GLASILO SLOVENSKE IE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR Subscription $6.00 Yaerir mn sobota, 11. oktobra (October U), 1930, or in Motion noa, An of Oct. 8, 1S17, enthorissd on J una 14. ÜmT -NUMBER 240 Kebeii »e bližajo Rio die Janeiro, ki je odresano od suhega; droga rcbelna armada se bliia Sao Pauhi. President noče odrto" piti I Burnt* Air«, Arg„ 10. okt. — Brazilske revolucionarne ¿etc prodirajo od treh strani proti javnemu meptu Rio de Janeiro in obenem proti Sao PauVu, ki je drugo največje mesto v Braziliji. Od zadnjega mesta so le oddaljeni 240 milj. Vest is virov brazilske vlade se pa jflasi, da so federslne čete vstopile v protio-fenzivo v državi Minas Geraes in reokupirale Palmyro. Kakor javljajo rebelni viri, je Rio de Janeiro vjstiskah sa živež. Vlada je konfiscirala vsa živila, ki jih zdaj prodaja v Odmerkih po svojih cenah. Vstaši dalje poročajo, da sta se jim pridružili dve bojni ladji. Ako so poročHa vstašev resnična, je bojna sreča popolnoma na njihovi strani in padec Luisovega režima je blizu. Vstaška armsda je zasedla važno železniško spajališče Loreno, ki se nahaja v sredi med Sao Paulom in glavnim mestom; če je to res, so rebeli zadali vladi silen udarec, kajti a tem so raz-trgsli federalno armado na dvoje in ločili vladne čete v južni Braziliji od onih v severnem delu republike. Vstaši dalje poročajo, da so temeljito prepreči vsak napad na pristgniiftno mesto Rio Grande do Sul z morske strani s tem, da so v luki potopili 26 malih ladij in večje bojne ladje zdaj ne morejo bizlu. ___,__ Sr ve^j» aupulii l.ls*i|-We \rm ši na severu. Osvobodili so tri Y 1 velika mesta: Recife, Belem in Pernambuco, ki so po velikosti in številu prebivalstva, (200,000 do 250,000) tretje, četrto in peto mesto v Braziliji. To pomeni, ds so razen treh — Rio de Janeiro, Sao Paulo in Santos — vsa velja in važnejša brazilska mesta v rokah revolucionarjev. Rio de Janeiro, 10. okt. Predsednik Washington Luis je "i noč i naznanil, da je ignoriral zahtevo rebelnih voditeljev, da mora odložiti predecdniško čast. Voditelji vstaje so ga obvestili, da prenehajo s civilno vojno, če on odstopi. Levičarji prihajajo ss po-»rije poražen in Moti v vodstvu Dobrodel* orgMizatl|t preobloiMi z London, 10. okt. — Senzacionalen preobrat v notranji situaciji delavske stranke v Angliji je prišel včeraj na letni konferenci stranke v Llandudnu, ko je Sir Oswald Mosely, bogati socialist s plemiškim naslovom, poraiil J. H. Thomasa, voditelja želesničar-ske unije in ministra dominijo-nov v laboritskem kabinetu. Bile so volitve v strankino eksekuti-vo. Mosley pripada levičarskemu krilu delavske stranke, dočim je Thomas svest pristaš MacDonal-dove konservativne frakcije. Levičarji so v neprestanem konfliktu z MacDonaldom radi njegove kompromisne poHtike v Ihdi-Ji, zlasti pa radi njegovih ukrepov sa pobijanje brezposelnosti, ki se niko izkazali uspešni. Ns Thomasa imajo hudo piko, ker je on vodil akcijo vlade glede brezposelnosti. Pri volitvah novih članov ek-sekutive je Thomas dobil najmanj glasov. To je velika nezaupnica in levičarji zahtevajo, de mora sdsj izstopiti is vlade. Mac Donald sploh ni kandidiral več — in tako je tudi predsednik vlade izginil iz vodstva delavske stran, ke. Zunanji minister Henderson je prodrl pri volitvah in še ostal v eksekutivi. asa aft.Tflr SKIN ŽITOM l^eggc, glava farmskega odbora, »vari farmarje pred rusko pšenico " .. • ; Chicago. — Alexander Legge, predsednik federalnega farmskega odbors, je 9. t. m. posetH lastnike tovaren farmskih strojev in orodja, ki so zborovali v Congress hotelu v Chicagu in jim povedal, ds zvesna vlada skrbno pasi na Rusijo, ki ogroža ameriške farmarje. Legge je rekel, ds bo Rusijo v prihodnjih treh letih poplavila vse svetovne trge s ti-torn in zbijala ceno smeriškemu žitu v veliko škodp ameriškemu farmarju. Legge je povedal fabrikantom. da svesna vlada sicer ni noben Santa Olsus, 4ci bi nosil darila a-meriškim farmarjem, je pa nje-rna dolžnost, da posvari farmarje pred vsako sunanjo nevarnostjo in jim pomaga, kadarkoli st ppostovljno zedinijo sa samopomoč. Federalni farmski odbor je ie organiziral sedem central-nih tržnih sgentur sa farmarje. enega - SterlintfHkeK« funta tedensko. Levičarska resolucija za takojšnjo skcijo vlade v svrho totalne razorožitve je propadla. Devetletni deček nbtf mater v Albaniji Tirana, Albanija, 10. okt. — Devetletni kmetski deček je včersj ustrelil svojo mater, da "opere čast svoje družine". Mati je imela ljubavno razmerje s sosedom. Deček je vse! revolver in sledil materi do sosedove hiše, kjer jo je poftakal in ubil, ko je stopila is hiše. Po storjenem činu je šel deček na žandarme-rijo in rekel: "Prosim, zaprite me. Pravkar sem ustrelil mojo mamo pred hišo njenega ljubčka, da operem čast naše hiše". Otvorile so kampanje s» prispele v sklad sa podpore bres* poHelnlm **Ule, Wsah. — (F. P.) — Medtem, ko meščanslri časopisi ponavljajo fraze predsednika Hooverja, ki od časa do časa is-'laja poslanice, v katerih napove, duje prosperiteto, pa prihajajo »peli od dobrodelnih družb za prispevke v sklad sa podporo družinam brezposelnih delavcev. te družbe so se združile v kampanji, da nsfeesejo tfšl.OOO v U sklad. "Hodite veseli, da lahko poma. *"!«• ksjti potreba je večja", je »Jihovo geslo. V potrditev navajajo dokaze in številke, ki kafte-Je potreba v resnici večja drug® leta. VVBBHI ^mbru se je število prosilcev po-v ' 40% v primeri s istim "^»ecem prejšnjega leta. Ve« n* ki prosijo ta podporo, ,tav»i» brezposelnost za----' ^»manjkanju. ,,pv* v zgodovini tega mofsle dobrodelne organiza-"J* krtova« javno kuhinjo sa ^posslat v j k) letnih P* tiaoč ljudi je dnevno eobUo kanilo v tej kuhinji, toda ^srrvenja kažejo, da se bo to potrojllo v zimskih Stavita kovinarskih delavcev Detroit, »lich. — Kovinarski delavci, ki M> organizirani v Mita! Work«rs uniji, so zastavkslf. ker jim js Mofor City Metal C', r.nižals mesde za pet odstotkov. Razpostavili so stavkovne streže okrog tovarne in takoj prvi dan je navalila na nje četa policije, ki je več piketov pretepla. Stav kar jI kljub temu nadaljujejo i piketiranjem ln upajo na pma- «o. _ Ameriški psstolovel drve v bra New York. — Povprečno 50 mladih ameriških pustolovcev se ponuja dnevno brazilskemu konzulu v New Yorku sa vojaško slitfbo v brazilski federalni armadi v sedanji civilni vojni. Dro ge ponudbe prihajajo pismeno in po telefonu. Odbiti ponudniki se pa ne dajo oplašltl In Iščejo zvezo t brazilskimi rebeli — samo da pridejo v boj. odstotkov delavcev manj kot prejšnjem letu. Tako govori zanesljivo poročilo, ki ga je objavi, la West Coast Lumbermen ssod- sdjaJpflH^^H Meadne redukcije so sekaj navadnega sa delavce, ki niso or ganisirani. Povprečna tedenska "M >• . _ _ mezda_____ ko bodo pričele prihajati $14.4i.Brespoeelnoet )e selo u-^n* lesnih delavcev v Seattle.1 darila tudi unljeke delavce, po-^ like perne žage obratu jejo1 setmo stavbinske. od katerih jih * Horičai čas |a u poslujejo u\ je skoro polovica brez dela. Kttihriifii i Mlaka tira- nvmpvsva avntsv eiiu kovna nI ji Govorniki priporočali nove smernice v unijskem gibanju Spring Valley, N. Y. — (F. P.) — Ameriške industrije so zabredle v krizo, iz katere ne vedo Ishoda, sta poudarjala dva diaiais ia univerze Columbia« kl sta se udeležila konference ženskih strokovnih unij. Dr. George Mitchell je Izjavil, da me-hanisaclja industrij ni znižala cene produktom in priporočal je vladno kontrolo nsd industrija-imst'' ^ '' Mary van K]eck je dejala, da je visoks carina v Ameriki in v evropskih držsvah povzročila znižanje življenskega standarda in prinesla nove komplikacije glede rešitve problema brezposelnosti. Pokazala je na politično kriso v Nemčiji, iz katere se bo najbrž rssvila revolucija, nakar bo prišlo do tesnejše zvese med rdečo Sovjetsko unijo in rdečo Nemčijo, katera je sedaj obremenjena z brezposelnostjo, ki ima svoj glavni Izvor v plačevanju vojnih reparsdj bivšim zaveznikom, ki so jo porazili. Delavska ekonoma dr. Leo iVolman od Amalgamated Cloth* ing Workers unije In H. H. gas, urednik glasila org< rtih električarjev, sta Isja da so vse delsvsks unije na pragu borbe sa obstanek radi novih tendenc, ki so se pojavile v industrijah. Woiraan je pokazal na izgubo kontrole Ameriške delavske federacije nad kovinsko, živilsko, jeklarsko in nekaterimi drugimi glavnim ameriškimi industrija-mi, ki uposlujejo milijone neor ganiti ranih delavcev. Masna pro. dukrija, mašinerija in nove ia-najdbe, je dejal Hedges, so stvari. ki ovirajo orgsniziranje delavcev v vseh Industrijah. Konference se je udeležilo o-krog dvesto delegatlnj, il so prišle is vseh večjih mest Združenih držav, kjer ima Zemka strokovna unija svoje ^postojanke Pristranski sodnik ■■ obsodit pikete kja vložila prisiv na Jesfdttčc m — (F. P.) - Krojaška unija New York. — (F. P.) — Sedem piketov, Članov Ladles Custom Taylors unije, je bilo spos-nanih krivim Mkpodobnega obnašanja in kaljeija javnega miru, ker so issivall stsvkokase, ko so šli na delo v tovarno. Sodbo je izrekel sodnik Leonard Mcgee, ki je snan vslct pristrsnskega postopanja proti; unijsklm de- lavcem. Pfketi teden zapora vi Odvetnik, ki kete, je) bi, ki je bila pričevanja Piketi so sani njt javnega rbllf obsojeni na zagovarjal pl-P ruti obsod-»na na podlagi »Ija tovarne, obtožbo kaljo-toda sodnik ni U- upošteval njihovih izpovedi, nija je sedaj vležila prisiv na višje sodišds proti obsodbi, obenem ps je protesflrsla proti policijskemu komisarju, ker je dal policajem dovoljenje sa aretscijo oiketov na sahtefo krojaške firme. Hsttie Carn sluje petsto ob je sprejela karji so se vrnili na delo. To je ona izmed oblačilnih firm, ki Je Co., ki u polnih delavcev, unije in stav nije in prista-izjavlja njen sky, ki je bil pred sodnika , da se Je so-„ ksteri Je pre. I so strašili Bcr-oblačilno delavnico, tods na sodUču je bil oproščen. * ugodila sah te v la na njene tajnik David nedavno prigi Mcgeeja na perstavil tepal pikete, k goff Goodman Poslažil se je rasnih svijač, da M sprav» mestno elektrarno pod kontrolo privatnih latere- >11 zanimati i pacifičnem skušsl dobi- Waahington, D. C. — (F. P.) — Ko JeFederaliziralni tisk ras-kril poakas, ki gs je B. J. Adams, republikanski politik in član svc. sne obrtne komisije, začel tajno, da pride munlcipalna elektrarna v Bugenu, Ore., v roke trustu e-lektrlkc, so se pričeli zanimati sa afero vsi listi na dbrsžju. Adams Je ti na svojo stran trgovsko sbor-nlco» lokalne časopise In celo su-perintendenta mestne elektrarne, da bi predložili volilcem vprašanje prodaje elektrarne trustu elektrike. Mestni odbor v Bugenu pa je še pravočasne Izvedel sa saroto In je prepreMl nakane e-lektrarskegs trusta ln njegovega agenta Adamsa. Dnevnik "Orsgon Journal", ki izhaja v Portlandu, je po več ted. nih čakanja, da vidi kaj bo storila zvegaa obrtna komisija, ki je kljub odkritju mahlnaclj še vedno Imela Adamsa na svoji plačilni listi, priobšfl članek, katerem pravi: "Skrivnost, ki obdaja vpraA» nje, sakaj je Adams skušal mestno elektrarno v Eugenu izročiti v roke privatnim interesom, se mora pojasniti. Adama je odvet-nlk v službi zvezne obrtne komisije In ddeedaj še ni podal no-bene izjave glede nameravane transakcije, od kateri bi dobil dektrarskl trtfst koncesije, če bi ee bila Adamova namera posrečile. "Ljudstvo v KuflMu ne mars prodati svoje eU ktfarac privatnim interesom. Elektrarna dela KOSVENCUA A MERISKE DELAVSKE FEDERACIJE Green napoveduje križarsko vojno raketIrjem v unijah. Tajnik sa deb Davis tudi tolaži s "boljšimi časi" Boston, Maaa. — V četrtek jo bil "raketlrski dan" na konvenci ji Ameriške delavske federacije. Nekateri delegatje in gostje so opozorili sborovalot na poročila v listih ln revijah o raketirsklb a~ ferah v delavskih organisadjah in pripomnili so, da nekaj resni-oe bo Sa tem, Je pa dolžnost or-ganisaeije, dapomete svojo hišo. Predsednik Qreen je nato isja-vil, da on stori vse, kar je v njegovi moči, da izginejo rakstlrji is vseh unij v federaciji. Navedel je slučaje, ko je fte nastopil preti korumpiranlm elementom v unijah v New Yorku in Ctyca* gu. Najmanjšega dvoma ni, da • vtihotapijo krukl v delavske rate in iskoriščajo poštene de- lavce v svoje sločinske ni pa res, da so centralna vod« stva krajevnih organisacij okužena a takimi elementi; on je prepričap, da so centralni odbori—s kakšno isjemo tu pa tam — pošteni. Konvencijo je nagovori) tudi delavski tajnik Jamee Davls, ki js v privatnem življenju tovarnar in milijonar. TblaŠU je dele* gate, da sedanja industrijska depresija kmalu poneha in potem pridejo "trajal dobri M, ki nad-krilijo vse prejšnja dobe prosperiteto v zgodovini nale dedflc." Glede lipodrlvanja delavcev a stroji Je rekel, da on upa, da jo Kar ne bo dobrega, odpade samo. Modernih strojev se ne smemo bati, samo poskrbeti je treba, da bo delavec toliko aavarofflm, da lahko pokupi proisvod stroja! Tudi detroitskl župan llurphy je posotil konvencijo in govoril o — brezposelnosti. Rekel je, da nekateri javni uradniki omalovažujejo kriso, kar pa ni prav. On bi radi preskrbel delo vsem delsvcem v Detroltu, če bi le mogel, pa ne more storiti toga.. Pijani policaj uetrslil ženo New York. — Pijani poHcaj je fl. t. m. streljal na 66ietao Ang«-lino Maetlonc, mater šestih o-trok, ko je sedela pred hišo v Bnooklynu. Ustrelil je štirikrat ln jo smrtno ranil. dobiček, čeprav računa odjemalcem nižje cene sa posabljano e- lektriko kot privatne elektrarne in je na ta račin prihranila ljudstvi! okrog dvs mlt1>ooa dolsr-jetJ'Dokler nI mestp sgradllo svojo elektrarne, eo morali odjemalci plačevati 16 centov ia ki-lovstno uro elektrike, dočim sedaj plačuje le štiri cente. 1 sgrs-ditvljo mestne elektrarno ss je ljudstvo obvarovalo Iskorlščsnja od strani privatnih Interesov, sa-to je ncumljlvo, zakaj Je Adsms kot član tvesne obrtne kotnim J«' skušal s svijač*» prevarati ljudi da bi Isročlll doblčkanosao Jstje v privatne roke." Ulične proteste so priobčili tudi listi v Oregonu, obenem pa so urgirall zvezno dtirino kotnimi», naj odslovi Adamsa is Službe, ker se je izkasal nevrednogs, da bi mu ljudstvo šo nadalje zaupalo. Ozadje revolucije v Braziliji Intrige ameriških bankirjev ln broaobsirno izkoriščanje pre-blvalatva je eden lamed glavnik vzrokov sa homatlje v drŽavah Južne Amerike Washington, dTc. — (F. P.) Revolucija v Brasilijl, ki je sledila takoj aa petami aličnih dogodkov v Boliviji, Peru in Argentini, kjer so bile strmoglav-ljene vlade, je poeledlca istih vzrokov — neizmerno trpljenje delavske maae, negotovost in trd boj sa obatanek malih trgovcev ter' nezmožnost vladnih uradnikov, ki so odgovorni za večen deficit. Vlada JeskušaJa hraniti na neprsvam koncu a tem, ko je inižavala mesde vladnim usluž-bencem la sagrosila je s znižanjem plače tudi vojaštvu. Medtem, ko državni tajnik 8tlmson nagla-ša, da je varok revolucionarnemu valu v latinskih državah Iskati v svetovnem ekonomskeiq krahu, Američani f- Južni Ameriki poudarjajo, da leži krivda pri bankirjih na Wall Streetu, ki niso že nikdar atali na strani iskoriš-čanega prebivalstva, temveč eo podpirali despotičns vlade, od katerih so prejemali rasne koncesije. Brazilska vlada je bila vedno llačiteljica delavstva ln v svoji krutosti so nJ prav nič rasllkova-la od barbarskih rsžlmov, ki jth je producirala Južna Amerika v njenem rasvoju la fevdalnega v industrijski sistem. V poročilu posebne komisije, ki jo je Imenovala Mednarodna federacija strokovnih unij, katero je bilo objavljeno pred par meseci, opisana rasmere delavcev v nekaterih industrijah. Delavci so bili pravi sužnji in vsakdo, ki se je uprl ali je skušal Izboljša« (idavekl položaj, je bil areSma is vršen v zapor na ukas delodajalca. Profite, ki eo biU «»črpani la delavske krvi, ao prejemali lastniki Industrij, ki so šivsli v New Yorku» v Parizu ali v drugih evropskih meetlh. Brasllaka vlada se nI imenila sa proteste, ki jih je poWJala Mednarodna federacija strokovnih unij ln jo vse spele sa enforalranje delavskih sakonov ignorirala. Vlada ja smatrala vsakega delavskega organizatorja sa kriminalca. Ameriški bankirji so redno sa. kladali brasilsko vlado g posojili, L. 1927 je vlada prejela $100,-000,000, I 1M8 06 milijonov in pro*k» leto 76 milijonov dolarjev, tiaobratno pa so ti dobivali konccelje sa izkoriščanje narodnega bogastva ln prebivalstva, ki je trpelo pod peto vladnih despotov in ameriškega Imperijs- AMERINGER POZIVA DELAVSTVOM DO J Naslovil je oatre kritiko na vodi-tel je ameriškega delavstva ker ae še vedno drže starih tradicij v boju proti organiziranim sovrstnikom DIRKA ČOLNARJEV ieaeto Km hi Cel. <• ohTir)«! II m. k Na lUbi ae bo revolucije Washington, D. C. — Poslanik W. Guggenheim je sagot vil državnega tajnika Stlmsona, da nI nevarnosti sa revolucijo na Kubi. Stlmeon Je nekaj dni prej izjavil, \ ; i* In tako dalje. Preprostemu Človeku se zdi, ds člte Einsteinove formule o Času in prostoru, ki Jih baje rasume le deset ljudi na svetu. Prav tako razumeš "globoko misterije" kapitalistične ekonomije z nadprodukcijo, nad-špekulacijo In nadkapltalizacijo vred. Finance so "vsi I k misterij", velika tajinstvenost, ' pravi drugi bunkač Brlsbane. Seveda so, dokler finančni fskirji financirajo po svetu! Ni treba, da bi človek sedel devet let na univerzi pod mostom, da si>ozna prave vzroke, ki lete globlj« kot vae gori naštete "misterios-nosti". Vzrok leti na dnu sistema, v teafrlju vsega kapitalističnega gospodarstva. Vzrok vseh finančnih, Industrijskih In ekonomsklj depresij In vseh socialnih krivic in zla Js, ker m« potrebščine proizvajajo za privatni profil. V tem je vsa krivda. Cirkulacija, nad-špekulacija, nadkapltallzaclja in vse druge postavne In nepostavne sleparije, vse tonglarlje s financami, vse lumperlje na borzah In trgih, v«» to so le — posledice profltnega sistema. Ce bi ne bilo privatnega profita, ne bi nihče produeiral "preveč", ne bi nihče špekuliral na borzah in napihaval kapitala — ljudje pa ki vseeno prodnrlrall potrebščine, ker jlk morajo Imeti; prodnrlrall bi jih sa avojo rabo la potrebo, ne sa Igra. Ampak to bi bil aocislisrm. Nek 1 Dol s socializmom! Rajši špekulacijo, nadšpekula-eijo, nadkapitalizarljo ln n«dbunkaeljo! Milwaukee, Wle. — Hvalevredno je delo» kater« k a goji «s* is-Heijeniški narod na prosvetnem I>olju potom predavanj, tambura-ških, pevskih in dramskih zborov. Je pa truda polno sa dile-taMe, ki morajo običajno delati dolge ure v tovarnah ali trgovi-ni. Se bolj pa je nehvaležno in poleg tega tudi zvezano s stroš- Dfletantskim zborom vseh o-menjenih skupin gol stavljene mnoge zapreke, ki se dsjo premosti« le e požrtvovalnostjo do prosvetnega dela, ki je velikega pomena za naš IzselJeniSkl na» rod. Medtem ko tamburaški in ptvski zbori delujejo kot.organizirane skupine, ni tega opata-ti pri dramskih zborih. Želeti bi torej bilo, da se tudi dramski zbori organizirajo na etalni podlagi. Kar ameriški Jugoelovani najbolj potrebujemo, je pregledna statistika o našem prosvetnem delp. Te statistike Sedaj nimamo, desi bi bila velike koristi in pomena. tUdI tega sem se namenil zbirati tako statistiko, ki bo datt pobudo našemu kulturnemu delpvanjšS^H^^H Obračam se torej do vseh tajnikov prosvet nlb organizacij in drugih funkcionarjev, ki vodijo projivetnio delo, da nrt.grejo pri Um na roko. Pošljejo naj mi tri ate all programs vaake pro-e priredbe v njih naselbini, ~ ' i mnogih trfitfh spomipov sepu-< oziroma njihove skaplne. To bi ml slutilo za sestavo potrebne statistike, katero bi koncem leta objavil v časopisih, ft pomočjo tajnikov prosvetnih organizacij in skupin upam, da ml bo za leto 1981 mogoče sestaviti točno kulturno statistiko. Pripravljen sem odgovarjati pismeno tudi na vs* vprašanja glede prosvetnega dila in dajati zadevne informacije. V to avrho je potrebno, da osebe, ki tele informacij, prilote v pismu zalep-ko s svojim naslovom in poštno znamko. Vse to sem pripravljen vršiti brezplačno, ker bo v občo korist nas vseh in sa prospeh naše kulture.—Rudolf tioidner, 030—32nd St., Milwaukee, Wis «tli tudi enega iz šume. Takoj ko sem prvič brezpceebno kolo, sem odlttel It Wyominga v Butte, Mont Se en poskok pa smo bili v Idahu. Delo? Kako bedasto vprašanje! Srebrni rudniki se zapirajo. Zakaj? Nihče arebra ne kupuje. Ekonomija. Halleluiah, on the bum. Gremo v hoeto? De*>ro Pridrutim se dvema prijateljema, ki imata karo. Med prijaznimi zelenimi grički se nekega večera cibljemo proti Spokane, Waeh.. ki je nečaka prestolica šumskih delavcev. Med potjo opazim sredi gozdne soteske leseni samostan. li so ga te leta 1860 postavili očetje frančiškani. No, glej, glej, sem si mislil, to je spomenik naše civilizacije, od katere smo mi in naši rdečekožci prejeli že toliko dobrot(?). Naša pot zavije v glaspviti Fourth July Canyon, ki je po svoji , gozdni slikovitosti Jako zanimiv. Vrhu prelaza stoji gorska koča, kjer dobimo prigrizek,^ ee za zabavo male poigramo. s ¿isto, malim ujetim medvedkom. Revček bi. še rad 1 in je zato spretno rabil HM reP- Na drugi strani prelaza se kmalu pred nami razprostr» od vsčemegs svita razsvetljena gladina jezera Oour de Elene. Ako bi bilo Še to jezero v svojem prvotnem gozdnem okvirju, smelo trdim, da bi bilo eno najlepših ameriških jezer. Največja znamenitost je cels trsta krasnih sslivov, ki segajo na milje daleč na vse strani med gorovje, kar daje za las podobnost slovitemu švicarskemu Jezeru pri Curihu. Ali kakof povsod so tudi tukaj lesne operacije to gorsko sliko zelo pokvarile in onesnalus.| eliki Cikaška "Tribune" piše, da poroka bolgarskega kralja Bori* s italijansko princ«wo Giovanno bo fakUčno poroks llulgarije s Itall-Jsnako srmsdo in s MusAolinlJem. Nsjbrt bo tako. Ampak Musaolini in njegova armada sta le saČaatu fenomen. Bolgarski kralj tudi. Bolgarsko ljudstvo pa nI sa-česno. Ljudstvo nekega dne pošeae kralja In njegovo kraljico čas kri»* In doline is poroka bo tako pozabljena kakor je potabljea hajduk Marko Kogovič . . . delski kolegij v Pullmanu, na Mi države task. Mnogo zalih deklic sem tukaj videl in zdelo se mi j«, da imajo še zdra-v^rkri in neskaljene oči. Naša "lizi" poskakuje naprej proti nagibu dneva, se pripeljemo ha rob silne soteske Clearwater reke. Globoko, skoraj 8000 čevljev pod nami leti dno cake doline. V tej dolini se družita dve mogočni reki Mahe, namreč Snake In Clearwater. V konici izliva obeh rek Se nahaja Jako aktivno trgovsko mesta Lewiston. Po neskončnih, lasje dvigajoč* ovinkih se Ifončno priblitamo mestu skoro na par sto metrov na kar zavijemo ob ki je bila "dead n liet voznik je lepo Pot je ozka in naš pred-konec se Je |e nagnil, ko >% reenidl glasom rečem, haK! (Konec prihodnjič.) F. KJepčič. krize ln voMifis| Wie. — Delavci. sedaj je čas, da ae Je kriv, da imamo industrija^ delavcev tudi več meseci ima ta kriza p in ti sledfee mm* o, kdo leto dni to o. za po-mnoge naj navedem sledeče: Govoril sem z večjim številom brezposelnih, ki so mi skoraj razmerah. Poleg jezera se nahaja poteče Cour de Ellene, ki po pravici zasluti ime eno najbolj ličnih na severozapadu. Tukaj 1ma človek priliko videti kako krasno da umetno mešati cvet in reki proti vzhodu in pridemo v mestece Orofino zvečer. y . V Orofinu, Ida., je nahaja nekako shajališče logarjev in ima tudi državno umobolnico. Po lepi cesti nagio drčimo, in ko smo na nekem razpotju, pogledamo obcestni napis, ki se gla-"Oroflno, 46 miles." Nada-jujemo po tej poti, ki kmal" v blaznih ovinkih dvigati preko skalovja ob reki. Nastopila Je 'temna noč in s le vlivati sHnc dežlkm se je sedaj spro-je blata. Naš po-J skqsjno opasen. ni misUti. Naprej, obtiči mo kot kamen Stokrat se ustavimo, privzdigujemo našo "liso" In porivamo in ravno ko smo As mislili, da smo "finiš", si Ford-k* zopet opomore in zleze na- rtft» - ¿i Na ta način nas je prekletstvo tega pota, dolžino 46 mil, nučilo skoro celo noč. %a las e manjkalo na enem mestu, da nismo telebnlli preko strmine j mrzlo reko Clearwater. Ugodilo est je namreč, da smo hoteli mi- ljo so < m plohe nom preje tna lotaj Nazaj s dokler ne v >latu. «M Molsk: t gozd. V jezeru se koplje Štovl-U> mladih žensk, ki nam nagtil- Za delom v šume Ročk Sprlngm Wyo. — Bilo je 1930 A. ko Je v Ameriki vlsdsla proSperlteta ln sipela pozemske dobrote svojim isvo-Ijenim. Celo preslrsnlm prols-tarcem je priletelo par drobtinic v ponebnlh dneh. \ Na vzvišenem prestolu, tyer se je milobno smehljalu prospe-r i te ta, se Je seveda šopirile tud stara skopulja ekonomija. Visoki flnačnl svečeniki so pred t runom zažigali kadilo ln prepevali jerejnijade na čast kani l.aUki ekonomiji. Daleč tam po ceH deteli Je bilo videti nepre-gledne trume vernega ljudstva, ki se Je ponitano v prah klanja lo temu novopobarvanemu božanstvu. Moč ekonomanlje Je postajala tako velika, da so se silnim trumam pravovernih začeli družiti celo proletsrski so-clalofill ter v velikih lokih krivili svoje hrbte pred tem novim odrešenjem. Daleč tam na obzorju Je še stala mala peščica grdogledlh svobodomlsolcev In drugih ekonomskih razkolnikov. TI so po-mlljevalno zmajali z glavami nad orgijami, 14 jm počenja od kadila zaslepljeno ljudstvo. Ekonomija in prosperiteta sta dva absolutno nasprotna pojma. In d rušiti ta dva ideala skupaj se logično ne more. Ako bi to človeška misel fakUčno storila, potem bo tudi lahko obrniti vodni tok vzlic gravitacijski sili zemlje. Razočaranje je torej moralo priti. In to ae Je tudi ne* rimskega dne godilo, ko so mrzle ekonomske eepe počistile finančno kadilo — ln glej: široko sevajoči obolevale i p ros peri -lete so na tronu uzrli le suho-brado ekonomijo. Smehljajoča prosperiteta pa ee Je *edaj nahajala v njenem grbastem tre-beffu. Ekonomije ni proteier eem niti drobtinic privoščila. Sa ponitne pravoverne prolftar-ee as jo sedaj začel Čjm strašne zmede in stmdaja, katerega bi» deletnl hočeš nočeh dragi ne verniki. Divji "»dni ples je »edaj sajel M tet v gve^am VSNkrm pritegnil še mene ter ismsd is vo mahajo v pozdrav, slika; ali ns za proletarca, s skušnjavo. Prišel je večer in mi z v Spokane. Trgovske ul skoraj prazne in trgovci n plaho odgovarjajo, "Our ci dead, no business." Lepa ekonomije. Blizu telezn postaj na ulicah mrgoli vse no brezposelnih gozdarjev, gim se na obrazu vidi pomanjkanje. Druga slika: Gosdarji pravijo, da so lesna skladišča polna in delo v gozdu se ne dqbi. No, pa kdo bo vse vrjel, saj vednp tako pravijo kadar so pijani ali nočejo delet. Mnogokrat sa Je še tako ališalo, ali to pot ni resnica. Po malih hotelih, kjer so se logarji vstavljali, je bilo nekdaj burno nočno tivlj Usedaj je vse mirno, sem bil zopet dneva in da se brzo oprostil smrdljive hotelske atmosfere ter mogel sollet dihatf sveti zrak. NU sklep je bil, takoj naprej proti jugu v šume drtave Idahe. Z lahkoto smo zapuatil! mesto In nJega kisle spomine. Naša "li- si" Je nekaj časa grozno poskakovala po starem tlaku okoli Spokane. Nato pa smo go voslll po znameniti pšen NI PTIC MO obupu pravili o njih razmerah, ^o to hišni po«e«tniki, W So vlo-tili v posestva po več «seč dolarjev. Nekateri so vplačali že nad polovico. Ko ¿p, i* JUgnbiH delo, so dohodki prenehali in naravno niso mogli pkttevStl mesečnih obrokov. Pričakujejo, da bodo izgubili vse in tudi izgnani iz svojih neplačanih hii: I Tako j? tudi z drugo stvarjo v zvezi s kupovanjem na obroke, trgovec zahteva, da plačaš, mesečne oboroke, če ne, ti zagrozi da ti vzame robo. Mnogo dela,v. cev strada in trpi pomanjkanje. vorjLsem s^nekfm lelnim delavcem, k! mi je .pravil, da ni spal te več kot dva streho. Pre-e v razoiun bajtah ali pa kem železniškem vozu mi Pristavi ^udl, da n. Oktobra. Izjava ekaekntive _ sveže v Ameriki Socialisti^ $tirikretni oficijelni umor, ki ga fašistična Italija 6. septembra t, 1. nad «lovj skimi protifašističnimi bojevniki v Trstu J zabolel vse napredno misleče ljudi v A meril kakor v Evropi, ki se zavedajo nevarnostiS tfe. Zabokll napredne italijanske delavce prav Uko kaki jugoslovanske, kar prifcajo žgoči prolest, I ditaib italijanskih aociaHstov v pregnsmtJ Vsakdo, ki pošteno misli in âoveàko ut, z upta^Čenlm gnevom obsoditi tanajSS m bartjarski čin italijanskega fašizma pob dolge vrste drugih hudodelstev, ki jih imüm svoji vesti. hitro na bolje na oorne iaao, t)i bilo mogoče dobiti delo. Torej delavci, kdo je, kriv te velike depresije? Časopisi poročajo, da Hooverjeva administracija. V dobrih treh tednih bodo volttfe, zato ie skrajni čas, da se pripravimo in glasujemo za delavske, za socialistične kandidate. Kjer bo na glasovnici beseda «odalfct; tam napravite znameH nje "X" in s tem boste oddali vs-še glasove kandidatom tiste stranke, ki bj> delala u delavske interese.—Joeeph Ule. CM Ljubljane do Londona za nami. Qa|je in dalje, naprej in naprej, iz ulice, v ulico, okrog vogalov, medtein pe dež, deft, det. Kam nas vodi John? Kam ga nosi satan? t katedralo? Matfk" ri, kamorkoli, samo da bo Streha! No, Sir. .Nikamor. Dalje in rfaljf ae vleče pot — dokler je ni lo, ko je zmanjkalo Im^smrMa^Uia. Ostroge anglelkeoblasti Bruselj je bilo zadnje večje mcato na evropskem kontinentu« Id emo ga obiskali. Zato so naši turisti porabili zadnjega pol dve-va za kupovanje sttveniriev v slevečih prodajalnlcah. Bruseljska cene nekaterih stvari—predvsem zlatnine in kozmetičnega blaga sa tonske — bo še precej smerne, če rsČunaA v dolarjih. Na Lonn ee nismo mogli zanašati, ker smo bili že prej v Ameriki informirani, da Je tam vse zelo drago. Ko se je torej skupina dobro založila, smo 31. avgusta obrni» hrbet "malsmu Psr&u" in odku-rill proti angleški otinl. V okolici Bruslja in vseli večjih krajih med potjo ei opazil mnogo vojaštva. To je bilo snemenje, da smo v ssvozniški državi, ki je zmagala svetovni vojni. Kakor Frsn-cije in JugoHlavtjn, ki Jta natrpani s vojaki, mora tudi mala Belgija čuvati svojo "zmago" in versaljski mir s bejoneti. Sedeti mora na sodu smodnika.... ,Kmslu smo prišH v belgijsko pristaniščno mesto Ostend. $kro-pil je del. Na postaji so nam povedali, da pamlk odrine v Anglijo šeU čes tri ure. Kaj početi v tek treh urah? Nebo ee je dobre saprlo in del ni hotel prene-haH Ali naj čepimo na postkji? To bi bila največja oslarija, j« menil naš vodja OUp. "Det aH solnce. vsi sa menoj P je odr<«iil in odkorakal s postaje, mi vsi pa sa nJim — hočeš, nošeš, moraš, iemike ia nekaj moških, ki eo i-melt lahke površnike, so bili Is nekako zavarovani proti mokroti, toda drugI, ki smo bili v tenkih poletnih oblekah, brez detni ks in vsega, smo ee bogme držali kislo. Toda nič, korakaj! Ollp prvi la vihtel palico, ka- S tolkel s kakor zmanjkalo, stk. Pred nami js bilo sivo morje, bili smo na Široki terasi o-brežja, za nami so bili visoki hoteli ln druge palače, pred nami pa voda in nad nami voda! : Seveda smo ae tHavflt, ker John ni kotel v vodo. ZavU je fa terasi navzdol, mokra procesija za njim — pa sto. spet nazaj v me- detl! Zdaj ste ga videli in konec jO poti. Zdaj pa pod ho restavracije", je zaključil John. Cez pol ure ni več nihče mislil na del in druge neugodnosti ; vse je bilo pobazljeno. O-bretje smo pk le videli.... Psrnik, Iti nas je odvedtt 75 Belgije, je bil msjhna škatla, polna Ijtidl. Plovba preko ožine je trajala štiri ure in ves ta čas je deževalo po močnem severnem veth|. Morje je srdito valovilo in ladja se je sibeU in škripala kakor ameriška prohibi-dja. Na krovu ni "bilo mogoče obstati. Ljudje eo biH bolni, ds je bilo strah. Trije ali štirje smo šel teče Pleše je tudi po- Tsko vsakem V In bloku nas j« bilo S tem, da smo se zleknili po leflščlh doli v kantini in zreč-no prespali vso pot. . Ko smo ee zbudili, je bile ie pred nami dolga stena obrežja Anglije. Pol ure kasneje je psrnik pristal v Dover ju Tedaj je prišla sa izletnike največja sitnost, kakršne še ni-so\do!lveti na vsem potovanju Angleži ne poznajo samo business. Vee so pognali na posebni hodnik ln jih tam izpraševali, kakor da je «priAl* aovratna armada v dešelo. Čudno, da niso vtaknili potnih listov pod mikroskop Druga strogost js bila glede eSiHne. Nekaterim eo prrt ipa SONdotiveli v po Evropi, noix»ne šale. U ves prtljago. Je dobil ssto sovražne poglede in treba je bilo pojasnila čonu to vlačim s seboj po svetu. (Dal* Moj pisalni stroj Gnev obsojanja pa mora imeti svoje aj j C» drujgače se obsodba sama ubije in več škodi kot koristi obsojevalcu in njegovi stvari. 8itt samo ne sme govoriti, ker srce — gola i uvstn ne poma nobenih mej in se hdo blamira. (k voriti in delati mora predvsem in vselej tu. zen razum, katerega vodi zdrav princip. Z drugimi besedami: vsaka akcija, ki ho. če opozoriti svet na barbarstva italijanski fašizma ni jih pobijati, mora biti naperjed predvsem ph>ti bistvu fašizma in ne mm proti njegovim posameznim ln osamljenim zlo. činom. Voditelji vsake take akcije morajo p* znati dejstva, kakršna so, in voditi jih mor« praktičen cilj. Skratka: voditelji boja prati fašizmu morajo vedeti kaj Je in kaj hoče f* šizem — in vedeti morajo kaj hočejo oni | kako bodo to dosegli, * Fašizem je v bistvu skrajni nacion&lizta, ki ni nov. Nova je le oblika, ki se je skotik ,takoj po vojni, ko je kapitalistične in drog reakcijonarne sloje v Evropi prešinil strah pred socialno revolucijo. Trepetajoča rakci-ja se je naslonila nanj ln ga neguje kot svoj«« Čuvaja. Fašisem je bolehna spaka naciooal. nega kapitalizma, ki vara ljudstvo s sanji» bratstya med kapitalisti in delavci, izkorifoJ valcl in izkoriščanimi, obenem pa opaja n* razsodne mase z vojnim nsvduševanjem v svr. ho nacionalne slave, veličine in ekspanziji] Reakcija vseh vrst vidi v fašizmu svojo zadnji zaščito. To je eno dejstvo. Drugo je, da fa&iies! ni doma samo v Italiji. Tam se je najprtjj izoblikoval }n si je prisvojil oblast; tam je b« strah pred revolucijo delavstva največji i strah je postal divje mesa Fašizem se p* javlja in sili v oblast — pod rszličnimi ime«; ambicijami na površju, toda r loe enak italijanskemu — v vaški :oH se delavski razred močno gitj brsnks na nacionalno struno it domala reakcija za krajce m srajce. To vidimo v Nemčiji, A*j atriji in drugih deželah. Povsod vidimo, kaksj fašizem naskoku Je delavske organizacije in» bija delavce, podžiga zverske strasti in pomin Izkoriščevalcem ljudstva. do P m se ve rne Kdor je torej iskren, odkritosrčen, pojjg pravičen, demokratičen in svobodoljuben,W ra enako obsoditi počela fašistov v vseh fc-j želah, ne samo v Italiji! Mora obsoditi divje! meso nacionalizma in sploh na vseh narodkj tudi na svojem! ^ ■I Fašisti so ,tuii med Jugoslovani, ki a svpj način Ugahjajo razne podlosti in predeji zločinske intrige. (Tadl na Primorskem s fašisti, ki pomagajo zatirati snN lastne rojake 1) Jugoslovanski fašisti niso nk bolji od italijansklli, čeprav sovražijo zsdijt Tako! Obirežje ste morsH vi- ' ^^isr eo italijanski fašisti bestialno mučili k morili italijanske zavedne delavce in njihove voditelje (Matteotti), niso jngoslovsiuki t* eti nič protestirali« še celo hvaliU so jih. F* sem zatira Italijane kakor Jugoslovane, ki S ne strinjajo i njim in kdterih ne more uatn-hovati — in kdor vidi zatiranje samo v e«o slučaju, noče pa videti zatiranja v drugem d ga celo odobrava, nima pravice protestirati! Fašizem se ne pobije s fašizmom. Fsljj vseh narodov eo že pokazali, da bi ne bil; * bolji od Museolinflevlh hlapcev, če bi Isj moč in oblast Jugoslovanski fašisti bi ** ljali italijanske delavce v hrbet In trebuh-kot so streljali slovenske v Trbovljsh. KJ iped fašisti raznih dežel nI flit druiW katf blazna ambicija» da se zamenja fašistu-■».:. ^ tatura ene nacionalne bšrve s diktaturo Fašisem ee tudi ne pobija s resoludj« ki eo polne sentimentalnih fraz in šovinift^ vsldikov. Tudi apel na ameriško Javno ^ nje ne bo pomagal. Ameriško Jsvno mtm usmerjajo finančni magnatje, ki dajejo P^ jila fašistični Italiji ln katerih interni vajo, da žive v miru s Mussollnljem In mi vlm okrvsvljenim režimom.' Fašizem ee zruši pod valom rnHHSm gibanja, ki ga vodijo orientirane delavske stranke vseh de** gibanje je največji sovrstnik fašizma. I* k| gibanje je največji sovrasni» — # edino v socialisms je garancija naj»»» mokracije in svobode ze vee ljadstvs Naloga zavednih deUveev vsake dež**! da pobijajo resksijo svoje deše^ Smrtni udarec italljanskemo fail«"« TJ zadati le italijanakl deUvel. Delavci dskel ji» lahko pomagajo - in mon)oj geti po svojih močeh - toda najtrtJ» je mora odpaeti ae Italijane (D.U. as t. " 7/ * V im^mw' Vesti iz —Z ProereU v Jugoelavijl.) PO SEDMIH LETIH PRED 80-"«¡¿M RADI ROPARSKEGA UMORA \ Ljubljana 26. »ept. 1980. I>red novomeškim velikim senatom se je včeraj vršila razprava proti Slavku Pintarju iz Novega mesta, ki je obtožen roparskega umora posestnika Janeza Rajerja iz Sel pri Raiežu. Razprava ni bila zaključena, marveč preložena na 6. oktobra, ker je predlagal zagovornik, da ae zasliši še nekaj važnih prič. Gre za roparski umor, ki je bil izvršen l. 1B28 in za katerega je bil že nekdo drugi obsojen na smrt na vešalih, a kesne-je pomiloščen na 20 let ječe ter sedi v mariborski kaznilnici. Pred sedmimi leti (1«. julija 1923) so našli v Smoletovi hoeti ob državni cesti pri Žabji vasi posestnika Janeza Rajerj* iz Sel pobitega. Sodna komiaueje ugotovila, da ga je bil napadalec u-daril s topim predmetom po glavi od zaddj in mu razbil zadnji del lobanje. Celo na cesti ao našli še košček lobanje, dočim je truplo napadalec zavlekel s ¿este hosto, ga vrgel v neki jarek ter oropal mrtveca vsega denarja. Dognalo se je, ds je Esjejr poprejšnji večer popival po novomeških kšvarhSb in gostilnah ter je tamkaj malo preveč očitno razkazoval svojo nabito Ustnico. Krog vinjenega Rejerja sta se zlasti sukale po gostilnah France Žinger in Siavko Pintar, ki ju je orožoištvo kmalu aretiralo. Todadočim se je Žlllger zapletal v protislovja, je Pintar lepo tajil in celo lahko fttilUtzal oyoj alibi s tem, da je neka novomeška natakarica Pepca izpričala, zanimiva je bila konfrontacija o-beh napadalcev. Toda Pintar vee taji, Žinger pa dosledno vztraja pri svgi svojih navedbah ln priče vsnjih.' . . . "Vse je podle laž!" pravi Pintar. "Ne, resnica je!" pravi fin-ger. "Kako ae neki bHOjenec k sreči pomiloičen, ei-r bi imeli oprsvlti i justičnim morom, ki je hujii od vsaksga To sodiičeja imelo sdaj * novo preiskovati in eoditi inUrja za ropar*! umor. I*rič*» izpovedujejo in todi žln- r lziH»v«duje, da eta usodnega ««rs zalezovala Rajerja, da sta P v gontilni na tihem nekaj me-da Mta ga sledila, ko je od-J»1 ds je PinUr skočil domJV francoza" da bi t njim u-«ril Rajerja. Toda Rajer ni šel ¡»ov, marveč v drug lokal. J»*r je že spal, ko ga je pri-1'intar prebuditi, naj gre, * da «nihaja Rajer tkjmov. V »mo^vem gozdu eta ga dohl- LT' 1 ,ntar je udaril Rajerja s Jrancotom" po tfavl, da sa je **rudil, vzdihnil in Isdlh-2 1 inUr j« potem zavlekel tru-» r-te, orop^ vssfl ■i», nakar sta oba napadalca J« Preko njiv domov s ekle-a jutra j rnsdeli-Drugega dne jima to ni ■*»rana mofoi^ ker sta bila a- I^Tjjiaja razprava je o tej «adevt Najbolj rošec. Zato se je Koraiec nekoliko sameril pri slovenskih klerikalcih, zlasti pri levem krilu nji* hovem. Prav tako vsdriuje "&k>-venec" — to moramo odkrito priznati — deloma ¿o dokaj pogumno svojo alovensko linijo; piše zi-oer o jugoslovanstvu, a vedno pristavlja, naj pač Srbi, Hrvati in Slovenci živimo sicer akupno, a vsak a svojim prepričanjem! Marsikdaj "Slovenca" t ud» kaj zaplenijo, Viatf kadar hoče govo riti o slovenskem narodu. Izntf "narod" cenzura stalno črta, ker je mnenje režima, da treba ustvariti Razor o jugoslovanskem narodu. No — in ob prijiki nemških volitev je "Slovenec" napisal uvodnik o nemških političnih razmera h ter v teh vrstah skrivoma kazal tudi na naše po- S tem ukazom je predpisal patriarh, katerih lokalov duhovniki ne smejo obiskovati in kako se .imajo javno obnaAati. Prepo-vedaho jlm je obiskovati teater^ b izkope, kavarne, gostilne in podobne javne lokale. Prepoved se nanaša na vse te lokale ne glede ha to, kakšen je spored v njih. Vsako posegsaje, popivanje in kvartanje po kavarnah je prepovedano. Za prestopke so določene stroge kasni Kam bodo zdaj sahaja-H duhovniki ubijat dolg Čas in kani ae bodo zatekali z svojimi nevestami in ženicsmi po saba-vo? Zsdnja slovenska iola v Italiji zaprta Iz Trsta poročajo, da je tržaški prefekt po nalogu is Rima izdal odlok, s katerim se prepo- Jakoba v Trstu. To je bile zad' X 4 , . lUa leta edina slovenska iola, a» čas izpovedala jugoeiovanaka iola sa asi rtjffitj&s ¡3 1'intar ja aretirajo . - ._ ^— Pintarja so-orožniki aretirali 1000Jav. otrok. Tudi letos so do 22. septembra vpisovali slovenske Otroke, moral bi se pričeti pouk, a je prišel ukaz, da se iola prepove. . Spominjamo se, kako je govoril, drt^vqi todUec na sadnjeip tr-ftaikem procesu. Govoril je, da fašizem ni preganjal nikoli Slovencev, ne njihovega jezika ne nJOiavef* aakonMfga delovs*ja. Učiti otroke jesika&|p|ijfa L t 4. vendar nI nobeno protizakonito delovanje. Prav U zadaje priča najbolj sgavorna, da je po-| če as najde kl fdgevarja nasilju s med Patrom" Ia -«le- že nekaj mesecev sem je opaziti, da so voditelji bivie demokratske stranke (Jutrovd) prevzeli vlogo, delati na Slovenskem sa novo jugoslovansko misel, se utrjevanje rgtima, ki je nastal s i. januarjem lani Po vsej Sloveniji je dr. Kramer skliceval sestanke ljudi, ki ao vneti rodoljubi. "Sokor. ki je bil svpj čas ves demokratski, je postal zdaj Št-lavna organizacija, edina dovo-Ijena telovadna zveza. Klerikalcem pa eo razpustili telovadno organizacijo "Orla". In to za če-■a. ko je v vladi njihov dr. Ka- lit. življenje. V skrbno isbranih ¡nzuro, ki eo ile skozi censu govori o katoliških strankah, ki da imajo in bi morale imeti pravico do obstoja povsod i. t. d. "Jutro" ae je razjezilo ter pokazalo na "Slovenca", češ da ne ka-pira novega nacionalnega programa in ee obnaša strankarsko. Kar dirsktno "Jutro" vpraša, sli se strinja "Slovenec" s kraljevim manifestom aU neT "Slovenec" pa epet previdno odgovori, da tolmači le "naiela katoliške, ga ljudetva". Pravega odgovora na vpraianje ne da, ker bi bilo pač malo nerodno. Uboj pri Sv, Marjeti ob Mil- el — Pri posestniku Cepu v Ko-prlvniku so pri mletju sfdja zanetili prepir. Martin Ploj, vini-čaraki ain od Sv. Marjete je bil uMtftn, ker ga niso pustili k 4elu. Posestnik Julij Zavrtnik je stopil k Ploju, da bi ga odstta-n\l * Ploj je bHzkoma potegnil nc4 ter suniPdvakrit Zavrnlki v hrbet Poškodbe so bile tako nevarne, da je Zavrnik kmalu u-mrl. Orožniki so Ploja aretlrs- "'iJLlika Na železnlAia Hrušica se je pripetil» vj lavec, 26-letni samski Vd&tin Polko se je vračal s dela okrog 1. pop. proti domu. Sel je po z*e-dl proge. Šele zadnji hip js| gledal, da vozi za vlak. Skušal je| stran, s ga je lok ter tutnfia V desno Sunek je bil tako flKOBftlTB' C. Roth: Obleganje Rhna pred iestddsetiim leti Spomini Švicarja Iz papstaie Zvečer lg. septembra 1870 eem stal na riantkem mestnem obzidju in gtedrf čez vneča^ld eo jih bili med oblaganjem naMUli^ v plasti na zidu. da bi pokrile del nekoliko odprtega trga pred cerkvijo ev. Ivana. Ker je bila divna noč, kakršne ao samo v Italiji, eem prav lepo videl v italijansko taborišče tam grom v meete ter sporočim nje- preko in sem jel razmišljati, kdaj neki bodo začele i>l< suti peklen-kse topovske krogle. fiflo je nekako med 10. In U« uro ponoči', kar nastane v itali-anakem taborišču neznanski vrišč. Bilo mi je takoj jasno: Do. bili ao povelje, da mora vojeka nsslednje jutro naskočiti ozidje. Nu, dolgo sem aa^veselil te spremembe, a na ktipu je nistm bil tako vesel kakor v začetku. Kq se je začelo oblaganje, so me nsi*re£ bih dobelili kot sluiab^ svojstvo mi Je dovoljevalo sto-boščino, da sem *n«l tako pogn na ozidje. Naše lete, ki so bile znotrsj meztnib trat sv. Jvank, so letf e ap^t kar na odprtem prostoru. Tam so te osredotočile različne vrste orolja. Kolikor se spoiftlnjam, so bile ondi Miri stotnlje karablnjerjev. dve atot-nlji francoskih lsfijornarjas in dve stotnlji vojakov, ki so jih bili nabrali v Rimu. Bili pa eta tudi dve stotnlji Zuavov in slednjič baterija posirfjskega topništva, da ne posablm strojnih puik, ki fo bile razvrščene nasproti mestnim vratom, v notranjščini nekega preluknjanega sa- Strežaji častnikov in bolničarji so bili rasvri#eni vzdo» hodnikov neka odprte lope poleg oer-kve; poleg lape so v prostornejšem prfetreiku «»aH oficirji. ^o eem tako nakaj trenutkov gledal ven in čaksJ, da se je radost v italijanskem Uborište malo polegla,'sem razmišljal, kaj , mi ja stUj storiti. Prišlo mi Je potniški na misel, da bi vsa, ksr sem T*-Skočiti v M, povedal kateremukoli iz * Iva prijela častnikov, ki jdm Je bil ran glsVe. tudi moj sdravnlf OdroČil sem n, ds mu Mf 4a to ftorim in aem kmalu je zmečkal čeljust ter prebil de- «otrkal ns Jieka vraU. Oster glas sno stran lobanje. Nezsvsatneg|i J0 vprašal^"Kdo je zunaj?" Po-so kesneje našli deUVci na progi vedal sem svoje Ime in prisUvil, ter ga prenesli na Jesenice, od aem videl in slilfl. Naposled nika vojnemu sdrsvniku. Prav to v radu ln aem eepokrepčal s Ju-, - " • >inQ| U ^ jo jt bila Jpr i nesla V ° Zahvalo. Nii se mi ni mudilo na-fn saj; ravnodušno fn mimo sedel ha stolu. N», pa sem vendar ftiorri iti. Hesto je bilo kakor da bi vse isumrlo. Nikjer n|- Sm srečal «ivega bitja. Skladlš-in gospodinjstva, palače in koče, vse je bilo zaprto i zapahi. Očitno je večji del prebivalstva zbežal v kleti in podzemske prostore. Celo ptičev nisi videl v o-zračju. Kmalu po desetih eem bil zopet pri zdravniku. Pol uro pozneje se je pojavila na osldju bela zastava. Cerkvena država se je bila udala; in trenutek nato so topovi utihnili. •Tako Jakob, tu ima majhno napitnino. Nimam ti več kaj u-kazovatl. Prost si, kakor jis. Bog te živil" 8 temi besedami me je odprsvll sdrsvnlk in ml prožil roko, rekoči "Jas pojdem domov k ženi. Bog vedi, kakšna bo prihodnost?" (Rsass prikednjlfl.) koder so ga a prvim vlakom prepeljali v LJubljano v bolnico. Stk-nje je nevarno. Avta povost otroka. — Včeraj dopoldne je na cesti med Stsrim trgom ln Pudobom avto nekega ljubljanskega potnik* povozil o-trol a ¿evljarjs Ivana Neka. 0-trok je planil j i|ssa nekega hlefa na cesto direktno pod avto. Av je otroka podrl ier ga vlekel r kaj časa s seboj. Šofer je otro nezavestnega dvignil na avto tfr ga prepeljal v Lok k zdravniku, od koder ga je reševalni avto prepeljal v ljubljanako bolnico, kjer malo upajo, da bo otrok o- stalžlv. i^mM otaacl naftU očeta — Na Rudniku pri Kočevju je Obesil v ngči od soboto ns nk. sem še dejsl, ds se bo po mojem naslednji dan najbrie že navsezgodaj začelo bombardiranje. "Drzno človeče, glej, ds Isgl-neš, sicer bomo poskrbeU ss to, 4a nas ne bol več v prihodnje na-dlegoval pri ipsnJuT , n Ta odgovor me Je tsko prepU-m, ds sem se potlhoma splasll nazaj na svoje meito, ds se vle-žem k počitku. A zaspati sem mogel šele pozno po polnoči. Od govor, ki sem 'gs Ml dobil ns blagohotno opozorilo, ms js bH na moč ogorčil. Zjutrsj db itirih, ko sem še trdno spal, so me SbUdtll. Že so btik udarile v hodnik s stebri prvi granate. Cestniki so kskor podgane pobegnili is spelnlee, ki je ležala bsi v metu topov. Ko čleljo rudniški obratovodja Ms>» me je doktor ugledal, je dejsJ tejka. Koso otroci zjutraj vst#- ^Presneto dol.ro ste pogodili W li, so nsšli očeta obešenega. V) zel Je na kljuki na vratih. Je bil bržkone obupen radi bolezni svoje žene, ki je že več mesecev v norišnici. Ko je zdrsvnik dejal Matejjcu, da za njegovp " no ni več zdravja, je očeta to ko potrlo, da je poravnal ne svojih majhnih dolgov v om ter se ponOČi obesil. Star je 60 let, po narodnosti Ceh ter je IU priljubljen, ker je bil miren pair.ik in ni delavetvs šikaniral. Uboj grl Maribora. — Včeraj dopoldne so našH v gozdu nad Raeerdvorom mrtvega fant^, starega kakih 16 let. Nad desnim očesom je imel veliko rano, eo se videli možgani. Ae včeraj so dognali, da je ubiti lftletnt dijak gimnazije v Mariboru Stanko Bezjak, doma iz SterJaacav pri Veliki Nedelji, fiel je g dveh* me tovariiena mimo vinogradov in so mogoče soball kaj grozda. Zakaj kakor bv« so ugl^lali čuvaja Pečevnlka, eo začeli bsftatl. Čuvaj je zasledoval Besjeka V gosd ter ga dohitel ter udaril S svojo okovano palico. Zadal me ja rano nad očeeom. d/se je fant takoj zgrudil ter umri. Is» stopili so mu možgani čuvaj Rudolf Pečem I k je tajil. pravilno sodili ; ktio bi si mislil kaj takega 1" : Tako ee torej saielo bombardiranje Stavnega dne «0. eep-teiftbre 1870. Treba je bilo IU na delo. Že so prinesli bolničarji pr-vega ranjenca na noeillh. Grana U mu je odtrgala deene nogo. Bil Je saperts metulje, ki sem jI bil svojčes tudi jss prldsUen. "Jakob", me je nagovoril, "slabo letim, podlo** mi ksrkoli" Naglo ee» mu porinil šo-slama pod zglavja in hrbet. "Revež, trpiš hude bolečine, kejr sem ga Ah, saj še nič ne ču- tlm^Je odvrnil Zdravnik gS meriike ^je v tem mesU. Jlno je naglo obvgsal potap g» eo ga odnesli V bolnišnico, |ri je bila oddaljene kakih J00 mod eerkve. Odrezali ao mu nogo, a je kmalu umrl. Ranoi-4-lniAivo |n oekrba ranjencev sU bUl v papeževi dr-žavl na kaj primitivni stopnji. Takoj nato so prinesli bolničarji mladega Poljaka. V čreva ae mu je taril drobec gMjMM Vpil Je aa vs? moč. Odnesli so ga V bOlnlco. Tudi U js kmalu izdibiTr Tretji ranjenec je bil arUlje-rijakl čaatnik. Strel v desno senca mu je bil prinesel smrt. Med obstreljevanj*!* J* min« ¿ae tja do osme «rs. Mestne vrata sv. U - vana so bila ie razdejana, ia kar. je bilo na njih zgorljiveg% je zgorelo. Med oketreljevanjem eo blN vrsta dvojno obvezili z žim-nicami, da bi uspešneje kjlubo-vala kroglam. Pokazalo pa ze je, da je Vas to aaman. V dveh urah je plamen mogočno aukljal kvišku in žrl, kar je bilo iz leea in iz blaga. Ob tistem čaau mi je velel do-Mor, ki aem mu etregel, naj govl ženi, kako je s njim. Naloga je bila teika, kajti cesta, po kateri bi bil moral Iti, je bila vee Čaa pod ognjem oblegovašssv. Ker je bil vrhu tega sui ie tfclo visok, nieo treskale samo grsna-te; kadar se je kak isztrelek ras-počil, je rasprjkll tudi kamen, ki je v ¡drobcih frčal na vse st«aal. Vendar sem se srečno izognil nevarnosti In prilezel v sredino me. sta, kjer ae ni bilo ničesar bati. Javil sem doktorjev! ženi — pravi rimski kraaptlci, da je vse BOJ FAftlSMU VMH DKŽKL IN NAMODOV! (Nadaljevanje s «. strani.) Bksekutlvs Jugoslovsnske socialistične zveze opozarja člane in ostale jugozlovanzke delavce v Ameriki, ki lahko ssmoztojno mislijo, ns U dsjstvs in jih svari, naj se ne puste zsvsjatl ln slepiti po elementih, ki israbljs-jo posamezne slučaje — kot sdsj tržaške dogodke ^ ki njim prihajajo, ss nspeljevsnje vode ns svojs politične in biznlžke mil- ne. Bksekutlvs priporoča članom in somišljenikom, nsj se »del« ie prstestnih shodov, kjerkoli je priložnost ln kjer jim je zs-jamčena svoboda govora, nakar naj poudarjajo naie stališče lu pobijajo šovhilztlčne nakane rasnih jugofsiistlčnlh sgentov, ki kujejo kapital Is slaftfnov italijanskih fašistov. Med našim delavstvom v Ameriki ne ns biti fašističnih napetosti, ki mu ngjmsnj koristijo. Boj fašizmu vseh dežel ln na rodovr , , Nsprej za demokratični ftcl-allzem, ki je edino zdravilo zoper dtvje itieso fašizma na tele-so nsrodo» ( „ im. Bkeekativa jageelavanake Mm Atlils mrtvi In MS belnih Od Žganja v Isateaa Boston, Mass. — »tiri osebe ao umrle In SSf je bolnih na alkoholnem zastrupljanju v Bostonu, odkar traja konveaelia kr go bolnikov je začaeno pamlizi-raalh Ia oslepelih. V četrtek je bH aretiran leglonar Paul R. Leery Iz Uttle Kailse, N. Y., ki Je med zko podjetje je obsodil v plačilo konvencijo odprl but log odietJo v hotelu. Sodnik ar-ga Proailnstnl Cfl^Aaal padptrajo Chicago. — Nestrankarski ko adtej, v katerem eo Ckumtee Darrow, rablnee Louie D. Mann ia več dragih promineatnlb Ci-kaže nov, ae Je Izrekel da bo podpiral mr*. Louise Ueb Mam Podpor» Jidnol^ 1007 MSMS Bo. Lawadals Ata, Gkleago, 111. Tal Rockford 4H4 GLAVNI ODBOR 8.N.P.JJ UPRAVNI ODSHi fINGKNT OAflnMm azsši »dr»tk.., ♦ .ZdftT s. Uwadalo Ave^ OMcaga, m «t«D A. VIDKR, gL tajnik.........8«ft7 g. UwadaU Av^. Gklssga, I1L NOVAK, tajnik bal oddolka... .M67 S. Uwadalo Avo., Chioago, lil gL blagajnik.......ZS07 8. Uwadalo Avo., Chioago. IU. lapravlulj glaslU. ...I«ir,7 g. Uwnd.li A vs., Ckiosgo, III. K, uradnik glssMs......8S6T C Uwadalo A v*. Chicago, UL ODBORNIKI ANDHKW VIDRICH, prvi fodseodatdnik, 669 BeaaaH Avo., Johnstown, Pa. DONAI.1) J. LOTRICH, dragi podprodt., 1U37 8. trawbail Avo., Chlc»a«. UL JOHN J. ZAVERTNIK. gL adravnlk .,,..,,rS4 W. Htk St.. Chisago, nL GOSPODARSKI ODgSKl PRANK ALB8R, prodaodaik..........8114 S. Crawfoef Ave., QMeago, m » JHBLP .....mt w. 97th HUv>Ohk»r>. IU II 8ISKOVICI1,,t100» K. 74th Stroot, Clovsland, Okla _ POROTNI OD8KK i JOHN GQ^WR, prodMdnlk..............414 W. H.y St., BpringfUld, ni ANTON BuLAR..,t...,«MM.,,...................Box IT, Anna, Kana JOHN TRCIhui....*.«•«•«..«,,,,,«,,«.,,.Roi 1ST, Btrabans, H PRANK PODBOJ, y............................. Box SI, Park RU1, Pa. FRANOM AAVOVSEK.................1Q14 Adama «t, No. Chioago, ni OKROŽNI dr^^iuljO?, FRANK K LUN, tratjo okrožja... •....,........ JOSEPH RRATJCOVIOH, šotrto okrošjo..........R. R. t, Pittshurg, Kaaa PRANK KIX)PCIČ, j>«to okroljo.,..,«,.,,,,,,.,..,.(,P. O. Dinat, Wy% NADZORNI ODSKRi Jl^i»^ St., Ohi^Af0| UL HE..........»110 Msdtsoo Avl.« N. 8., Pittsburgh, Pi i^ijrhsi iivihi m ss nii|i samimi im i^ibsis vim^ nt PRANK SA NlSuRt i f'lfXY,ij . ri r^inT ,T> | i iwkklia MONL M1 m tJMkk M bL kUliM. ■ iirilWm, ..^.S".. . .T». w mwj pwvzgsgv ms smgsinvvvwi Ma nxman v si eatMS «*mo ami m MSki» I IrSS^M-iSLi^Mll SP ScvMM. CeepUliili MOMMlai OM wm% af |b ZA NASE FARMARJE ((Mssvati aa Zelo me veleli, kar se porotni narj l ln farmarji v toliki meri sanlmsls za perotnlnstvo. Ksr je v moji moči In smoftno-sti vam hočem rade volje }xxJgti nekoliko informaelj v tej vele-važnl panogi kmetijstva. Jfta si sam ,ttS|m*i da si sa-mors delavec mnogo prihraniti In prlpomočlti ravno s temi malimi pripomočki v teh kritičnih časih, Ipsr je vell)ca draginja, malo dela In majhen zaslužek. To itotfem mnenju ss bomo morali bolj ak(|vno poprijeti resne, gs kmetijstvs, posebno onega, kateri nam prinsAa največ, naj-boljie ln najoensjia hrana. Po mojem mnenju 1k> industrijsko delo vedno bolj In bolj pičlo vslet uvajanja rasnih strojev, mehanizma ln praktičnega* znanja. Pomisliti moramo tudi na to, da Js kmetijstvo tudi delo — del prskUke. Kmetijstvo je posebno v sadnjlh letih inanako napredovalo v vseh ozirih, kskor tudi na mehanizmu, tako da ss dslo čedalje bolj krsjša. Zato nam Je treba po-trpljenja in hI skušati pridobiti na kak način več snanatva tUdI o mehanizmu In napredku. To bo llo vse Ishko, ker ja ravno nwd našim narodom, precej rs-zuma in pridnih rok v kmttlj * Ml» Prijel sem ladnje čase nad sto rssnlh vprašanj Is vseh krajev dežele. Namenil sem se odgovoriti na splošno vsem v Proevetl. Nekateri so ms vprašali ss eno ln leto stvsr kskor drugi. Ns vprslanja odgovarjam spodaj bolj na splošno. C\~ ta J te članke In prlil! boste do svojogg odgovora os, MM nja. Mislil sem Imenovati kraj In osebo, katera me Je o ztvarl vprašala. Končno sem pa ras-vldel, da tega nI potreba, ker me Je ve« čltateljev vprašalo za eno In lato stvsr. Ako bi pa kateri slučajno ne čl tal o svojem vprašanju, pa naj ml pile, da mu naknadno odgovorim. Zakaj gs meje kefceH peetale kraljevo pori »i T V tem oslru si morate vsi perotnlnarjl dobro zapomniti tole: Vsak organlgem ali živo bitje, pa naj bo človek ali druga llvsl, je zeetavljeno Is rasnih kemičnih snovi ln Uko je tudi ^ _____porot nlna. Porotni ne potrebuje grv.riko v drugem dietriktn. P<** drugih - B kemičnih eno- Ava- W. Aliqnlppa, Pa d St., Clovsland, Okla m «ftH. Chluholm. vi, ki se Imenujejo vltsmlnl. Ti vltsmlnl služIjo vzak za zvoje delovanje v orgsnlzmu In jih Imenujejo učenjaki po črkah A, B, 0, D, in X. Ismsd teh vitaminov je glavni, ki ga sasns-mujejo z črko D In ki povzroča pri jbokoilh kruljavoet, ako ga porotnim» ne dobiva v krmi sil nsn kak drug način. Zapomnite z! vsi perotnlnarjl ln rejci rasli* živine, ds mora žival, pa naj bo ta aH ona» dobivati s svojo hrano ali pa na kak drug na*tn vitamin D, ds se Samore pravilno rasvijsti, ds žival ns postans hromovs sli kruljava. Taki vitamini se na-hajsjo v solnčnlh žarkih, kateri prihajajo skozi okna na perot-nlno in preprečijo kruljsvost. Jas si mislim, da Jp ravno to vzrok kruljsvoatl, Ijer niste 1-meii več nego eno eno samo majhno okno na 60 kokoši, ki naravno niso mogls dobivati vitamina D potom Solnčnlh žarkov. Polsg tega ps Ja bil prostor za 60 kokoši premajhen. Za toll-ko kokoši mora bttl zadostni proetor In zadostna množina eotnčne razsvetljav», da na U način samore dobiti perotnina omenjeni vitamin, Sa nreprečenje omenjene bolezni je edino ln najboljše sred-stvo Jetrno ribje olje (cud 11 ver oll). Bres tega tudi niso Jsjea tolike vrednosti sa uživanje kakor če se perotnina krmi z omenjenim oljem. Nobeden pe-rotnlnar ne bi smol biti bres ribjega olje, skoravno Ima zadostna okna za prihajanje dovolj solnčnlh žarkov do perotnln*, ako jih ima pozimi zaprte. SkpomnitI si je tudi treba, da mora vsaka majhna kokoš, to je majhnega plemena, Imeti najmanj 8 štlrijaške čevlje (ln ve. like Stlrl) prostora, dovolj soln-čne fvetlobe za sprehod ln kre- Skoro Je potrebno, da omenim vse vitamine zaporedno In njih učim k Ako ne dobiva perotnina vitamina A, je s Um preprečena rast organizma. VI-Umln A se največ nahaje v rib« jem olju, jajcih (rumenjaku), lelehl nemški detelji (alfalfl), navadni deUlJI ln zeleni travi. V manjših množinah tudi v ga-lenemu knpnau. šelju, sladkemu mleku, korenju, peradlžnlklh I. t d. (Dalja Obroč Ka glave okoli literarnem bita nagraden« ki P oras* P»08VET» Odgnala j« misel, toda prišla je znova. Drugi dan/Se je priguncal domov in padel »teljo. P/bzno popoldne za ja dvignil da je srečal prijatelja, ki ga ni bil | | | Moral je zVjlm. ,, "Zakaj \ ga nUi pripeljal sem T je rekla Rezka ^^g "Kajpadii Ve^ je imeniten dečko, am palt__Iztisnil jd natnlce ter napel lica in jo pogledal ¡¿«tranr — "ne zeupam mu!" je dodal. "rajšis*m ga popsljsl — pa ssj ti nI trebs vedeti vl _ ■ ■ ■■■ "Ps delo?" Je vprašala nekoliko strahoma —""Hej! Manjka se dela!" je zamahnil z roko. "Samo poiskati si ga bo zopet treba. Slednjič pa, saj nisem konj 1 Sprememba — to je življenje!" In zopet Je "iskal" delo. Ostal ja še eno noč zunaj ln bi si ponovno razočarana Rezka zopet delala ln gladila pot v svobodo, da je ni prehitelo nekaj: zanosila Ja. Kakor da bi Jo kdo udaril s topim predmstom po glsvl, je ču-tila; toda pomagati si ni mogla. Molčala je in ko ae je slamniksrsko delo zopet začelo, je delala. MSP« " On ja našel delo za dva tedna in njegove sezone je bilo konec, kakor js smeje dejsl. Te-dsj mu Je Rezka zaupala avoje msterlnstvo In solss so ji lile po obrazu. Slak aa je osvestil. Nekoliko sočutja se Ja pokazalo na njegovem obrazu. Rea je pričel iskati dela, stalnega dela. A ni mogsl najti ne takega, ne drugačnega. Iskal ga Ja teden za tednom, pe ni našel, ne več stalnega, le tuintam ss dsn dvs. Manj-kalo se je delavcev! Meseci so potekali. Rezka je morala v bolnico. Skoraj vsi centi so šli. Prišla je domov; deklico Je imela v naročju, majhno, slabotno. Žalostno se je ozrle po stanovanju; pogledala je grdi marogasti zid pred okni, šla je v hiknjo, ki sta jo imenovala apel-nico, prišla Ja sopet ven; šla ja v kuhinjo in prišla zopet nazaj. Iskala je, a nI našla prostora, lepega, svetlega prostora za otroka. Slednjič ja potegnila gugalnik pred ogledalo, toliko od stene, da ja akozl oba okni padlo tisto neksj svštlobe ns gugslnlk ln ns drobno dete ns nJem. Leo je molče gledal vse to. Dalo aa mora dobiti, pa sa naj vssms kjer hočsl Vzel js klobuk ln se trudil sopet do posnegs večera. Nič. Da sa potolaži, ae je opil za zadnje cent», ki ao bili pri hiši. Pijan Je prišel domov. Rezka je jokala, ko ša nikoli. On je klel ln ko ss Js Uklsl, js šel zpst in spal trdno do belega dna, dokler ga ni zbudilo slabotno ve-kanje. Nekaj časa al je mencal oči, da ae prebudi, kajti Imel Je vse zs ssnje. A bilo je res; Rssks, objokana, bleda ln prečuta, ja imela na rokah podolgovat zavojček, iz katerega ae je allšalo nekako cmakanje. Skočil jo na noge, aa obletel In tekel na ulico, po ulicah In slednjič našel dela — sa tri dni. "Peaek v oči!" je všaaih dajal ameje, ko ae Je odločil za tako kratko trajajoče delo. Toda ta peaek ga ja aedaJ šuhl ln skelel v očeh ln ga tiščal v možganih. "Otrok je vendarle nekaj drugega, nago sem mlatil!" ga je prešinilo. A pomagalo nI nič, ko ao trije dnevi minuli, nI bilo nlčeaar. Gospodar hiše jima Ja zagrozil z odpovedjo stanovanja, kar ata dolgovala še za dva meseca. Nerad, pa vseeno js stopil do Držičs. Dobil je ustmsno potrdilo, da Je lažje doleti otroke. nego denar! Drugega nič. Nazadnje Ja Leo del roka križem in dajal, da bi tega otroka prav nič ne bilo treba. Tretji dan nato Je šla delat Rezka. Mleka in čaja je pripravila, zkrbno nanrfala njemu, kaj In kako naj skrbi za dete; odšla je joka je. On je rez skrbel kakor je mogel in znel. A ni «al dobro: po nekaj tednih je dete prehladi!. Ko se je Rezka zvečer vrnila in je, ko po navadi, stekla najprej k detetu, je to tažko hro-pelo in očesca ao bila vdrta in vročična. Vzela ga je v roke in mu ponudila praa. Ni pograbilo kakor navadno. Tudi vekalo ni. Noaila ga je gori in doli, «o se pravi dva koraka gori in dva doli, izogibajoč se mize. Spet gs je položile počivat, nevedoč, kako bi si ga ohranila pri življenju. Molila je. Toda dete je čez tri dni umrlo in je bilo odnešeno iz hiše. Zatem je minilo per tedov. Sobota js bila. Rezka je prišla z dela zgodaj popoldne domov. Kmalu za njo prlkolovrati Slak — pijan. Kje je dobil denar, je bila in ostala za Rezko ugan-ga. "Sedaj bo kar že zjutraj začel!" Obupno jo pogledala v strop. "Well, Rezka," je začel proti svoji navadi Srijazno, "vse preveč tiščiš h tlom in mene ni-l ne pogledsš več. Ce ti je bilo toliko do otroke, hm, js, ssj lshko drugega narediva 1" , "Fej!" Je vzkliknila Rezka polugiasno in s studom. Že je mislil zrobantiti, pa Je videl,: njen spsčeni obras. "Nsj bo ps fej, če ti je to ljubše!" se je delsl užaljenega. "Kakor da bi bil vsemu temu jsz kriv! Krita si si večjidel sama!" ' Ničesar ni odgovorila, samo gledala ga je a priprtimi očmi, vsndsr odprtimi dovolj, da ss Je videlo v njih globoko zsnlčevsnje pome-šsno s studom, jezo ln boleztjo. Pričakovala je nadaljevanja. "Well," je dajal, "že ti misliš, da si se v* rala s menoj, ti pa povem, da sem se i jaz pre. vsral z teboj. Hk!" je zekolcal vmea. "Kaj alamnlkl, ko nosijo prsmslo!" V Rezki je vrelo. "^11 Js še kje na svstu mogoč tak neatvor?" se jo vpraševala. Posnsls je precej rojskinj in njih može, ki so delali in bili nejevoljni in nesrečni, čs js bil zaslužek slab ali jim odo od-tegnjen. "Ds sem se morsls prsv jsz nameh-nlti na tako propalico, ki je nI drugega, ko — — fej! — kako je umassl mojs čuvstvs!" Slak js z izbuljsnimi očmi žtrlsl predse. Končno je zmsjsl s glavo in zamahnil z roko, kakor da odganja neko misel. A ker je imol v glavi manj pameti, ko alkohola, ga je ta milil k besedi in je govoril. Imel da je vaa drugačne načrte z njo. Oba bi lahko komodno živela ln si marsikaj privoščila, akratka, good time bi-Imela, če bi ona hotela ln bila manj nerodna. Rezka nI razumela. Povedal je podrobneje, da bi bila ona lahko takorekoč posebne vrste vaba, ki bi mimogrede prasnila mošnji-čke bogatim pohotnežem. A je, kakor je že dejal, prvič prenerodne ln drugič, bi se v svoji lahkovernoatl še navsezadnje v' koga sateleba-la. Vmes je s naslado paael svoje glodajoče oči po njej In «s mrzko smehljal. "Golazen r je zakričala Rezka In odsko-čHa. "Ostuden si ves, kar ta je! Pri tebi in samo pri tebi, aem se naučila eovražiti predvsem tebe in take moške, ki, kakor ti, a ponižu-Jočimi pogledi tipljejo po meni, kakor tipljejo kupci živinče, ki ga mialijo kupiti, a jaz ni. sem žlvinče. Glas Ji je preletel, ftinilajeako-sl vrata ln stekla je ven na ulloo. "Kamorkoli." je dejala, "samo da na zbjaznim." Begala Je po ulicah. Ljudje eo jo motili; motil jo je poceatni šunder, "Kam, zaboga, kam n*j grem?" se je obupno vpraševala. tDslje prihodnjič.) svojega najljubšega! "Veš kaj?" mu je nejevoljno r I odgovoril Kirilov, 4'pojdi! Samo pa drugega, prijatelj- motiš me pri delu s svojimi ne-ček! Dandanes skrbi vsak sa- umnostmi. Zgini!" ■si"' 1 "°> ** *rem' Unbi! Izborno Kirilov veselo poskoči in pri- si me zabaval." arčno stisne prijatelju roko. Pograbil je klobuk, prijazno "Hvala ti prijatelj! Ko bi ti potrepljal prijatelja po rami in samo vedel, ko bi mogel samo | odšel, malo eumftičiti bi olajšal mojo RADA BI IZVEDELA za mojega brata Maks Kosa; kdor bi kaj znal o njem, prosim, naj mi to sporoči, ako bo sam čital, naj piše svoji sestri na naslov: Jozefina Kos, pri Mihaelu OernejŠeku v* Ptfju, Jugoslavi-IBMAdv.) vest." Raakatov je zelo začuden. "Kaj pa ae je zgodilo? Kaj ¡hočeš s tem reči?" Kirilov posluša oddaljujoče se korake, in ko so se hišna vrata zaprla, pograbi slušalo: "Halo! Prosim, dvaindevet- '0, Raakatov! Kakšna srečaldeset-štirinajst! Je tam Raska-Iza mene, da mi je mogoče ti vse tov? AH ste vi, Katarina Gri-prizati. Vedi, da aem s tabo gorjevna? Da, tukaj Kirilov! prav isto ia redil, kakor ti z LI- Pretečeno sredo ste mi rekli, da Imonovim ..." I me boste samo takrat ušli šal i, Raakatov ostrml, napravi z če vam postane vaš mož nezvest. I roko kretnjo, kakor bi se hotel Varal vas je. Ah? Da! Bil je | braniti. pravkar pri meni in mi je vse "Ti... ti — le počakaj !" jec- povedal. No mislim, podrobno-llja z bledimi ustnicami. "Hočešlati ustmeno? Pridite! Čakam! s tem reči, (ia moja žena, moja Slušalka je zvenela, kakor da I Katica . . bi hotela staviti piko za to "viš- 'Da! Obžalujem. Prišlo Je|jo pravičnostjo". |pač> teko. Bil sem osamljen. Tvoja žena je vendar lepotica!" 1SCEJ0 SE Razkato^ zastoče kakor ra- John Tekavec in John Ucman njena zver in brez moči pade naj se priglasita na naslov: ns divan.!* , 4 Frank Kroll, 635 Winchester "In ti ... ti si mogel z mano|Street, Monroe, Mich.—(Adv.) itako postopati ! Z menoj, tvo- ----— Jim najboljšim prijateljem?" [Tu je hitra pomoč za PERJE ma* aaSI ato> nuMfcl t »r d k I V.J. SOBOTA, 11. OKTOBRj SEST OUI PREKO 0( FRANCE, 17. okt. -14. noi !abo godi. Tako Izgledate vi val, vl delavni ljudje. Med u-mi ko ae vtapljaš v teh neum nih in lolgaManlh aktih, polje življenju neopašeno mimo tebe!" Ktrilov Js molče aadel. upal J«-. ^^¿"nu^-to«, m^j dni. I Kirilov. ."Ti si se pravkar ba- t^SISJi hal s svojim uspehom, zakaj se m»u pMn,h»jo. .p.nj. j» postno in «v«»«. n« KI 4-..Al iu^r» P®4*- •p'0*"® je «fcelJUno. | ne Di tudi jaz ; ! ai» i« «»Hit ihb ,n << vM h m, "Prekleto! Uničil si moje «a««^»«^ k^mormn^Hi^ti [ družinsko življenje L" aiodeje pri yaèb tr*ov«tk ■ ■drarllL Ako i 'Tusti to! Rožnata vodica h«^- » mU*lr"Z_ ' . I (MB* WttOil m VM «d njacovec« prvkupê*. |Turgenjeva . . . | "In ti ae še norčuješ iz mene? ai« „.-^i j " |Ti, moj najboljši prijatelj?" | ^ ,te naroéeni n* dnev "Ovčlce na zeleni trati. Ziv-lnik "Prosveto"? Podpirajte II jen je bratec, je huda reč. Časi gvoj liât! I so sedaj pač taki, da človek zagrabi, kar mu pride pod roke. To je vendar tvoja lastna filozofija, dragac." Raakatov se je nenadoma | dvignil, njegov rošnati, taliti I obraz se js «pačil In posinel. Z veliko muko, kakor bi ga I kdo davil, je pričel a hripavim glasom : 'j' 11 "Torej poslušaj, prijatelj! | Vse ,kar sj tiče Olge Mihajlov-ne sem si izmislil. Hotel sem I se samo malo pobahati. Meni je Olga pt%v tako nedosegljiva kakor tebi. No? Kaj praviš I sedaj k terrtu?" Ki ril u se* spet razjasni obraz. I Skočil je k Raskatovu in mu ¡krepko stisne roko. "Ti, sli pa govoriš tudi resnl-Ico? NI bllq ničesar med vsma? i Hvala Bogu! Hvala Bogu!" "Da," žalostno pok i m a Raska-Itov. "Med mano ln gospo Li-monovo ni bilo prav nlčpsar. Priznam. Lagal sem! Toda ti? TI? Tako udretl v mojo hišo, zmešati mojo fteno in slorsbltl I moje zaupanje." Kirilov aa je veselo zasmejal | ln objel Raakatovs. "Saj se med mano ln tvojo kupon, priložite potrebno raoto denar). .U Ordar v planin ln ri naročite Proavoto, gat, M Je vaša laitaina. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kameri teh Banov preneha biti Član ali če ae preaaU proč od druilne in bo aahtaval aaa evoj liri tednik, moral tisti član is dotične družine, ki Je tako aknpno naroiens aa | Prosvsta, to takoj nasnanitl opramištrn Usta, in obesam doplačati raoto liste Proavata. Ako tesa ae store» tedaj mora uprsvniitvo datum sa to vsoto naročirikn. PraaraU, BNPJ, MC7 Bo. Uwaiale Ava, Chlcaso, IH Priloženo pošiljam naročnino sa Proarate vsoto $............................. ............. ČL društva k „J Naalor Maate - Not naročnik .Država .SUr Ustavite tedaik ia ga pripišite k meji naročnini od aledeBk ¿lsasr a Stara in zaupna prijateljica je ta dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona izvršnje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniške liste vseh družb. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. i v \ KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blas Island Ave. CHICAGO, Kirilov ae je pričel zanimati. "Kaj pa se je sgodllo z Ll-monovml?" "Ha-ha-ha, ne morem molčati ! Za Boga, moram ti to povedati! Toda upam, da oetane med nama?" Kirilov Je nekaj nerasumljl-vegs zagodmjal, kar bi moglo pomeniti "Je ie dobro" ali pa "Vrag te vzemi". Raakatov se nI mogel več zadržati In je smatral to godrna-nje sa slovssno prisego molčeč-nostl. "Torej poslušaj! Ti veš, da je Olga Mihajlovna. šena naj! nega prijatelja, očarljiva šen skar "No, recimo dal Kaj sledi Is tega? Kvečjemu moreva Umonov» zavidati, to Je vse." "Ne bratec, zdaj n« boš za v i-dal Limonova. ampak mene!" Kirilov je akočil a stola. "Kaj naj to poasenir "No. kaj naj to pomeni. VI-diš. dragi prijatelj, še adsvnaj so moje oči ohvieale na njej. To *w«de ne« pomeni, da svs smrtno zaljubljena', ne. samo tako. One je zares mikavna šenska. Jaz aem Ji dvoril, kar tako sa kratek čaa. Denee jo nenadoma srečam na cesti. Pa ml šine v glavo hudomušna mi-aal da bi malo Mj poprijel. No, to In ono. jarasvs se rszgo-vsrjatl. Usai mm JI, de je denes moj god in sem Jo >11. nsj ga proslsvl čašicl vina. Sla sv. » ■. .. . . Eno, natakarja aem pmlgn», Z1*Pričelo aTjTw B^-hî V ^i0 IViTV?° naU' noma nedolžno ln končalo\\T^^