slonu: Friderik pl. Goltamer, zasebnik, iz Pariza.
—	Henrik Kanne, trgovec, iz Ziiricha. — Franc Fischbach, trgovee, z Dunaja. — Viljem Hellenberg, trgovee, z Dunaja.
—	Ignac Adler, trgoveo, iz Budapešta. — Karol Weber, trgovec, iz Rorscliacha. — Pavel Eder, c. k. nadporočnik, iz Šo-pronja. — Kari Harbman, trgovee, iz Gradca. — Dr. V. Pogačnik, e. k. obrtnijski nadzornik, iz Gradca. — J. Obergfoll, profesor, iz Kočevja. — Koen, soproga zeiuljemerca, z družino, iz Kočevja. — Jožef Ožura, trgovec, s hčerjo, iz Osivnice. — Jožef Fasan, gozdar, iz Merleinsreutha. — Dott in Turatti, zdravnika, iz Milana. — Janez Holl, e. k. major, iz Gorice.
Pri Bavarskem dvoru: Ivana Sablatnig, zasebnica, iz Celovca. — L. Vasci, zasebnik, iz Grailacha. — Lorenc Perko, dijak, iz Poljan. — Marija Sponner, zasebnica, iz Zagorja. — Franc Snoj, zasebnik, iz Ljubljane. — Vil. Gulioh, c. k. finančni uradnik, iz Voloske.
Pri Južnem kolodvoru: Adolf Kronfeld, trgovec, z Dunaja. — P. Gutmann, trgovee, iz Raunacha. — Janez Habersak, sodar, iz Gradca. — Dr. Frane Lebaš, c. k. zdravnik mornarice, iz Pulja.
Pri Avstrijskem, caru: Janez Blatnik, pekovski mojster, iz Beljaka. — Jožefina Rotter, uradnikova soproga, z družino, iz Kranja. — Grof Tomaž, c. k. deželne sodnije so-ovetnik, iz Gorice.
Pri Virantu: Ana Bold, zasebnica, iz Kranja. — A. Nohme, trgovee, iz Trsta. — A. Zakrajšek, trgovec, iz Laz.
Dunaj tika borza.
(Telegrafično poročilo.)
16. septembra
Papirna renta b% po 100 gl. (s 16% davka)	84 gl. 75	kr.
Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 "jo davka)	85	„75	„
Klo avsrr. zlata renta, davka prosta .	118	r 80	„
Papirna renta, davka prosta .	101	„85	,
Akeije avstr.-ogerske banke . .	862	„ —	„
Kreditne akeije .....	278	„50	„
London.......126	„ —	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......9	„ 97	„
Ces. cekini.......5	„ 96	„
Nemške marke ...	61	„ 65	„
'Vremensko sporočilo.
e S	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v tim
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
15.	7. u. zjut. 2. u. po^i. 9. u. zveč.	741-63 739-20 73916	+ 9-4 +240 +15-4	brez v. si. vzh. brez v.	megla jasno jasno	5-60 dež
Zjutraj megla, potem jasno; po noči dež. Srednja temperatura 16-3" C., za 2-4° nad normalom.
Priporočilo
za vc/.aii jo šolskih in drugih knjig.
Različne vezi »»rudnih .šolskih knjig od do S5 kr.
knjigovez, Poljanska cesta št. 10.
V moji založbi sta izšla
Molitvenik za dečke,
Mjoli^e^ils za deklic©.
Oba molitvenika, v lepi slovenščini, izbranih molitvic sta dobro priporočljiva za otroke od 7 do 12 leta. — Trpežne vezi 1/2 platno 24, lepo platno, 30, usnje 36, zlata obreza 50—60 kr. Posebne vezi za dečko 80 kr., za deklice 1 gld. 10 kr. Na vsaeih 12 enega za nameček.	(2)
Na prodaj je	(7)
70 veder dobrega vina,
belega in črnega, lasten pridelek 1885, prav poštenega Dolenjca iz Tržke gore pri Krškem. Več o tem se pove Janez Boh v Kostanjevici na Kranjskem.
Gg. dijaki pozor!
Najceneje Vam bode knjige vezal
Wm
(3)
bukvovez, is. Petra cesta št. O (Avstrijskemu cesarju nasproti) in sicer po sledečih cenah: trdo v platnu vezane in s platnom oh voglih 12, 15 do 20 iu 25 kr.
Naj se vsak gg. dijakov potrudi ga obiskati.
Poslano.
Gospodu pl. Trnkdczjrju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav!
(9)	Anton ILrašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mn ogo-tere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike iu živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fiuid 1 steklenica Ig]. — 5 steklenic samo 4 gl.
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
2E JUimaj 3*
Postaj e
Dunaj . . Miirzzusehlag Gradec . . Maribor Pragarsko . Celje . . . Laški Trg . Zidani Most Litija . . Ljubljana . Postojna Št. Peter . Divača . . Nabrežina . Trst . . .
Odhod
Prihod
Jadrni vlak
zvečer
n
po noči
7-— 10-29 12'28
1-49
2-16 315
351 zjutraj
512 ~ „
6-30 662
719 „ 8-16 „ 8-42 „
Brzovlak
7-15	zjutraj 10-36 „
1-—	popold.
2-27	„
3-53	„
4-	9 „ 4-44 529
6-14	zvečer
7-55	„
8-19	„
8-53	„
9-39	„ 10. 5	„
P o 51 n i vlak
8-50 2. 5 6 — 8-20 9 — 10-30
10-46
11-40
12-33 1-29
3-37
4-	8
4-46
5-54
6-30
zvečer po noči zjutraj
dopold.
popold.
zvečer
1-20 popold. 5-25 „ 9-20 zvečer 11-30 po noči 1210 „
1-45
2-	4 „ 2-45
343 „ 5-40 zjutraj
7-50	„
8-22	„ 9- 2 „
1014 dopold. 10-50 „
Mešani vlak
5-55	zjutraj 10-50 dopold.
2-32	popold.
3-35	„ »
623 „ 711 8-32 10-20 1.58
2-48
3-59	,; 5'40 zjutraj
6-30	„
zvečer
po noči
Osohni vlak
6-— zjutraj 6-22 „ 6-58 „ 8-13 „ 9 21 zj. Prih.
□t« Trsilsfc BIEV «■ ■■ -».B-
Po staje
Trst .	. ,
Nabrežina	.
Divača .	.
Št. Peter	. Postojna
Ljubljana	.
Litija .	. Zidani Most
Laški Trg	.
Celje .	.
Pragarsko	.
Maribor .	.
Gradec ,	. Miirzzusehlag
Dunaj .	.
Odhod
Jadrni vlak
Brzovlak
Poštni vlak
Prihod
8-30	zvečer
9-19	„ 10- 3 „ 10-33 „ 10-51 „
12- 7 po noči
1-24
159 po noči 3- 2 „
3-29	„
4-55	zjutraj 6.54 „
10-	„
7-—
7-32
8-27
9-	3 9-24
10-52
11-31
12-40
1-	3 1-20
2-44 4-15 6-33 9-40
zjutraj
M
dopold.
n
popold.
10—
10-51
11-56
12-56 1 21 3- 7
3-57
4-59
5-22
5-42 7-13 7-58
10-25 1-47
6—
dopold.
popold.
po noci zjutraj
po noci
6 30 zvečer
7-17	„
8-31	„
9-25	„ 9-51 .,
12-20 115 2-22
2-47
3-	8
5'— zjutraj 555 „ 8-20 „ 11-47 dopold.
4-—	popold.
Mešani vlak Osohni vlak
7-10
8-44
11-	5
12-34 116 5-— 617
7-50
8-25
8-54 1115 12-30
4-35
9-35
zvečer
po noči
zjutraj ti n ti
dopold.
»
popold. zv. Prih.
5 45 popold. 6-55 „v 812 zvečer
8-44	„
9-	5 zv. Prih.
Druge železnične zveze na Slovenskem.
Št. 3?etei*—Roleti.
Zidani Most-Zngreb.
Št. Peter Reka .
Reka . Št. Peter
Divača Pulj .
Odhod Dohod
Odhod Dohod
zjutraj
7-	5
8-49
zjutraj
9-15
dopold.
1117
popold.	zvečer
4-20	9-40
zvečer	po noci
6.18	11-42
Zidani most .... Odhod Zagreb......Dohod
zjutraj dopold.	popold. zvečer
5-45 10-25	5-25	8 15
popoldne	zvečer
8- 8 12-32	7-50	10-1.6
Zagreb . . Zidani Most
Odhod Dohod
zjutraj	zjutraj popoldno	zvečer
4- 5	4-40	12-50	5-15
6-51	9-30	4-23	800
zjutraj	popoldno zvečer	zvečer
8-25	1-33	801	10-2S
dopoldne
10-59	4-21	12-33
1- 4
Divača-Pulj.
Odhod Dohod
zjutraj
9-10
popoldne
12-44
zjutraj zvečer
4- 5 9-10
po noči 8-— 12-26
l^rsi/Sj-eivslco—Knuižn.
Pragersko.......Odhod
Kaniža........Dohod
zjutraj zjutraj	zvečer
3-35 9-35	810
popoldno
6-17 115	11-35
Pulj.........Odhod
Divača........Dohod
zjutraj zjutraj popold.
5-- 11-52 4-20
dopoldne popoldne zvečer
8 -17 4-30 8-11
Kaniža........Odhod
Pragersko.......Dohod
popoldno zvečer
2-45 11-20 612 1-28
zjutraj
5-20 8- 7
Nabrežina Gorica . .
Gorica . . Nabrežina
Nabrcžhia-Goricn.
zjutraj	zjutraj	dopoldne	zvečer	zvečer
Odhod 4 —	8- 9	10- 8	5 48	10—
Dohod 6-40	9- 4	11 23	6 59.	11-37
zjutraj	zjutraj	popoldno	zvečer	zvečer
Odhod 5-—	9-24	4-45	8- 9	10 30
Dohod 6-41	10-41	6-52	9-8	—
	311 u-i) >oi*—Oolovcc.		
		dopold.	popold.
		915	3- L
		popold.	v zvečer
		1-52	' 7-30
		popoldno	»Jutra
		1-55	.ii'—
		zvečer	p.poldno
	.........Dohod	6'-t '	,.l210