gt. 1?. Izhaja trikrat na toden, in sicer v torek, Četrtek jn soboto ob 4. uri popoldne tor st&ne po poŠt1' 'jrcjoraaim ali v Gorici na dom poSiljamt: vse leto ........15 K *lB...........10 » V,........ Posamično Številko stunojo 10 vin. „S0CA" ima nasl-dnjo izredne priloge: Ob p<,-»em letu „Kažipot po (soriškem In GradtSCanskeni" in „&ailpot po ljobljant in kranjskih mestih", dalj« dvakrat v letu .vVoini-"sod žel$2fcftr parnWoYiiFf Bitni*'; ini". Naročnino sprejema apravniStvo v (Josposki ul tj Utev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni. A. CahrffU Na naroČila brez doposlane naročnine se ne ^oziramo Oglasi in poslanice so račun i jo po lVtit-vrsiati <>e tiskano 1-krat 16 v, 2-kra^Mv, K-irat 12 v vsakn vrsta. Večkrat po dogndbi. Večji« črk- po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem dolu :W v v ruta. Za bli';o in vaobino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v četrtek dne 11. februvarija 1909. Tečaj XXXIX. »Vbo za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorici v I. nadst Z urednikom je mogoč"; govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se na haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn Naročnino in ogkse Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroOnina, reklamacije in druge roSi, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljalo le opravniitvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e s*k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Sočat in »Primorec* so prodajata v Go i i v nabili knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v SosB ul., Jellorsitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču s Vordi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališki ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenfiifl na trgu della Caserma. Kavčič V Gorici. Teitffon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. FabSič) tiska in zal. Vedno v služili vlade. Snsteršičev ^Slovenski klub" je po za-ključonju deželuegti zboru podal javnosti takole izjavo : »Slovenski klub" o A o b r a v a, da se je državni zbor zaključil iu tako rešil ljudski zastop iz sramotnega položaj;., ki je bil škodljiv ljudskemu blagru iu kvarljiv državnim linaucam. Vlada se poziva, da ustvari predpogoje za uspešno delovanje parlamenta iu potem čimprej e zopet skliče državni zbor". Razne parlamentarne,, stranke so izdale po zaključenju državnega zbora izjave, v katerih naznanjajo svoje stališče nasproti zaključenju državnega zbora ter imeni.jejo tudi krivce, prave ali neprave, pač po strankarski sodbi. Stranke, ki sodijo objektivno, so so glasno obsodile vlado ter jej opravičeno nočejo pod noge krivdo na zaključenju državne11 zbora ; pri tem pa jo tudi pošteno la-sajo in delajo odgovorno za nedelavnost državnega zbora ver za posledice zaključenja. Snsteršičev klub ;ta je čutil potrebo, priskočil na pomoč vladi ter odobriti njen korak, „Slovenec", vrhno glasilo klerikalne strank«, hvali na vse pretege izjavo ter pravi, da je »Slovenski klub" pravilno in točno označil položaj ter zadel v črno, edini med vsemi strankami! Pravi, da se jo tratil čas s prepiri o češko-nemških jezikovnih vprašanjih, to je o vprašanjih, ki e" za ljudski blagor brez pomena (V!). Potem .n-avi, da ima državni zbor neumen opravilnik, da najmanjša stranka lahko ovira delovanje poslanske zbornice. In take stranke so se dobile : češki in nemški liberalci, ki delajo le zgago in prepir v zbornici. — „Slovenec" je čutil potrebo pridati izjavi p-^tno klerikalno farbarijo z i7,vestnim nameuom, naslikati lihe-r a 1 c e za krivce glede zaključenja poslanske zbornice, kar naj bi pri slovenskih backih pomnožilo sovraštvo do slovenskih „ liberalcev" . Zakaj pa je bil zaključen državni zbor ? Ne radi obstrukcije čeških raulkalcev, ampak radi lega, kar so nemške stranke, med njimi tudi nemški krščanski sociaki, vložile svoj veto proti temu, da bi vlada izjavila, da ni hotel noben član vlade razžaliti kako avstrijsko narodnost. Cehi so se čutili žaljene po besedah dr. Mataja glede »dopustnosti" češkega jezika po poštnih uradih. Čehi ko opravičeno zahtevali izjasnila in prav je bilo, da se je zahtevala ou vlade imenovana izjava; kako je bilo to prav, so nam najboljša priča Poljaki, ki so hoteli tako izjavo, toda ne ; take izjave ni bilo, ker je vlada ni hotela. Nemci so jej prepovedali in vlada se je lepo udala. — Sedaj pa prihaja dr. Su-steršič pa hvali modrost te vlade, namestu da bi se postavil na stran Čehov proti vladi, ki je s tem, da je odklonila izjavo, nastopila skrajno sovražno proti Cehom ter tako pokazala vnovič, da šteje Nemcu nad Slovane, da volja Nemcev je njena volja iu rajši nego bi kršila to voljo, požene zbornico domov. Vse slovanstvo v Avstriji je indignirano radi zuKljučenja državnega zbora, vso čuti udarec vlade na Slovane Nemcem --- na ljubo. Tr. vmes pa vstane Šusteršič. s svojim klubom pa pravi: du je vlada storila prav ter diktira „Slov. klubu" izjavo, v kateri odobrava korak vlade. — Vlada je stopila na stran Nemcev proti Cehom in s tem proti drugim Slovanom. Ce bi bilo treba glede Nemcev podati izjavo, joj, kako bi bila vlada hitra in slovesna; za Slovane pa nima niti navadne izjave, da noben član vlade ni hotel razžaliti kako avstrijsko narodnost. Zaio zasluži vlada najostrejšo grajo in obsodbo, zasluži Piienerth, da gre, ne pa da so odobrava vladi, da je zaključila državni zbor, ko je bila dolžna podati pojasnilo na besede iz ust jednega svojih članov. — Pokazalo se je, da pač imamo parlament, katerega je sestavila splošna volilna pravica, toda pri vladi je vse uci starem. Stari avstrijski sistem! Dokler se ta ne r so ine prijeli. — Prav; odvrne Aramis hladnokrvno. — Gospod, pravi Athos, se obrne proti Commin-ges-u ter mu izroči uljudno ročaj svojega meča, tu je moj meč; blagovolite skrbno pazite nanj ter mi ga vrniti, ko odidem iz ječe. Mnogo mi je do njega, mojemu dedu ga je bil podaril Kralj Franc I. Svoje dni so plemiče oborosevali, ne razoroževali. Kam me peljete sedaj? — No... najprej v svojo sobo, odvrne Commitj-ges. Kraljica določi, kje boste pozneje bivali. Athos odide za Gommingesom, ne da bi-rekel Se besedico. XXIII. Hlazarinova plemenitost Athosov zapor ni povzročil nikakega šuma, ni vzbudil nikakega škandala, ostal je celo skoro popol- Inoma neznan. Tako tudi ni niti najmanj oviral do- temelje! — Ako boste poslušali »Sočo«, tedaj zadaste sebi smrtno rano! Kajti: »Utegne se vzbuditi odpor v Gorici in goriški okolici, k i V a s j a s-no pouči, da, ste imeli Vi najmanj potrebe, tlačiti svobodo že itak tlačenemu sovenskemu delavcu!« Ali dr. Turna je podal v »Delavskem listu« tudi vzorec odpora, ki bi ga vtegnil vzbuditi. Zaradi neke notice v »Soči«, ki je došla iz vrst slovenskih delodajalcev, ni pozval ta veliki svobodomislec morda na boj proti neprijetnim nasvetom v »Soči«, marveč na — b o j k o t m o j i h p o d-j e t i j. Kaj imajo opraviti moja podjetja s kako norico v »Soči«, ki jo je spisal ta ali oni Icigfajtel in je komu neljuba? Vidite, trgovci in obrtniki, tak je Tumov vzorec »razrednega boja«, taka je v resničnosti svobodomiselnost dr. Turne, ki daje Vam lepe nauke, da... »na polju terorizma je cnmogoč razgovor«."— Vi ne smete tero-rizovati, to se pravi, Vi m o r a t e sprejeti pod svojo streho vsakega.petelina iz te početverjene tumovske vojske, morate dajati delo in zaslužek ljudem, ki Vam bodo drugače pljuvali v obraz in....... rušili Vaše najplemenitejše prizadevanje za naš narodni napredek, Vi grešite proti — svobodomiselnosti, ako se ogrevate za — Narodno Delavsko Organizacijo, — ali dr. Turna pa zna vzbuditi v Gorici in goriški okolici tak odpor proti Vam, ki razruši Vam gospodarske temelie In zada Vam — smrtno rano. Grozno! Kdo pa jo ta človek, ki se drzne Vam, slovenski trgovci in obrtniki, tako nesramno pljuvati v obraz in oblastno groziti Vam, da Vam zada — smrtno rano?! To je torej dr. Turna, tisti, ki je še pred par leti tekal za Vami in usiljeval svojo mogučno roko — Vam, tisti, ki se je v Gorici zredil v bogatina največ po — Vas trgovcih in obrtnikih in Vas še rad vidi v svoji — odvetniški tovarni. Ko je dr. Turna narekoval svojemu pisarju okrožnico gor. trgovcem in o-brtnikom, je prav sodil, da bodo ti-le takoj Čutili njegovo — konjsko kopito. Zato se jim je hotel malce podobrikati, češ: »Že mnogokrat ste čutili terorizem »Soče« in njenega lastnika, marsikatero bridko rano je zadalo to podjetje ravno trgovskemu in obrtnemu stanu na Goriškem«. — Široko-ustnež pa'je ostal dolžan dokaze tej bedasti trditvi. In v zadrego brez izhoda bi ga spravil vsakdo, kdor bi zahteval od njega le en pozitiven slučaj alf dogodek v oporo tej nesramni trditvi. — »Soča« je postavljala v neimerno težkih časih temelje sedanjemu razvoju trgovine in o-bfti. Ni ga skoraj podjetja, da mu ni stala pri rojstvu s svojo pomočno roko. Da ni rnogla vstreči vsem »apetitom« cesto nevrednih ljudij, to pa vtegne biti! Zakaj pa ne? Ali »Soča« ni dekla nikomur, to naj si zapomni tudi dr. Turna! Dalje pravi : »Bodite napredni, svobodomiselni in narodni (!!!!) z de- lavci vred, organizirajte Vi samostojno svoje gospodarske moči, pa pustite tudi svobodno organizacijo delavcu!« In na drugem mestu deklamuje frazčr: »Socijalnodemokratična stranka se bori proti velikemu kapitalu, ki ne vničuje le delavca, temveč tudi tf govca in obrtnika, ki sta ravno tako sužnja velikega kapitala, kakor delavci sami!« Tore| sami sužnji! Čudno, da ne vabi potemtakem tudi trgovcev in obrtnikov v rruikraški tabor! Zašel bi predaleč, ako bi hotel spraviti frazerstvo o »s tt.ž e n j s t v u _ v e 1 i-k e m u k a pi ta lu«- v pravo luč. ;Q tem se pomenimo prihodnjič, in sicerna ta način, da doslovno ponatisnem nekaj odlomkov iz svoje knjižice »Trgovsko in obrtno društvo«,, ki je izšla 1. 1900. in je še danes naš »Vademecum«. — Pomenimo se nekoliko obširneje tudi o razmerju med delavcem in gospodarjem ter na ^ploh o temeljih y razvoju naše veletrgovine in industrije, kajti tu je iskati tudi našemu delavcu -1 svojo boljšo bodočnost. A. Gabršček. DOPISI. Iz goriške okolice. te AIŠMlGI. — Nedavno se je oglasil dopisnik v „Soči" ter opisal nekoliko razmere, koje so bile v našem »Narod. Izobraževalnem društvu". Na to takoj ubere svoje strune tudi dopisnik iz AjSevice v „GoriciM. ki kakor stekel pes kavsa na vse strani, da ložje spoznamo tega moža, ki je ob volitvah vselej bolan. Da bi si pa gosp. dopisnik ne mislil, da smo vrgli puško v koruzo, ker mu nihče ne odgovori, postrežemo mu s temi le vrsticami. Ta človeček kar napada osebe v našem društvu, katere nimajo sploh nobene zveze z »Sočinim" dopisnikom, ter spravlja naše društvo v tako luč, da si kaj takega ni misliti. Žuga z razočaranjem ter drugim in obenem napada »Narodno napredno stranko"*ako ima ta duša kaj, naj le prinese, za vsaki slučaj dobi dobro nagrado. Smrad, kojega nam očita, smo že nsjbrže njemu odstopili., ,3mo slabo je tudi podučen, kako stoji naše društvo; da je tako slab račuuar, tega ne moretoo iimeti ne pričakovati od njega, ki mu-je; dolžnost učiti računico. Veselje, koje goji, namreč, da bi naše društvo razpalo, se mu ne posreči, kar se pa z njegovim gotovo zgodi, ne da bi mi kaj preveč to želeli. Da pa isti dopisnik vabi na vse pretege v neko društvo na Lijaku ter na vso moč blati »Sočo" ter povišuje nPrim. list" in „Gorico", to nam je uganka, med istimi odpadniki ni ne enega naročnika ne na narodno nap. ne na klerik. liste. Da je pa pri tem društvu glava naš znanec, to nam je znano. Znabiti, da on toliko vabi, ker bi rad imel kojega izmed naših na Lijak, vsaj nam je znano, da je moral pred 14 dnevi pomnožiti svoj pevski zbor z nad 10 kron vrednim gramofonom^,. Fa istemu se mora dati za vsak komad 10 ! vinarjev, poje pa le samo tri. To seveda tudi; ne do-pade gospodu pevovodji, kajti rad bi bil, da bi se zapelo tudi kakšno od ljulce; pa kaj to, saj smo bili tudi mi kdaj mladi. Mislim pa, db Vaše vabilo, gospod dopisnik, je zaman; da od vas koji uteče, to je gotovo. Kajti biti pod komando takih mož, to se pravi: pustiti se terorizirali od treh klerikalnih priganjačev in to naši fantje na Ajševici dobro vedo ter ne gredo na limanice tem klerikalnim petelinom. — Veselilo nas je, da je naš pevski zbor skupno z draguni zbori nastopil pri veselici, na Otavi ter žel pohvalo. Pokazal je, da bo v kratkem kos svoje naloge in da bo moral lahko sam nastopiti. Gospodu pevorodji Mla-dovami pa moramo čestitati, da se je toliko potrudil in s tem pokazal, da s tako vnemo se da dosti napraviti. Ako se Še oglasi „Go-ričin* dopisnik, mu posvetimo še drugače. Iz bovškega okraja. Prltežbs mladeniče« — Mfeemikev. - čudno, da ravno nasprotno, namesto da bi se prve dni meseca marca začeli vojaški nabori od bovškega okraja dol, ker prav iz bovškega, kobariškega in tolminskega okraja gredo in bi radi šli mladeniči na tuje za kruhom, morajo pa doma zgubiti skoro 2 meseca. Naj v tej stvari pomagajo naši poslanci l Več mladeničev. Iz ajdovskega okraja. Iz Lokivea. — Pri domačem zabavnem večeru, katerega so priredili Lokavčani dne 6. t. m. v krčmi g. Vidmarja in katerega so se udeležili v precejšnjem številu tudi Ajdovci, bilo je tako veselo, da vse želi, da bi se ponovilo. Pri tej priliki je gospa To-mažič skupila dobička pri korijandolih in serpentinah 12 K v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Skazal se je pri tej priliki, kakor vedno, naš »fest fant" Miha. Domače vesti. PrUMiŽena Stt iz Trsta v Ljubljano višji policijski komisar M. Pertot in koncipist dr, Stanko Trhovec, ki je ob jednem imenovan za policijskega komisarja. Kažipot po Goriškem se je letos nekoliko zakasnil Izide pa do koaca februvarija t. 1. Sokolova maslarada. — Ta maska-rada, ki nas popelje na severni tečaj, obeta biti nekaj izredno lepega. Delajmo na to, da se obetanje uresniči ter ma-skarada vredno zaključi predpust. Sevarni tečaj- -— Prihodnjič priobčimo znamenito približno zgodovinsko črtico o severnem tečaju. Opozarjamo na njo že naprej. Veliki ples »Goriške Čitalnice«. — Naša notica v »Soči« je obrnila pozornost boljših slojev goriškega mesta na ta vsakoletni veliki ples naše Čitalnice. Zatrjevalo se nam je od raznih stranij, da bo udeležba častna za slovensko inteligenco. To tudi pričakujemo!- V Št. Andreju bo v- soboto, 13. t. m. neki sestanek učiteljstvain koprskih učiteljisčnikov. Nadeja se, da tudi gg.čne kandidatinje obiščejo ta sestanek v obilnem številu. Zato so uljudno vabljeni nele učiteljstvo, ampak tudi vsi učiteljstva prijatelji. Za zabavo je vse preskrbljeno. O sporu med Gabrščekom in Tumo ne nehata še pisariti klerikalna lista. — Da je prišlo do spora, je naravno. — Dr. Turna ni vstrajal v narodria-napredni stranki niti — dve leti. V marcu 1900. je bil ustanovni shod zaupnikov, v febru-varju 1. 1902. je pa dr. Turna pismeno naznanil Gabrščeku, da odstopa. To je storil takoj potem, ko n i b i 1 i z voljen v deželni odbor. Še malo prej je bila seja, katere udeležniki vsi še žive in so ugledne priče; in v tej seji je dr. Turna razvijal čudovite načrte o bodoči svoji delavnosti. Ali takrat je bila še možna kombinacija, da bo Turna izvoljen v deželni odbor. — Ko se to ni zgodilo, je zbežal iz stranke ter pisal Gabrščeku sicer j a k o prijazno pismo, s katerim polaga vse politično vodstvo zopet v njegove roke. — To je bil največji škandal, kar jih je doživela naša stranka. Kaj je storil Gabršček? — Molčal je! Treba je bilo, preboleti ta škandal ter z novim, vstrajnim, sistematičnim delom držati stranko na višku naravnega iaz-voja. To se je tudi zgodilo in se še godi. Naj le govoričijo, kar hočejo, naša stranka napreduje korak za korakom. Od. I. 1902. dalje Gabršček in Turna nista nikdar več skupaj sedela in delala. In to je vendar že — 7 let od tedaj! Dr. Turna je stopil na čelo socijalno-demokratičnemu gibanju, katero on koni-prornituje do skrajnosti, — in tu je začel on boj na — vse fronte. Največ pristašev hoče naloviti ravno iz vrst naprednega delavstva in naše mladine. Zato je le naravno, da je začel najsrditeje udrihati od naši stranki — iti Gabrščeku. Ali prav tako naravno je, da moramo mi zavračati dr. Turno, in eto spor. Klerikalci se ga vesele. Svobodno jim! Le tega naj si ne doni išljujejo, da bodo imeli klerikalci kak dobiček od tega spora! — Šepetajo sicer, da bi dr. Turna v slučaju potrebe nakloni! klerikalcem glasove socijalistov, ali —. dr. Turna ni sam gospodar vseh glasov. On je sicer absoluten gospodar v,stranki, ker ne trpi nikogar zraven sebe, ali tako daleč vendar ne pojde oblast njegove osebne zagrizenosti, da bi cela stranka drvila radi tega v objem klerikalcev. Planinski ples i Bohinjski Bistrici. — Dne vi t. m. se bo vršil v Grand hotelu »Triglav" v Boh. Bistrici prvi planinski ples. Sodelovala bo godba 47. pešp. iz Gorice. Začetek ob S. uri zvečer. Kdor hoče preživeti par veselih uric med pravimi planinci, naj se poda v sohGio v Boh. Bistrico v dobro znani hotel »Triglav", kojega lastnik je g. Alf. SeidJ in gotovo se bo dobro zabaval ter prinese s seboj najlepše spomine. Goriška podružnica poštnih uradnikov bo imein svoj letni občni zbor v soboto, dne 1§. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela „Union". godkov v njihovem razvoju, in deputaciji, ki jo je I poslalo pariško mesto, se je svečano naznanilo, da I pride pred kraljico. Kraljica jo je sprejela, nema in ponosna, kakor! vedno; poslučala je pritožbe in prošnje poslancev;! toda ko no končali svoje govore, ne bi bil mogel nihče ri-ri, jih je li kraljica razumela j tako neizpre-menjen je ostal njen obraz. Nasprotno pa je* Mazarin, ki je bil navzoč pri j tej avdijenci, prav dobro razumel, kaj prosijo ti poslanci : v. jasnih in določnih besedah so prosili naravnost in enostavno, naj se on, Mazarin, odslovi. Ko so poslanci končali in je ostala kraljica nema, je dejal Mazarin: — Gospodje, pridružim se vam ter prosim kraljico, ^i postavi mejo nesrečam svojih podanikov. -Storil sem vse, kar j« bilo v moji moči, da bi olajšal te nesreče, in vendar je javno mnenje, kakor pravite, tako, da izvira vse zlo od mene, ubogega tujca, kateremu se ni posrečilo, da bi ugajal Francozom. Ah, nisi) me razumeli, in imeli so vzroke za to: jaz sem naslednik najduhovitejšega človeka, ki je kdaj pci.s-J.ral žezlo francoskih kraljev. Spomini na Richelteu-ji ^e ubijajo. Ko bi bil častihlepen, bi še zaman boril proti tem spominom; a nisem častihlepen, in dati vam. hočem dokaz temu. Proglašam se za premaganega. Storim, kar zahteva ljudstvo; Če so Parižani kaj zakrivili — in kdo. ni ničesar zakrivil, go&podje? —je Pariz dovolj /kaznovan: dovolj krvi je teklo, dovolj bede tlači mesto, oropano svojega kralja in pravice. Ne gre, da bi jaz, prlprost zasebnik, hotel biti tako! važna oseba, da bi ločil kraljico od njenega kraljestva. Ker zahtevate, da se umaknem, no, pa se umaknem. — Potem je I niir gotov, pravi Aramis svojemu sosedu na uho, in posvetovanje je odveč. Treba je le še poslati Mazarinija pod dobrim varstvom na najbolj oddaljeno mejo ter paziti, da se ne vrne nikdar več niti tod niti kod drugod. r— Trenutek, j gospod, trenutek l odvrne. človek, na katerega se je j obrnil Aramis. Vraga I kakšni štel Vidi se vam pac, 'da ste mož orožja. Treba je vendar priti na jasno gle^e poglavja o ramuneracijah in odškodninah. — Gospod kancelar, pravi kraljica onemu S#-guier-u našemu staremu znancu, vi otvorite konference; vršile se bode v Bueilu. Gospod kardinal je govoril besede, ki so me zelo presunile. Zato vam ne odgovarjam več dalje. Kar se tiče vprašanja, ali kardinal ostane ali gre, sem gospodu kardinalu preveč hvaležna, da mu ne bi pustila popolne svobode pri vsem njegovem delovanju. Gospod kardinal naj stori, kar mu je drago.; Lahna megla je hušnila preko obraza prvemu ministru: Pogledal je nemirno kraljico. Njen obraz je bil tako neprodiren, da ri mogel citati z njega, kaj se godi v njenem! srcu, kakor tudi drugi niso mogli tega citati. — Toda, dokler se gospod kardinal ne odloČi, pristavi kraljica, naj ne bo govora o ničem drugem nego o kralju. Poslali se priklonijo ter odidejo. — Kaj) vskJ^ne kraljica, ko bo se za zadnjim izmed njih zaprla vrata, tem škricem in advokatom se hočete udati? — Ni je žrtve, ki je ne bi hotel vzeti nase v blagor Vašega Veličanstva, odvrne Mazarin ter vpre v kraljico svoj bodoči pogled. Ana povesi glavo ter se pogrezne v sanje, kar je bilo pri njej tako pogosto. Spomnila se je Athosa. Plemičevo drzno vedenje, njegova odločna in hkratu dostojna beseda, slike, ki jih je vzbudil v njej z eno samb besedo, vse to ji je vzbudilo spomine na dolgo preteklost, polno opojne poezije: mladost, lepota, čar dvajsetletne ljubezni, trdi boji njenih pomočnikov, krvava smrt Buckinghama, edinega Človeka, katerega je bila resnično ljubila, in junaštvo njenih skrivnostnih braniteljev, ki so jo bili rešili dvojnega sovraštva, Richelieu-jevega in kraljevega — vse to ji je vstalo v spominu. Mazarin jo je gledal; in sedaj, ko je bila sama in ni bilo okoli nje vse polno sovražnikov, ki bi jo bili opazovali, je spremljal njene misli na njenem obrazu, kakor je videti na prozornih jezerih, kako jadrajo nad njimi oblaki in odseva v njih nebo, kakor misli. — Treba bi se bilo torej ukloniti viharju, zamr-mra Ana Avstrijska, kupiti mir, čakati mirno in potrpežljivo boljših časov ? Mazarin se trpko nasmehne tej opazki, ki je pričala, da je smatrala kraljica ministrov predlog resnim. Ana je imela sklenjeno glavo in ni videla tega smehljaja, toda ko na svojo opazko ni dobila nika-koga odgovora, je dvignila Čelo, rekoč: — No, vi mi ne odgovorite, kardinal ? kaj mislite ? Ki) piavl glasnik gorlikli *novo8truJirlMu, Fr. Knniir, O UČftellStvu 7— V »Domoljubu" pifie: »Judovski hlapci in naSi otroci. Liberalci in socijalni demokratjc in sploh vsi svobodomiseln so zaBoli novo agitacijo aa svobodno Šolo Osrednje društvo »Svobodna gola« na Dunujii Šteje haje v celi drŽavi 25.000 Članov; njihov list pa ima v celi naši državi 15.000 naročnikov. To je sicer presneto malo, Se pomislimo, da ima nnfi »Domoljub« po celem Slo-venskem"sed^ito,ftlizu..a^,QpCL, ;uarotCnikoy. Zato bi se pravzaprav ncf Wl0 Trezni-peCati'8' to7*tflfWvtHfSL(F SVOJatjO. Toda nemški list, »Svobodna Šola«; ki se vsiljuje tudi v naSih krajih, piSe. da je »Svobodna 3ola« dala svobodomiseljnemu uCiteljstvu novega po-' guma. nove zaslombe. Ker so večinoma judje voditelji društva »Svobodne Šole«, je jasno, da so svobodomiselni učitelji bla"pci"judov*""1n da jih judje podpirajo. Delovanje teb judovskih hlapcev na (Ionskem je tako, da presega 2e vse meje. Nekateri izmed njih nimajo ie nobenega pojma več, kaj Je vzgoja otrok. V Šolo uvajajo novotarije, ki merijo na to, izpodbiti pri otrocih ugled katoliške cerkve, zunaj Šole pa s svojim življenjem delajo pohujSanje. DobromisleCi starižiz duhovniki vred se sicer pritožujejo ; a gosposka je gluha. Zato zgrabimo za samopomoč! Ven med ljudstvo! Poufimo na shodih ljudstvo o namerah, ki jih ima si Šolo in otroci svo-bodomiseljstvu udano ufiteljstvo! NoFemo veC trpeti delovanja liberalnih učiteljev. Naj vihar ljudskega ogorčenja pomete te smeti izmed nas in naj se vendar enkrat že očisti ozračje! Dovolj je odlaSanja in rincanja!« Prijazen gospod! Govori o brezverski svojati, o judovskih hlapcih, ki nimajo pojma o vzgoji otrok, ki hočejo izpodbiti pri otrocih ugled cerkve, ki žive pohujSljivo; zato naj zgrabi ljudstvo za samopomoč ter naj pomete te smeti.... Tako že ni kmalu kdo žalil učiteljstva kakor glasnik „novo8trujarjevu Fr. Kiemžar v ,,DomoijubVrKer pridno leta po deželi z dr. Capudrom ali dr. Brecljem, ki je general „novostrujarjev", imajo učitelji dosti prilike se lepo pomeniti s tem čednim človekom t T umov i načrti. (Dalje.) Dr. Turna je pripovedoval v Ljubljani, da deželne organizacije za Istro, za Goriško in za tržaško ozemlje so izbrale izvrševalni odbor, kateremu je naloga, vzdrževati skupno glasilo »Delavski list«. Ha! Čegav je pa prav za prav »Delavski list«? Tumov. O Istri in Trstu je presneto malo v »Delavskem listu«, skoro po vseh člankih in noticah se vije sam dr. Turna, V uredništvu so imeli velike križe, ker jih je preveč zalagal z gradivom, ki ni prav nič tikalo v socijahfodemokratični list. Slednjič y se ojačili ter mu vstavili udriharije, ki so delale nečast socijalnodemokratičnemu glasilu. Ali dr. turna ne miruje, marveč piše naprej, pa malce drugače, da bi ga povsem omejili, tega pa ne dopusti nikdar. In tako bodo imeli sodrugi še naprej veselje citati po »Delavskem listu« v glavnem le Tumove ktobasarije — dokler se skupno ne ojačijo ter se zahvalijo Turni za veliko ljubezen. Pripoveduje o raznih shodih hv predavanjih. Pravi, da se P r e a a v a ri j ' u d e 1 e ž u j e pridno t udi žensk a ml ad ina, to j e g. č n e k a n d i d a t i n j e. Ako bi mi to povedali, pa bi se zgražal nad nami, Češ, da de-nunciramo. Prav bi bilo, da je povedal tudi, da njegov prvi adjutant vlači par dijakov po prostorih »slov.« krčmarja, ki je volil v Trgovsko in obrtno zbornico z Lahi. — Na to je prišla posebna v a ž-n o s t na vrsto, namreč da so v organizaciji soc. dem. stranke 1 odvetnik dr. Turna), potem ne pride dolgo in dolgo nič, na to 3 odvetniški kandidatje (dr. Der-mota, dr. Ferfolja v Tolminu in ?) Vsi ti bodo intenzivno delali za soc. demokratično stranko: Derrnota v okolici in Gorici, Ferfolja na Tolminskem, dr. Turna pa vsepovsod. (Pride še.) Oj te trti! — »Gorica" in „Prx-morski list" sta dokazala v ostudni gonji proti poslancu g. Josipu Štreklju 'vso svojo pristno klerikalno nesramnost. Koliko je bilo pisarije o trtah, priobftevali so cele razknze, ponatiskovali tabele o naročenih in dobljenih vladnih trtah, — in vsak čitatelj je dobil vtis, da Sirokoustna klerikalna lista dokazujeta s tem grozne sleparije. Pa kako so grozili Štreklju l — Ko pa je Štrekelj tožil oba lista ter ju hotel pognati pred porotnike, kjer naj bi ^Gorica" in »Prismojeni List" dokazala svoje dolžitv?, tedaj so se katoliški poštenjaki skrili za slamnata urednika, M sta izjavila, da onadva o vseh teh rečeh ide ne vesta. O kakem nastopu dokaza resnice ni bilo ne duha.ne sluha. Prej toliko btfhastva in širokoustnosti, potem pa so zle-, zli pod klop in se skrili kakor podgane in „SoČa" je objavila razsodbo i katoliških tatov časti in poštenja svojega Komaj je to minulo, sta prinesla »Gorica" in „Prismojenec" zopet po celo prvo stran polno — trt, pa čez celo Širino je stalo debelo tiskano: Oj te trte! Da so bili enkrat že obsojeni, niso povedali, — ali zopet so govorili o ^vladnih trtah, ki so romale Mjftfls.baie.fodi na ime ljudij, ki trt niso ne naročili ne prejeli. Vsa reč je zopet polna skrivnostnega namigavanja in zopet mora dobiti čitatelj vtis, da klerikalci ponavljajo strare dolžitve.... Ako jih Štrekelj zopet zgrabi za. zlobni jezik, tedaj pa se skrijejo, kekor krti. — Taki poštenjaki so veliki katoličani okoli „Gorice" in »Prisinc-jenca". — S take lažnjivo in podlo bando imamo opraviti. Kaj čuda, ako je boj s takimi rokovnjači neploden in do skrajnosti ostuden! Polno plesov za »Lego«. — Sedaj v predpustnem času Lahi pridno plešejo za »Lego«. Ples v korist »Lege« tu, ples v v korist »Lege« tam. —- Slovenci ne prirejamo predpustnih veselic v korist družbe sv. C. in M. No, spominjajmo se je drugače toliko pogosteje in izdatneje. Lahi delajo z vso silo in čudovito požrtvovalnostjo za naše raznarodovanje — naj bo torej odpor tako močan, da vrže ob tla njihova prizadevanja. AmirlŠkO DOVlOO javljajo, da so zadele podružnice slovaškega druStva »Narodni Slovenski Spolok" v Pittsburgu, Pensilvanija, ameriške združene države, in pa bačno tvrdko P. Y. Rovniauek & Co. istotam velike de-Burne izgube. S tema dvema zavodoma je baje v zvezi prav mnogo izseljencev v Ameriko. — Kdor bi bil morda vsled slabega stanja zavodov prizadet, naj se obrne do političnih oblastev I. instance, c. kr. okrajna glavarstva za pojasnila in nasvete. Vojaški begunec. —Pobegnil je od tukajšnjega dragonskega polko dragonec Alojzij To-Sapovec (V). Ponoči je vzei konja ter odjahal do meje. Konja so dobili pri Brazanu, vojak-begunec pa se je prijavil pri karabinjerih v Manzanu, odkoder so ga pripeljali v Videm. Oflllfl 0!t«8 I Sirili. — Poročali smo, da se je imel vršiti dvoboj med dr. Ah. Venier-jem in A. Orsettijem, ravnateljem tukajšnjega klerikalnega zavoda »Banca Friulana" ter da je oil Orsetti odpuSčen iz službe. Upravni svet zavoda se je posvetoval o slučaju ter sprejel Orsettija zopet v službo. Iz Lokffl- — Bralno in pevsko društvo „Tabortt priredi 13. t. m. predpustp? veselico, in sicer ob 7l/2 zvečer. Oni starček, ki je umrl v tukajšnji bolnišnici opečen vsled požara pri Lenar-diču v Pevmi, se piše Miha Prinčič, star 65 let, iz Gor. Cerovega. Elite-fconcert Aranvi, dve mladi gospodični sestri iz Ogrske, je vspel dobro, kar se tiče proizvajanja, ali udeležba je bila mala, komaj 100 oseb. Cigan o kradel cigana. — V neki ba-,, raki blizu podgorskega mosta čez Sočo leži bolan cigan po imenu Huber. Prišel ga je obiskat 21 letni cigan Anton Levakovič, Delal se mu je prijaznega in s seboj -je prinesel tudi vina. Pri tem pa si je og-gledaval okoli, kaj bi Huberju odnesel. Ko je mladi prijatelj Levakovič odšel, je videl bolni cigan, da je odšla ž njim srebrna ura ter nekaj drugih rečij v vrednosti 60 kron. Bolnik je videl, da ga Levakovič ni prišel obiskat iz dobrega srca, ampak s hudobnim tiamenom, ker je vedel, da ima nekaj vrednosti, zato je naznanil tatu policiji. ^ Zveza narodnih društev. : Letni občni zbor »Zveze narodnih društev« se ne bo vršil dne 2. maja, kakor je stalo v okrožnici, (dne 2. maja je vese-. lica v Renčah o priliki sklepa obrtne šole), pač pa dne 9. maja. Ta dan naj bla-govole društva vpoštevati, ker bo občni zbor pred. in pop. pa ljudska veselica. VlSlIlCI I St. Andrežu. — Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Št. Andrežu predpnstna veselica tamoSnjega Bralnega in pevskega društva z že objavljenim vsporedom. No,,to ¦veselico opozarjamo p. n. občinstvo iz okolice in iz mesta in želeti bi bilo, da poseti vsak, komur koli dopušča čas, prireditev pridnega in delavnega našega druStva v Št. Andrežu, veselica, naj blagovole vrniti iste, da bo i za naprej.Z. N. D. točno postregla v vsakem oziru svojim društvom. - Čitalnica v Kobaridu priredi kostumi-rani ples v hotelu pri pošti dne 13. t: m. in ne 14., kakor prvotno naznanjeno. Kmetsko-lzobraievalno društvo v Sedlu priredi plesno veselico s Šaljivo poŠto v prostorih g. Fr. ModrijanČiča. Kedaj? OzilJinT7:*tebruvafja. — Veselica, katero je priredilo naše bralno in pevsko društvu dne 24. m. m., je vspela nepričakovano dobro. Posebno z ozirom na to, da prireditelji so bili sami priprosti domačini. — Vsa čast vrlim Šempaskim in AjSevskim pevcem,' posebno njih pevovodjama gg. Juliju Savelliju in Ant. Mladovanu, ki sta s sodelovanjem pri petju pripomogla do zaželjenega vspeha. — Udeležba je bila precej velika, posebno iz Šempasa in Ajševice. Bralno In pevska društvo v Piljublnju priredi dne 14. svečana svojo veselico od 4. uri popoldne v prostorih g. Ivana Luznika s sledečim vsporedom: 1, Bajuk: „SlavčekB, narodna pesen, poje mešan zbor. 2. Laharnar: »Večer", poje mešan zbor. 8. Šaljiv igro-| kaz: 9Eno uro doktor". Po veselici društvena zabava s plesom, pri katerem svira tamburafiki zbor iz Tolmina. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 50 v, k plesu 1 K. Posebnih vabil se ne razpošilja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Trgoviko-obrtne in gospodarita vesti Ciril-Metodovo milo prodaja v Gorici doslej edino trgovec K u š t r i n. To daje slovenskemu kupujočemu občinstvu malo čudno spričevalo. Iz seznamov v »Narodu« in »Slovencu« je razvidno, kako veliko število trgovcev v Ljubljani in po Kranjskem je imelo to milo takoj na prodaj, •— v Gorici pa, kjer je milo doma, pa — nič. Tovarna garantuje za izdelek, ki Je prve vrste. Kjerkoli ga prično rabiti, ga ne opustč več. /Jato je v Gorici vzrok le občinstvo, ki kupi, kar mu kdo ponudi. Kmolljsklnt potovalnim učiteljem za torlSko okolico je imenovan g. Ernest Klavžar, ki je bil do sedaj gospodarski uradnik pri grofu Jela-čiču na Hrvatskem. ., Shod Obrtnikov je bil v nedeljo v Postojni. Sklicalo ga je »Slov. obrtniško društvo" za obrtnike postojnskega okraja. Govorilo se je o pomenu in namenu obrtniškega društva, dr. Mam je predaval o načrtu zakona glede socialnega zavarovanja. Unela se je živahna debata. Vsi obrtniki so se izrekli za starostno zavarovanje, zahtevali pa skrajšanje dobe 65-leta. Razpravljalo se je še o raznih drugih stanovskih rečeh. TlČaJ Zl kre]l(e -v Gorici se otvori 10. marca 1.1. ter bo trajal do 7. aprila t. 1. Otvori ga zavod za pospeševanje obrti. Prošnje je vložiti do 13. t. m. pri vodstvu v ulici Morelli št. 37. Čebelarska podružnica za »srednje-vipavski Okoliš" vabi k rednemu občnemu zboru, ki bo v Kamujah 14. t. m. ob 3. pop. Na dnevnem redu je: predavanje o čebelarstvu, volitev vodstva. K obilni udeležbi vabi odbor. RlblSkih zadnii In tvornic sardal je bilo lani v Primorju in v Dalmaciji: zadrug 74, tvornic 43. Po leti se je ujelo rib za vrednost 3 milijone 95.490 K. metrom in namestnika predsednika Štajerske odvetniške zbornice dr. vit Hohenbur-gerja pravosodnim ministrom. Jugoslovani so zopet ostali brez zastopstva v ministerstvu. — Razumljivo!,Kdo pa bo upošteval fikfakovske politike Šuster-Sičeve vrste, ki zjutraj govore o. opoziciji, popoludne pa sklepajo izjavo, ki hvali vlado, ko je najbolj slovanožrska; politike, ki se dajo pridobiti ze, vsako vladno reč, če se jim ponudi le kako strankarsko oškodninico? — Dokler bo veljal Šusteršič za nekakega glavnega reprezentanta Jugoslovanov, tudi ne, more bita drugače! Angleška kraljeva dvojici je dospela 9. t. m. v Berolin. Sprejem od strani cesarske rodbine je bil presrčen. Deželnozberske volitve na Koroškem bodo 24. marca v splošni kuriji. Volitve skončajo 5. aprila. Odbor zaupnih mož narodno-nap-redne stranke za Kranjsko je imel 7, t. m. prvo sejo. Načelnikom stranke je bil izvoljen zopet Ivan Hribar, I. podpredsednikom dr. Ivan Tavčar,. II. podpredsednikom pa z večino glasov proti dr. Trillerju dr. Ivan O r a ž e n. Tajnik je dr. Franc Novak, blagajnik Ivan Knez; v izvršev. odbor so Izvoljeni dr. Z e r j av dr. Windischer, dr. Š v Igel j, dr. Trii le r, eno mesto se še ni zasedlo. Sklenilo se je po vsej deželi prirediti shode ter osnovati za vse sodne okraje politična društva. Razgovor se je vršil tudi o starostnem zavarovanju ter se je stranka izrekla za starostno zavarovanje delavcev in obrtnikov, a proti kmečkemu zavarovanju v sedajni od vlade predloženi obliki. , ,; Na Balkanu. Visokošolska in trgovska mladina v Be-lemgradu sklicuje za jutri velik protestni shod radi »veleizdajskega procesa" v Zagrebu. Brez dvoma pride ob tej priliki do velikih protiavstrrjskih demonstracij. —Oboroževanje Srbije se nadaljuje. Sedaj pride iz Francoske zopet 900 zabojev vojnega materijala. — Poroča se, da je vojni minister general Živkovič podal svojo ostavko. Razne vesti. Za Joll v Selicljl. - Gališki deželni odbor je Bklenil, da najame posojilo 10 milijonov K v namen, da jih razdeli med občine, da si zgradijo potrebna šolska poslopja. 48000 rabljev v pepelu. — Slugo v krakovskem • »Nationalhotelu« je našel v pepelu, ko je hotel v neki sobi zakuriti peč, 48 ruskih državnih obligacij, katerih vsaka je vredna 1000 rubljev. Najbržc je te kedo ukradel in ker jih ni mogel prodati, jih je vrgel v peč sobe, kjer je stanoval v hotelu. Svoje prešiče ie redil % mesom mr-ličev. V Budimpešti so prijeli grobokopa Derangva iz Ersebetfalve, ker se je dognalo, da je odkopaval mrliče ter jih metal v svinjak prešičem v hrano. Ko je. to izvedelo ljudstvo, je hotelo kar na mestu grobokopa ubiti. Le s težavo so ga spravili v zapore. Z VOdllR Strelom se je vstrelil v,*Celju poStni oficrjal Jcsip Zupanek. Baje je imel neozdravljivo srčno bolezen. SirtM Obsodil V RUSIJI. — Ruski revolucionarni odbor javlja, da so ruske sodnije v preteklem letu samo v Evropi izvršile za 129.47 obsojenih smrtno obsodbo. Ruski gMiral umrjll. — Generala Alek-sejevskega v Amuraki pokrajini sta umorila dva ruska terorista v njegovem stanovanju. Fmciskagi pašnika Mudost so našli mrtvega v nekem tunelu pri St. ^ermainu. Truplo je bilo baje raztrgano na kose. Samcffovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga ©tona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezana za 4 K. _.. ,,,___,_____.... . . „ „ Igrt. — „Zveza narodnih društev" prosi Wjab. ~ Zato sta bila obsojena odgovorua J V8A ona društva, katera so že porabila poso-utedniba le radi' zanemarjene dolžne pažnje • jene jim Igre, ker seje že vrSila prlujlh Politični pregled NM» linlStRtll: — „Wiener objavlja imenovale tajnega, svet. dr. Leona vifr. Bilinskega finančnim mm*stoi% sek-cijskega načelnika, v pok. tajnega svetnika Ludovika Wr b e železniškim ministrom, grofa Stllrgkha ničnim, ministrom, dvornega svetnika dr. Albina Brala poljedelskim ministrom, dvornega svetnika pri inomoškem nainestniStvu Avgusta Rit t a ministrom za javna dela, predsednika poslanske zbornice 4r. i!W»U«JW%oilKiirii* ttg^inaliii; ift ^ta^btDO podjetje Znidarčič & Stepancic GOBICA Tržaška ulica štvt 29. [s^priporoča si. obfiinstvu in drugim korpo* racijam z* izdelovanje vsakovrstnih stavbenih dek. Prevzema nadzorstvo in" izdelovanje načrtov ter statičnih račimov. . ;! Za obila naroČila se tODla gripotoCak Mali oglasi. Naimanjla pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se raBnna la vsako besedo 3 vin. KaJpripravneJSe iasertranje xa trgovce In obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dežril (in celo v meBtn) nihfie ne pozna, ker nikjer ne Inserirafo. Skoda ni majhna. Hita na miitihi V Gorici v ulici Anto- nisa na prosa). — nio Tomsig (v Mižim predora pod Kostanjevico) je na prodaj nova hiša. — Natanjčneje se poizve v Krminu Via Udine 73, I. nadstr.__________________________ Milan Dvigni pismo. V njem je pove-inildR* dano vse.'— Odpuščam in sem pripravljena._____________________ ftniira Petek nemogoče. Soboto večer ob nUlIba. navadni uri.. Dovoljenje dobila. Poprava in komisijska, zaloga 4 dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za i koncerte in go-' stilne ter vsako-1 vrste ploSCe, zastopnik antomatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se cmajlirajo po ceni z ognjem pri Baljel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Predaja turfi na nnsčRe efartke. Nivi slivnsM ceniki franki. Le v Gorici H- tetal. Jos, Yerflija 11. m. Gal, ™c°"° 4. SpeCijalna tVTdka gumijastih predmetov. Ccri za vodo, vino, pivo itd. Irigatorji, gumijaste vloge za postelje, nepremo5ljivo blago K 4'—, bluane iz gumija za bolnike, brizgalnice za khstiranje od 60 vin. viSe. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za berglje. HigeniCne umivalne gobe iz gemija, zelo trpeZne. Bideji. HigeniCni predmeti. Predmeti Za bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termometri. — Kompletot irigatorji od K 2"50 viSe. — Brizgalnice za nos, ušesa in oCi. Prsne kopeli za nos. — NoCne posode todi za bolnike. — Aparat za bolnike, kateri močijo. — Nosi se na životu, — Aparati za steriliziranje mleka za otroke. — ŽakljiCi za led. — Prisnitz-obkladki. — BUlrot & Mossetig-batiBt. KlmrgiČni predmeti, — Pravat-brlagalnice, berglje, aparati za inhaliranje, vata dr. Brunsa >/4 kg 80 vin., »/t tg K 150, 1 kg K1-. -Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krčne .žile. OrtOpediČnl predmeti. Nogovice iz. elastike za krene lile. — Kuni pasovi. — Preveze za život. — OrtopediCni moderci (Geradehalter), naramnice in podveze za nogovice. Dišave Za mila, ta-in inozemstva. Toaletni predmeti. — ŠCetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — RazpraSevalci za diSave. Dežni plašči pristno angleški, garantirano nepremocljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K više. Cene brez konkurence t Dlabolo-igre. Diabo.o-igre. Iz Ljubljane u kleiv-Dork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronfurfiiczssiii Cecilie, Kaiser Wilfielm II* — Kronprinz WiI1ieIm, Kaiser Wilheliu tler Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich Wil1ielm, KSnig Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grosse, Bremen i. t, d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodn08ti dovoljuj pojasnila in potrebni pouk da vsal Edvard Tavčar, Podrobna Zdatne ugodnogti dovoljujejo se večjim družbam, pojasnila in potrebni pouk da vsakomur Kolodvorske ulice it 35. v Ljubljani nasproti stari Tišlerjevi gostilni. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". f" središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s te-f raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. '— Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi l '.m pijače. — Domača in tuja vina. -r Plzenjsko in puntigamsko pivdl — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna M točna; Naznanilo. Slav. občinstvu se ulj ud no naznanja, da od 14. t. m. naprej se sprejema v loteriji v ulici Vetturini št. 3 igra na loto za žrebanje na Dunaju. Prvo žrebanje se vrši dne 20. t. m. Anton Potatzky v Gorici. Na aredi Baltelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najeeaeje kapavaliče ilriborikega li drabaega blaia tartkaali, »raja ia altlj. POTREBŠČINE za pisaraiee, kaiilce ia popotnike. j Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ievljatje* SvetinjIce. — Eožni venci. — MaSne knjlilee. lišna obuvala za vse letna {ase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pO sejmih in trgih ter na deželi. 9 35—R Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (bitni ttti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi t ejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. .-*• J|tK lL. t ti). se vrši v Bohinjski Bistrici v Grand Hotelu .Jriglav" prvi planinski ples. fri plesu s™ godba 47. pešpolka iz iorice. Začetek ob 8. uri zuečer. Vstopnina 2 kroni za osebo. Za družino obstoječ iz 3 oseb 3 krone. * jopici sprejme učenca za tisl^ai3!)©. Isti mora imeli 14 let in spričevalo, da je dovršil z dobrim uspehom vsaj . razreda katerekoli srednje šole. Gostita jri lili zajcu" v BoriGi, Rimska ulica 11 je preskrbljena z izvrstnimi briškimi in furlanskimi vini, ter kraškim teranom. Izborita liuliinja. — Cene zmerne. Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ?ani 3eseneg. Trj^oVjko-obrtna zadruga V Gorici registrovana Eadruga a neomejenim Jamatvom Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Goricic je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skunni ¦eji dne SO. decembra 19C5. sklenilo za leto 1906. U-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc* določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vsele Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. mesto uradnlne Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje ;no VL< večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v čaBopiBih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. GORIŠKA TOVARNA MILA. Na >dno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le blapčeVali tujcem. Slovenske pspodinje! Postašajte milo iz te tiče tovarne! Izielei je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaliteta je: CapFaS0l6 - K0Z3 8 SOhlCem. Poskusite in sodite I svoji k svojimi