Štajerski
Ptuj, četrtek, 27. januarja 2005
letnik LVIII . št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj	Dornava
Grozljiva pričanja o umoru Na obisku dr. Drnovšek Stran 2	Stran 4
Ptuj
Izhod v najmanj slabi rešitvi Stran 6
Lenart
Komu služi lokalna TV Stran 7
Pomurje	Zetale
Ljutomerčani niso pristo-	Vroča juha žetalskih
pili k skupnemu vodovodu	odpadkov se hladi
Stran 7	Stran 11
Smučanje
Sanjski vožnji Tine Maze Stran 15


Dornava . OŠ v težavah
Sola brez denarja
Z novim šolskim letom, točneje oktobra, je ravnateljske posle na OŠ dr. Franja Îge~a v Dornavi prevzela Marta Toš, ki je na šoli že od leta 1978.
Takrat se je zaposlila kot razredna učiteljica oziroma učiteljica v podaljšanem bivanju ter učiteljica tretjega razreda. Kasneje je uspešno končala študij pedagogike in se leta 1988 na šoli zaposlila kot svetovalna delavka. To delo je opravljala kar na treh šolah (Dornava, Gorišnica, Mar-kovci), saj je takrat primanjkovalo svetovalnih delavcev. Kasneje je delala zgolj na šoli Dornava do lani, ko je oktobra prevzela dela ravnateljice šole.
Šolo je prevzela v za šolo zelo težkih časih, saj so prišle na dan številne nepravilnosti v zvezi s finančnim stanjem oziroma dolgovi šole davčni upravi, banki in številnim dobaviteljem.
Težave ob prevzemu ravnateljevanja
Kot nam je dejala Marta Toš, ob prevzemanju ravnateljskih poslov ni vedela, v kako težki finančni situaciji je šola. Zelo presenečena je bila, ko je za stanje
izvedela, pa tudi drugi delavci šole. Takoj se je povezala v Ministrstvom za šolstvo in šport ter z ustanoviteljem - občino Dorna-va, da bi se zadeve s konkretnimi sanacijskimi načrti lahko sanirale za nazaj. Ravnateljica pričakuje od pristojnih organov, da bi dolgove nekako zamrznili, da bi šola lahko normalno delovala in poslovala. Tukaj računa na pomoč ustanovitelja in Ministrstva za šolstvo, saj šole ni mogoče zapreti ali ukiniti, kot to lahko storijo z gospodarsko organizacijo. Za nazaj naj zadeve rešujejo ustrezne službe, ki so za to pooblaščene.
Šola ima sedaj velike težave pri plačevanju računov, šolski račun je prazen. 10. decembra je Davčna uprava Ptuj šoli blokirala transakcijski račun. Starši so pridno plačevali položnice, tako da se je na računu nabralo nekaj milijonov tolarjev, to pa je pobrala davčna uprava.
FL
íPoAíajk Mi na íudoufíiM ihlsiu!
RADIOPTUJ
Ha áfijUtci www.radio-ptuj.si
Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta!
* Zato je Volkswagen Golf ogorčen zapustil snemanje oglasa in smo ga le s težavo ujeli. Prepričan je, da je večvreden.
Veivradni

inico d.o.o.. Zadružni trg S, 2251 Ptui
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Skiqms ponba: 4,4 - llAl/lOOkm. EmUjs COk: 119 - 278 g/km.
Računalniki po odličnih cenah
n.si
Da je bil smučarski praznik na Pohorju se bolj vesel, je poskrbela Tina Maze.
Podlehnik . Računsko sodišče negativno o poslovanju občine
Vekoslav Fric: "Nobenih izjav, saj vse lepo piše!"
Tako je odgovoril podlehniški župan Vekoslav Fric na naše vprašanje, kako komentira negativno revizijsko poročilo računskega sodišča o poslovanju občine v letu 2003, iz katerega je razvidno, da je občina res delala hudo po svoje in daleč mimo vseh predpisov.
Za mnenje smo zaprosili tudi podlehniškega podžupana Antona Žeraka, ki pa je povedal, da z vsebino poročila še ni seznanjen in zato ne more posredovati nobene izjave (do sklepa naše redakcije).
Predsednik podlehniškega NO Roman Cesar pa je javno objavo poročila pozdravil z besedami: "Zelo dolgo smo morali počakati, da sedaj lahko preberemo in slišimo rezultate, ki smo jih v nadzornem odboru pričakovali. Zdaj upamo in pričakujemo, da bomo končno lahko začeli delati v skladu z zakonom, pa tudi, da bosta župan in občinska uprava
upoštevala ter realizirala zahteve računskega sodišča!"
Milijonski spodrsljaji
V poročilu računskega sodišča je jasno zapisano, da je proračun za leto 2003 neveljaven, posledično temu pa je bil tako prekoračen znesek dovoljene porabe (po zadnjem veljavnem proračunu 2002) kar za 91,6 milijona tolarjev! Nepravilno porabljeni milijonski zneski pa se v poročilu kar nadaljujejo. Tako računsko sodišče občini med drugim očita opustitev nadzora in druge nepravilnosti v zvezi s pobiran-
jem ekološke pristojbine. Zaradi pomanjkanja vseh podatkov je računsko sodišče tako zapisalo, da bi znal znesek nepobrane pristojbine doseči dobrih 140 milijonov tolarjev! Nepravilno oz. previsoko so bile obračunane tudi plače dveh zaposlenih v občinski upravi v znesku 1,5 milijona tolarjev, enako velja za izplačane dodatke zaposlenim v upravi, ki so občinsko blagajno (protizakonito) osiromašili še za 1,2 milijona tolarjev, nadalje je bilo ugotovljeno, da si je župan dal izplačati 168.000 tolarjev dodatka za delovno dobo, do česar ni bil upravičen. Občina je mimo
zakona oddala tudi dve javni naročili za storitev in za gradnje v skupnem znesku 78 milijonov tolarjev ter za vrhunec vsega nastopila kot porok za 100 milijonov tolarjev kredita pravni osebi brez sklepa občinskega sveta!
Zaradi velikih nepravilnosti bo računsko sodišče od občine zahtevalo odzivno poročilo, v katerem bo morala podlehniška občinska uprava z županom na čelu zapisati, kako so rešili vse odkrite nepravilnosti.
Podrobneje o poročilu v naslednji številki Štajerskega tednika.
SM
9770040197060
2 Štajerski
Doma in po svetu
četrtek • 27. januarja 2005
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru umora Ervina Vidovica
Grozljiva pričanja obducenta in prie
Potem ko so v primeru umora Ervina Vidoviča na prvem delu glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Ptuju opravili zagovor vseh treh obdolžencev, soočenje med njimi in zaslišali tudi nekaj prič, so v nadaljevanju obravnave v četrtek, 20., in petek, 21. januarja, nadaljevali branje izvedeniških zapisnikov o opravljeni obdukciji, strokovnega mnenja centra za forenzične preiskave ter zasliševanjem izvedencev in drugih prič.
Foto: M. Ozmec
Grozljivo pričanje obducenta je poleg obdolženih v prvi vrsti (z leve so Slana, Filipovic in Hlis) spremljala tudi Ervinova mati Milena Vidovič.
Evropska unija in mi • Problematika drog
Grozljivo pričanje obducenta
Sodni izvedenec, obducent dr. Srečko Kovacic, je po ogledu trupla pokojnega Ervina Vidovica ugotovil, da je ocitno šlo za nasilno smrt, ki je nastopila kot posledica dalj casa trajajočega stiskanja vratu z električnim kablom, okrog vratu pa je imel tudi pas za hlače. Ker je bil kabel za-tegnjen okoli vratu, pasu pa se ni dalo zategniti, ker ni bilo več luknjic na njem, je sklepal, da je smrt povzročil kabel, ne pa pas, ki je bil sicer soudeležen pri vzroku smrti, vendar ni ostal zateg-njen. Glede na stanje trupla je ugotovil poškodbe na glavi in obraznem delu glave, ki so po njegovem mnenju posledica močnih topih udarcev ali udarcev z glavo v tope predmete oziroma steno. Ker je pri ogledu kraja dogodka v 1. nadstropju nekdanjega gostišča Ana bilo opaziti po zidovih številne madeže krvi, je bilo s teh mogoče sklepati, da je oškodovančeva glava udarjala in podrsa-vala po zidovih.
Med obdukcijo trupla je obdu-
Mlade v EU ubija prevelik odmerek mamil
število smrti zaradi prevelikega odmerka mamil, ki je eden glavnih razlogov za smrt med mladimi v zahodni Evropi, bi se lahko v prihodnjih letih v srednji in vzhodni Evropi drastično povečalo, če ne bodo sprejeti potrebni ukrepi, opozarja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami — EMCDDA — s sedežem v Lizboni.
V obdobju od leta 1990 do 2002 je lizbonski center v evropski petnajsterici zabeležil približno 100.000 smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka mamil, predvsem med uživalci heroina. Največ smrtnih primerov so zabeležili med moškimi, starimi med 20 in 40 let, večinoma pa so bili to redni uporabniki drog. V nekaterih državah se število izgubljeni let zaradi mamil med moškimi v omenjenem starostnem obdobju približuje številu izgubljenih let zaradi prometnih nesreč, opozarja poročilo.
Lizbonski EMCDDA v poročilu za leto 2004, ki ga je povzela Slovenska tiskovna agencija, navaja, da se je število smrti zaradi mamil, ki se je v starih članicah EU v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja bistveno povečalo, v zadnjih letih sicer nekoliko znižalo, vendar še vedno ostaja na zgodovinsko visoki stopnji. Veliko smrtnih primerov bi lahko preprečili s programi zdravljenja, razdeljevanjem igel odvisnikom ter zdravljenjem in osveščanjem odvisnikov, kako se lahko izognejo tveganjem.
EMCDDA opozarja, da je prevelik odmerek mamil trenutno v EU najpogostejši razlog smrti med odvisniki, ki uporabljajo injekcij-
ske igle; čeprav zaradi prevelikega odmerka umre več odvisnikov kot zaradi aidsa, pa je bilo temu v preteklosti namenjene premalo pozornosti. Brez pravočasnih naložb v učinkovite projekte bi se lahko zgodilo, da se bodo nove članice soočile s povečanjem števila smrtnih žrtev zaradi prevelikega odmerka mamil, podobno kot se je to zgodilo v osemdesetih in devetdesetih letih v zahodnoevropskih državah, še dodajajo v Lizboni.
V poročilu za leto 2004 je na področju drog in zasvojenosti z drogami v Evropski uniji zaznati napredek, saj število smrtnih primerov zaradi drog upada, prav tako se je zmanjšalo število novih okužb z virusom HIV. Zmanjšala se je tudi uporaba heroina, zaskrbljujoče pa je, da se veča poraba drugih drog. V zadnjih letih je v EU opaziti blag upad števila smrti zaradi drog. Število umrlih zaradi drog je z 8838 v letu 2000 padlo na 8306 leta 2001. Pozitiven razvoj je najverjetneje posledica zmanjševanja vbrizgavanja droge ter povečanja dostopa do nadomestnega zdravljenja in preventivnih služb. EMCDDA ob tem sicer opozarja, da se utegne trend števila smrti zaradi predoziranja zlasti v novih članicah EU obrniti.
Poročilo navaja tudi nekatere ugotovitve za Slovenijo. Država je med drugim omenjena med državami, v katerih se izboljšuje preventiva na področju drog. Belgija, Danska, Španija, Avstrija in Slovenija imajo urejeno nadomestno zdravljenje za uporabnike drog v vseh zaporih. Poleg Češke, Estonije, Litve, Madžarske in Poljske pa najdemo Slovenijo sicer med državami, v katerih se je v obdobju od leta 1997 in 2002 število prekrškov zaradi drog podvojilo, v letu 2002 pa upadlo.
Verjetno se mnogi sprašujejo, zakaj mladi sploh uživajo drogo. Odgovorov je mnogo, sodeč po še eni raziskavi pa bi težko trdili, da zaradi nezadovoljstva. Zadnja
javnomnenjska raziskava Euroba-rometra namreč kaže, da so najbolj zadovoljni v EU prav mladi državljani, medtem ko so starejše generacije že nekoliko bolj pesimistične, vse pa pesti enak strah — izguba službe. Nad članstvom v Uniji so najbolj navdušeni Lu-ksemburžani (ki sicer v EU tudi največ zaslužijo), Irci in Nizozemci, največ težav z bivanjem v današnji petindvajseterici pa imajo Britanci. Kar zadeva zaslužek, se Slovenci uvrščamo tik pod zlato sredino, pred nami sta Ciper in Malta, manj od Slovencev pa, denimo, zaslužijo že starejši evropski mački, kot so Grki in Portugalci, še razkriva Eurobarometer.
Anemari Kekec
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami s sedežem v Lizboni ostaja kanabis najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropski uniji, ki jo je vsaj enkrat poskusil eden od petih Evropejcev v starosti od 15 do 64 let. Uživanje tega mamila se je v devetdesetih letih močno povečalo v večini članic, sedaj pa se je ustalilo. Glede na pogostost uporabe pa kanabisu sledi ekstazi. Razširjenost uporabe kanabisa med mladimi v starosti 15 let je po članicah Unije različna, najpogosteje (42,5 odstotka) pa jo uporabljajo britanski najstniki. V EU je kanabis tudi najpogosteje zasežena droga, z izjemo Latvije, kjer prevladujejo zasegi heroina. Največ zasegov kanabisa opravijo v Veliki Britaniji, v Španiji in Franciji. V Španiji je bila v zadnji petih letih zasežena sicer več kot polovica vsega zaseženega kanabisa v EU.
cent ugotovil tudi, da je prišlo do poškodbe podjezičnice, ki je ni tako lahko zlomiti, saj je pri mladem človeku, kot je bil Ervin, še precej elastična. Ker sta bila okrog pokojnikovega vratu najdena kabel in pas, lahko sklepa, da je stiskanje lahko trajalo več minut, vsaj tako dolgo, dokler oškodovanec ni izgubil zavesti, se umiril in so prenehale osnovne življenjske funkcije. Možgansko tkivo brez škode zdrži brez kisika do 4 minute, po tem času pa pride do nepovratnih okvar, vendar je v primeru oživljanja še možno rešiti življenje. Iz tega je lahko sklenil, da je stiskanje trajalo bistveno dlje.
Pri obdukciji trupla je bilo opaziti obsežne posmrtne spremembe, vendar je bilo sklepati, da pred smrtjo oškodovanec ni mirno sprejemal dejstva, da ga nekdo davi. Poškodbe glave po mnenju dr. Kovačiča niso bile takšne, da bi v kratkem času povzročile smrt.
Pri ponovnem ogledu fotografskega gradiva je ugotovil tudi, da obstaja velika verjetnost, da je stiskanje s pasom lahko povzročilo podobne poškodbe kot kabel, ki je v zadnjem delu vratu povzročil precej globoko brazdo.
Pri nadaljnjem ogledu fotografij kraja dogodka je ugotovil, da je bil pokojnik očitno potegnjen iz enega v drugi prostor, saj so bili na tleh opazni široki trakasti krvavi sledovi. Na mestu, kjer je bilo truplo najdeno, je bil pod glavo najden večji madež osušene krvi, kar kaže na to, da je oškodovanec krvavel, oziroma da tedaj najverjetneje še ni bil mrtev. Dopustil pa je možnost, da je prišlo do zloma podjezične kosti pri vlečenju oškodovanca s kablom in pasom.
Pred smrtjo so Ervina mučili
Kot je pred senatom Okrožnega sodišča v Ptuju povedal obdu-cent dr. Srečko Kovačič, je bilo na tleh ležeče truplo pokojnega Ervina Vidoviča deloma slečeno, iz kapelj parafina sveče v predelu, kjer so bile slečene hlače in spodnje hlače, pa je možno sklepati, da je storilec, lahko tudi storilci, prižgano svečo približeval spodnjemu delu telesa, saj so svečo, enake barve kot so bile kaplje parafina, našli v oškodovančevih ustih.
Obsežne poškodbe so našli tudi na oškodovančevi glavi, poleg razbite arkade je bila poškodovana tudi nosna kost, v sapniku pa niso našli krvi, ki bi lahko bila vzrok zadušitve.
Zanimivo je, da so poleg predsednice senata Okrožne sodnice Marjane Kosi, Okrožnega javnega tožilca Petra Čibeja in zagovornikov obtoženih po uradni dolžnosti, odvetnikov Vladimirja Toplaka, Alenke Čeh in Vojka Ško-vrlja, vprašanja postavljali tudi
obdolženci. Najpogosteje je spraševal Filipovič, ki je dr. Kovačiča med drugim vprašal, ali je za očitana dejanja dovolj dvojica ali jih mora biti več. In ni bil presenečen, ko je slišal njegov odgovor, da sta za očitana dejanja potrebna vsaj dva, lahko pa tudi več.
Priče se vsega ne spominjajo
Ko so kot pričo, ki naj bi bila ena zadnjih, ki je Ervina videla živega, zaslišali 22-letno Manco Zavec, je ta povedala, da je pokojnega poznala iz srednje šole, nazadnje pa naj bi ga videla v Ke-glbanu 25. januarja 2004, ko sta bili tam na pijači s prijateljico.
Ko jo je predsednica senata Marjana Kosi spomnila, da je kriminalistu povedala drugače, namreč, da naj bi Ervina videla v Keglbanu v nedeljo, 1. februarja, okoli 22. ure, ko naj bi bili tam skupaj s kolegico S. Š., k njima pa naj bi prisedel Ervin, ki naj bi bil "pijan", pa je odgovorila, da se ne spominja natančno, kaj je takrat rekla, zagotovo pa ga je nazadnje videla 25. januarja, saj si je zapomnila, da je naslednji dan podpisala pogodbo o šolanju. Sicer pa naj bi Ervin govoril le s kolegico in ne z njo.
To je očitno presenetilo mater pokojnega Mileno Vidovič, ki je razpravo ves čas spremljala, saj je Zavčevo vprašala: "Kako pa ste lahko rekli prijatelju Boštjanu, da ste bili 1. februarja zvečer v Keglbanu?", vendar je Zavčeva ponovila, da se ne spomni, da bi kaj o tem rekla Boštjanu, ni pa mogla reči, da bi Ervina videla 1. februarja zvečer, saj je bila tisto popoldne že v šoli v Tacnu, kjer je ostala ves naslednji teden.
Med zadnjimi, ki naj bi videli pokojnega Ervina, je bila kot priča zaslišana tudi Jasmina Lončar, ki pa je povedala, da naj bi nazadnje videla Pogrešanega Ervina v petek v lokalu Ring. Kasneje naj bi ga videl le še njen fant Sandi, ki naj bi ji to povedal.
Presenetljivo pričanje
Ervinovega bivšega dekleta
Presenetljivo je bilo tudi pričanje Mojce Munda, ki naj bi s pokojnim Ervinom hodila in živela leto in pol, narazen pa naj bi šla pol leta pred njegovim izginotjem. Povedala je, da naj bi bil pol leta v redu, ko pa je pričela delati, pa naj bi se spremenil, saj naj bi se nad njo znašal, psihično in fizično, v glavnem zato, ker mu ni hotela dajati nobenega denarja od plače. Nazadnje naj bi Ervina videla še avgusta 2004, ko naj bi jo povabil na pijačo, a naj bi ga zavrnila, češ da je vsega konec.
Na poznejša vprašanja je sicer pojasnila, da je prekinitev zveze
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
z Ervinom slabo prenašala, saj naj bi zaradi tega hodila tudi k psihiatru. Ni pričakovala, da bo z njo tako ravnal, zato naj bi mu v jezi rekla marsikaj. Med drugim naj bi mu po nekem prepiru, ko naj bi jo Ervin tudi pretepel, šla h kolegu med bloki in mu rekla, ali lahko z Ervinom kaj ukrene, in mu za to obljubila gajbo piva. Nekoliko kasneje naj bi jo brat vprašal, od kod ji modrice in ali ji je to morda naredil Ervin. Pritrdila naj bi in dodala, naj Ervina ste-pejo. Zato naj bi brat s še dvema kolegoma odšel na Ervinov dom, a ne ve, kaj se je tam dogajalo.
Oba naj bi kadila travo
Na vprašanje, ali sta z Ervinom uživala mamila in koliko, je Mojca odvrnila, da sta oba kadila marihuano, količina pa je bila odvisna od denarja, ki sta ga imela, tudi 50 do 60 gramov dnevno naj bi je pokadila, včasih tudi "na puf".
Na vprašanje, kje sta nabavljala marihuano, je odgovorila, da ne ve, saj naj bi "travo" nabavljal le Ervin, ona pa naj bi le delala. Za gram marihuane naj bi takrat dajal 1000 tolarjev, ni pa vedela, od kod mu denar zanjo, ali je od mamil kaj zaslužil in ali je bil kaj zadolžen.
Na vprašanje, ali je imel Ervin prijatelja po imenu Bojan, je odgovorila, da naj bi se družil z Bojanom ali "Bojčem" in skoraj vedno, ko je prišla domov, naj bi bil s kakšnim prijateljem. Ko je izvedela za Ervinovo usodo, naj bi bila prizadeta, zanikala pa je, da naj bi takrat izjavila: "Hvala bogu, da tega prasca ni več," kot so ji očitali.
Ko so ji pokazali obdolžence v prvi vrsti, je dejala, da ne pozna nobenega, pozneje pa se je spomnila, da je nekoč v parku vide-
la Filipoviča. Travo naj bi kadila, že preden je spoznala Ervina, potem naj bi "jointe" običajno kadila skupaj, včasih tudi vsakih 10 minut enega, saj naj bi imela na voljo velike količine trave. Če pa ni imel trave, naj bi bil Ervin živčen, tudi pretepal naj bi jo, če mu ni hotela dati denarja od plače. Takrat naj bi zaslužila na mesec okoli 76.000 tolarjev.
Na vprašanje, kakšni so občutki, ko uživaš travo, je odvrnila, da se lepo počutiš, ko si "zadet", vse ti je ravno, za nič ti ni in vse ti gre na smeh, saj si v svojem svetu. Er-vin naj bi bil tak značaj, da je bil včasih dobro razpoložen, včasih pa agresiven, ne glede na količino zaužite trave, sicer pa naj bi bil on zadet 24 ur na dan. Predsednici senata je tudi zatrdila, da ona sedaj trave ne uživa več in da ni bilo težko prenehati.
Novi dokazni
predlogi
zagovornikov
Med zbiranjem dokaznih predlogov je zagovornik obdolženega Bojana Slane, odvetnik Vladimir Toplak, predlagal, da naj bi kot pričo zaslišali Jakoba Mohorka, ki bi lahko izpovedal, kako naj bi obtoženi Hliš pripovedoval o udeležbi Slane priči Stanislavu Rajhu. Predlagal je tudi, da bi sodišče določilo izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi ugotovil, ali so bili obdolženci v času očitanega dejanja glede na okoliščine prisotni. Glede na sledove stopal, ki so bili najdeni na kraju dejanja, pa je predlagal, da jih izvedenci primerjajo z velikostjo obuval vseh treh obdolžencev. Ponovil je tudi Slanovo željo, da se podvrže preizkusu s poligrafom.
Okrožni javni tožilec Peter Čibej se ni strinjal z dodatnim zaslišanjem Mohorka, saj je me-
Pricanje obducenta dr. Srečka Kovacica je bilo srhljivo.
Foto: M. Ozmec
Okrožni javni tožilec Peter Čibej bo imel še veliko dela.
nil, da naj bi šlo za dogovor med osebami, ki prestajajo kazen, strinjal se je glede izvedenca psihiatrične stroke, čeprav naj bi bilo težko ugotoviti natančno stopnjo alkoholiziranosti in drugih vplivov na obdolžene. Soglašal je tudi, da bi izvedenci podali strokovno mnenje o odtisih stopal, ki so bili najdeni na kraju dejanja, ni pa soglašal z zaslišanjem Slane na poligrafu, saj to ni v skladu z določili zakona o kazenskem postopku.
Tudi zagovornica Filipa Filipo-viča, odvetnica Alenka Čeh, je podprla iste dokazne predloge, kot jih je navedel Toplak, dodala pa je, da predlaga še zaslišanje prič - treh voznikov iz Slovenskih goric, s katerimi naj bi Filipovič hodil na delo. Predlagala je tudi zaslišanje prič Lidije R., Stanislava M. in Marije Ž. in tudi ona je predlagala zaslišanje s poligrafom, saj gre za hude obtožbe.
Okrožni državni tožilec Peter Čibej se je strinjal z zaslišanjem voznikov, ne pa z zaslišanjem treh omenjenih drugih prič, pa tudi ne z zaslišanjem na poligrafu.
Zagovornik obdolženega Slavka Hliša, odvetnik Vojko Skovrlj, pa je predlagal, da bi sodišče postavilo novega izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi strokovno odgovoril o prisotnosti Hliša v času očitanega dejanja, ter da sodišče pridobi dokumentacijo v mariborski bolnišnici o zdravljenju Hliševe roke v novembru 2003. Vztrajal je tudi pri zaslišanju Marjane P, ki naj bi ji bilo znano, da je Filipovič grozil Hlišu. Okrožni državni tožilec pa je sprejel le predlog za novega izvedenca psihiatrične stroke.
Tožilec je sprejel tudi predlog obdolženega Filipa Filipoviča, ki je izjavil, da je sodišču pripravljen dati svoje visoke čevlje, ki naj bi jih imel v kritičnem času, da bi lahko izvedenci opravili primerjavo s sledjo, ki je bila najdena na
majici pokojnega Ervina.
Pred končno odločitvijo o dokaznih predlogih je sodnica senata Marjana Kosi nasprotovala, da bi določili novega izvedenca psihiatrične stroke, dokler senat ne bo odločil o predlogu za izločitev sedanje izvedenke Alenke Ficko Zalokar, ki je opravila izvedeniško mnenje za vse tri obdolžence. Sicer pa si je odločitev o dokaznih predlogih obrambe senat pridržal za čas po zaslišanju izvedenca kirurške stroke dr. Ljuba Toša.
Vec o nadaljevanju sojenja prihodnjič.
M. Ozmec
Uvodnik
Vabilo na Pustno ulico
Ob vseh vrlih projektih, kijih premore Ptuj in ki se še porajajo, doslej še nihće ni razmišljal o tem, da bi imeli pusta v vsaki ptujski hiši. Noro? Niti ne, ker če bi to dosegli, nas ne bi vsako leto bolela glava, kako zadržati več desettisočglavo množico v pustnem času za dlje časa na Ptuju in jim ponuditi doživetje, o katerem so doslej lahko samo sanjali.
Za začetek bi eno od ptujskih ulic, tisto, ki ima največpraz-nih lokalov, preimenovali v Pustno ulico, zatem pa v lokale naselili pustno ponudbo. V prvi bi se lahko šli muzeja ptujskega kurentovanja; v 45 letih se je nabralo veliko materiala, ki bi ga lahko razstavili, da se na njem ne bi več nabiral prah. Pa še na vrednosti bi pridobil. V drugem bi si lahko turisti in drugi obiskovalci izposodili pustne maske in bi se vključili v pustno povorko, v tretjem bi se naučili delati kurentove kape, v četrtem bi cvrli krofe in drugo pustno pecivo, v petem bi izdelovali pustne okraske, rože iz krep papirja, duhe, v šestem bi imeli svoj sedež princi karnevala ... Zdaj pa je tako, da samo razmišljamo o tem, kako bi bilo, če bi bilo ... in kako bi drug drugemu postavili poleno pod noge. Nihče pa ne ponudi česa novega, nekaj, kar bo preseglo zdajšnje dogajanje. Karnevalski šotor bo živel in preživel ne glede na to, koliko kurentov in drugih mask bo na ptujskih ulicah in trgih - ali pa jih tudi ne bo. Govoriti o tem, da je šotor nekomu nekaj odvzel, je lahko le izgovor za nesposobnost ponuditi nekaj novega na ulicah in trgih oziroma v lokalih. Zdaj, ko bi že vsi morali vedeti, kaj bodo ponudili svojim obiskovalcem, še na nobenem ptujskem gostinskem lokalu ne visi pustna ponudba, povabilo na pustni ples ali podoben dogodek. Izložbena okna so pustna kulisa pod prisilo, ker že leta in leta ni videti prave stvari. Pa bi vsaj mestno jedro moralo tekmovati, kdo bo imel lepšo pustno masko, ker od tega, kako bomo znali biti vabljivi in privlačni, bomo lahko pisali novo zgodbo, tudi tisto noro na začetku, o Pustni ulici.
Majda Goznik
Dornava • Toseva prevzela šolo brez denarja
Manjka preko 30 milijonov
Nadaljevanje s prve strani
V kolektivu poskušajo tudi sami nekaj prihraniti in na ta način izplačati dolgove dobaviteljem. Računov niso plačevali od 10. decembra. Dnevno pripravljajo malice za 350 otrok, 100 kosil za šolske otroke, 57 otrok je v vrtcu. Ministrstvo je poskrbelo, da dobivajo redne plače, za plačo je bil račun deblokiran na posebno posredovanje ravnateljice pri davčni upravi. Za delavce, ki jih plačuje občina (oziroma več občin za otroke v vrtcu), so denar zagotovile občine. Ne vedo, kako bo naprej, nekaj denarja se je nabralo od oskrbnin, za učitelje bodo denar dobili, za ostale še ne vedo. Na šoli se zaposleni odpovedujejo večjim izdatkom, stimulaciji, do katere so upravičeni, dnevnicam, nočni-nam, to je za zaposlene nedvomno zelo boleče.
Šola pričakuje od ustanovitelja, da bo pomagal pri premostitvi teh težavnih finančnih problemov, tudi doslej jim je.
Najem kredita
Na vprašanje, kako je za finančno situacijo na šoli zvedela, nam je Marta Toš dejala: "Povabljena sem bila na svet šole in sem želela, da se opravi primopredaja. Prvega oktobra primopredaje ni bilo. Potem je občina naročila notranjo kontrolo. Ta kontrola je zaključena, pravih rezultatov pa še ni. Za davčne dolgove sem izvedela, ko sem nameravala na šoli zaposliti varnostnika in sem potrebovala potrdilo o plačanih obveznostih. Takrat sem izvedela za 25 milijonov dolga. Čez kakšne tri dni smo dobili pošto iz banke glede neplačevanja kredita v vrednosti 12 milijonov tolarjev. O kreditu nihče, razen računovodja, na šoli ni vedel nič. Takrat je računovodja Mikša povedal, da je bil šolski račun konec aprila pra-
Osnovna šola Dr. Franja Žgeča je dvorazredna šola, na centralni šoli je 17 oddelkov, 15 rednih in 2 oddelka podaljšanega bivanja, na podružnični šoli na Polenšaku so trije oddelki. Dva kombinirana (1. in 2. razred devetletke, 2., 3., 4. razred osemletke) in oddelek podaljšanega bivanja. Na podružnični šoli je 23 učencev, na centralni šoli pa 323 učencev. K šoli je priključena tudi enota vrtca, ki ima 3 oddelke s skupno 57 otroki.
Na šoli je zaposlenih 57 delavcev.
zen in je sam vse uredil v zvezi s kreditom, vse je sam podpisal (tudi bivšo ravnateljico). Sicer pa naj o teh stvareh več pove nekdanja ravnateljica, računovodja, ki je na šoli dobil odpoved delovnega razmerja, pa je na bolniškem staležu že skoraj ves čas, kar sem ravnateljica."
In kaj pravi o situaciji na šoli bivša ravnateljica Zdenka Kostanjevec?
"Ko sem prišla pred 22 leti na šolo, je bil gospod Mikša že zaposlen kot računovodja. Očitno je svoje delo normalno opravljal, saj je sodeloval pred mano s tremi ravnatelji. Sama sem vodila šolo osem let in sem glede finančnih poslov računovodji zaupala. O bančnem kreditu nisem vedela ničesar, ne da je bil najet, zakaj se je najemal. To sem zvedela konec
septembra, ko sem dobila obvestilo, da kredit zapade v izplačilo. Zraven je prišla tudi položnica za obresti. Takrat sem se prvič začela spraševati, zakaj kredit in kdo ga je najel. Na banki so povedali, da je vlogo za kredit dal računovodja, da pa je kredit podpisan z moje strani. Kasneje se je ugotovilo, da je kredit podpisan z mojim imenom, ne pa z moje strani. Na moje vprašanje glede kredita mi je računovodja odgovoril, da nam je grozilo zaprtje računa s strani davčne uprave, o čemer tudi nisem bila obveščena, saj bi zadevo poskušali na nek način rešiti, on pa se je v tistem trenutku pač obrnil na banko. Podpis je računovodja ponaredil, to je tudi sam priznal," je dejala Zdenka Kostanjevec.
Franc Lačen
Marta Toš, ravnateljica Osnovne šole Dr. Franja Žgeča, Dornava
4 Štajerski
Aktualno
četrtek • 27. januarja 2005
Dornava • Dr. Janez Drnovšek na obisku v zavodu
Vzoren primer sožitja med zavodom in domačini
V sredo, 19. januarja, je predsednik države dr. Janez Drnovšek uresničil povabilo magistra Milenka Rosiča, direktorja Zavoda dr. Marijana Borstnarja v Dornavi, in obiskal tamkajšnje stanovalce.
Direktor ga je povabil, ko je lani prejel državno priznanje, saj bi rad predsednika seznanil z življenjem in delom varovancev ter delavcev. Predsednik Drnovšek se je za dalj časa ustavil v zavodu in si po-
gledal posamezne oddelke in življenjski utrip stanovalcev, ki so se obiska nadvse razveselili.
Po obisku je predsednik povedal: "Moji vtisi so izredno pozitivni. Mislim , da je skrb
družbe za duševno prizadete zelo pomembna in tudi odsev njene zrelosti. Zavod v Dornavi omogoča prizadetim ljudem, da se vključijo-integrirajo v okviru svojih zmožnosti v spodobno življenje. Prepričan
Predsednik države se je razveselil dobrodošlice, ki so mu jo pripravili učenci in najmlajši pred občinsko zgradbo.
sem, da zaposleni s tem opravljajo zelo pomembno družbeno nalogo. Se posebej sem vesel, ko sem videl, da so standardi dela v tem zavodu zelo visoki ter da so razmere za delo dobre, varovanci pa se lahko s pomočjo njih izrazijo na svojih področjih. Zavedam se, da je za to potrebno veliko potrpežljivosti, veliko resnega dela in da rezultati ne pridejo čez noč. S svojim obiskom sem želel poudariti pomen, ki ga kot predsednik države dajem takšnim dejavnostim in tudi različnim prizadetim skupinam naših državljanov. Se posebej se mi zdi pomembno, da je zavod tako dobro vključen v življenje in delo občine, da domačini zelo dobro sprejemajo zavod in da živijo v sožitju, kajti povsod ni tako. Velikokrat imajo ljudje do takšnih ustanov različne predsodke," je dejal predsednik dr. Drnovšek, ki ni skrival navdušenja ob tem, da si je za obisk izbral dornav-ski zavod.
Za kratek čas se je predsednik pred tem ustavil na sedežu občine, kjer ga je sprejel župan Franc Segula, po obisku zavoda pa si je pogledal tudi dornavski baročni dvorec.
Marija Slodnjak
Med varovanci v delavnicah			Foto: MS
			
■oto: MS
Dr. Drnovšek si je ogledal tudi dornavski baročni dvorec.
Šmartno • Pogovor z evropskim poslancem Borutom Pahorjem
Preveč pozornosti malim problemom
Osmi januar ni samo spominski dan občine Slovenska Bistrica, temveč tudi dan stranke ZLSD v tem okolju. Ob teh priložnostih povabijo medse predsednika stranke Boruta Pahorja, sočasno tudi evropskega poslanca, ki v Slovensko Bistrico rad pride.
Borut Pahor je vedno prijeten sogovornik. Tokrat smo se z njim pogovarjali o njegovem delu v Bruslju, kakšna je videti Slovenija iz te perspektive, o velikopote-znosti, ki nam je včasih, v najbolj ključnih trenutkih, primanjkuje in seveda tudi o bližnjem kongresu stranke.
[t. tednik: Kako je videti Slovenijo z Bruslja?
Borut Pahor: "Ta priložnost, da se jo pogleda z Bruslja, je velik privilegij, še posebej, če človek tja odleti za nekaj dni, opravi svoje delo in se vrne nazaj. Potem primerja svoj vtis, ki ga ima z Bruslja z realnostjo, ki jo doživlja doma. Z Bruslja je Slovenija videti kot majhna, odprta država, ki bi lahko bila zelo uspešna dežela. Od tod se tudi vidi, da se v Sloveniji radi zaletavamo v majhne probleme, porabimo zanje ogromne količine energije in se okoli njih skrivamo, velike stvari pa nam ponavadi uhajajo iz rok. Zato so mi zdijo po nekaj mesecih dela v Bruslju in Strasbourgu nekatere naše slovenske prioritete toliko bolj jasne. Slovenija je vstopila v EU in Nato in sedaj je njena dolžnost, da odpravi nekaj zaostalih zgodovinskih zamud, da utrdi demokratične institucije, da pospeši svoj gospodarski razvoj, poskuša ohraniti socialno ravnovesje, predvsem pa je ključen izziv tega mandata pod vlago gospoda Jan-
še vstop v evro, ki pa je lahko takšen ali drugačen. Lahko pripelje do podražitev, ki so brez osnove in gredo samo na račun stroškov potrošnika, lahko pa so seveda veliko bolj kontrolirane. Različne izkušnje vstopa različnih držav v evro nam pokažejo, da ima Slovenija možnost, da v dveh letih z dobro pripravo vstopi v evro tako, da bo posameznik ali potrošnik čim manj obremenjen."
[t. tednik: Kako pa potem izgleda delovni dan evropskega poslanca?
Borut Pahor: ^"V Bruslju je delo razvlečeno čez cel dan. Na naši poslanski skupini socialdemokratov sem že velikokrat dejal, da bi naš delovni dan lahko organizirali bolj racionalno. Ampak, evropski parlament ima pač svojo tradicijo in ta je taka, da se delo začne zelo zgodaj zjutraj in konča zelo pozno zvečer. S tem, da imamo po tradiciji belgijsko-francoske zgodovine, romanske predvsem, odmor vedno med dvanajsto in petnajsto uro. Na to se je potrebno navaditi in ta odmor potem izkoristim za šport ali pa za kakšen sprehod po mestu. Drugače, kot sem že omenil, se začne delo zelo zgodaj zjutraj in konča zelo pozno zvečer. Imam pa tudi to srečo, da imamo letalske linije v Sloveniji urejene tako, da odleti letalo zjutraj ob šestih, tako si lahko po-
tem prisoten na prvem sestanku in iz Bruslja v Slovenijo odleti tako pozno, da lahko opraviš še zadnji sestanek in si zvečer že nazaj doma."
[t. tednik: Naša zunanja politika je sedaj dokaj aktivna. Od novega leta je Slovenija predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Kaj bomo Slovenci iz tega potegnili?
Borut Pahor: "To je v prvi vrsti velika odgovornost in tudi velik privilegij. Že večkrat sem povedal, da ima Slovenija srečo in tudi vlada predsednika Janeza Janše, da sedaj vodi zunanje ministrstvo človek, ki to opravlja že šestič, ima zelo veliko izkušenj in je,
bi rekel, preverjeni diplomat. Ni vsaka izjava ali gesta, ki jo stori minister Rupel, taka, da bi jo jaz pozdravil, nedvomno pa sodi med izkušene in dobre diplomate. Njegova koncepcija zunanje politike je vredna podpore in tudi opozicija, se mi zdi, mora biti v tem letu, ko on vodi Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, skrajno zmerna v kritikah njegovega dela in mu pri njegovem delu pomagati, ker ima v tem, da dela za organizacijo za varnost in sodelovanje, priložnost, da kaj naredi tudi za Slovenijo. Njegov obisk na Kosovem je tipičen primer tega. Gre sicer urejat stvari v imenu Ovseja, zraven pa lahko stori tudi kaj za slo-
Foto: Črtomir Goznik
Borut Pahor - predsednik stranke ZLSD in evropski poslanec
venske interese. To je privilegij, ki ga kaže izkoristiti. To pa je tudi slovenska priprava na naše predsedovanje EU leta 2008. Sijajna priložnost, ki nas bo tudi nekaj stala, seveda, vendar, da bi se ta strošek splačal, mora Slovenija to svoje delo opraviti zares odlično. To pa pomeni, da bo znala postaviti svoje prioritete in dobro organizirati delo Evropske unije in takrat pokazati tudi kakšen rezultat. To pa je tisti način, preko katerega lahko Slovenija tudi preko evrobarometra iz dna lestvice popularnosti med novimi članicami zleze nekoliko navzgor. In Slovenci lahko postanemo bolj ...
[t. tednik: ... mogoče samozavestni?
Borut Pahor: "Samozavestni bi morali biti že sedaj, ker imamo vse razloge. Ni nobenega razloga, da bi imeli kakšen kompleks, ne zgodovinski in ne aktualen. Ampak dvomilijonski narod se mora trdno postaviti na svoje noge, mora biti realen, pa tudi velikopotezen. Zdi se mi, da nam ta hip manjka element velikopoteznos-ti. Imeli smo ga v času osamosvojitve, ker brez velikopoteznosti, ki jo je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika sprožil Demos, ne bi uspeli. Če ne bi bilo velikopotez-nosti pri odločitvah glede EU in Nata, ko je vlado vodil dr. Janez Drnovšek, ne bi šlo. Tudi sedaj pravim, ko vlado vodi Janez Jan-
ša in se zdi, kot da so vse velike zgodovinske teme izpete, ni tako. Sedaj potrebujemo velikopotezne odločitve zato, da se prerinemo v klub najbolj razvitih držav, da bomo vsi bolje živeli. Moram povedati, to je tudi ena izmed zadnjih evropskih izkušenj iz Bruslja, da se tudi velike države bojijo prihoda Kitajcev, sprememb, ki jih prinaša globalizacija, da bodo bežale industrije z nizko dodano vrednostjo iz njihovih držav na Bližnji in Daljni vzhod. To se dogaja tudi v Sloveniji. Vhod v evro, ki bo neboleč za potrošnika, prestrukturiranje domačega gospodarstva, hkrati pa tudi odpiranje navzven."
[t. tednik: Gospod Pahor, vi ste predsednik stranke ZLSD. 2. aprila letos bo kongres stranke. Boste ponovno kandidirali za predsednika stranke?
Borut Pahor: "Odločitev o tem bom javno sporočil v sredini februarja. Bom tudi iskreno povedal zakaj. Vesel sem sprejetja predloga, da bo kongres stranke šele drugega aprila. Zakaj? Zato, ker se mi zdi prav, da imajo ljudje čas, predvsem tisti, ki so bili moji kritiki, češ, da peljem stranko preveč na sredino, da je preveč liberalna ter se celo sem in tja spogleduje z desnico, še posebej po mojem predlogu, da bi šli skupaj v vlado s kolegom Janšem, kar je naletelo na hud odpor. Tukaj so tudi stare zamere pri mojih kritikih za moje naprezanje za vstop v Nato, za spravo in tako naprej, saj poznamo te stvari. Prav se mi zdi, da ti moji kritiki dobijo človeka in ekipo, ki bo alternativa in zato potrebujejo določen čas in jaz sem jim kot predsednik stranke to tudi omogočil."
Vida Topolovec
Ptuj • S tiskovne konference
Na borzi
Borzni posredniki so v minulem tednu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pokazali kar precej optimizma in z nakupi tečaje pognali navzgor. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do četrtka pridobil 1,5 % in četrtkovo trgovanje končal pri 5065,66 točkah.
Največ prometa je bilo v minulem tednu opravljenega z delnicami Gorenja (GRVG). Skupni promet z delnicami je do četrtka znašal 1,6 mrd SIT, kar je bila posledica nakupa lastnih delnic Gorenja in nakupa KADa, ki je bil drugi upravičenec do nakupa delnic Gorenja od Slovenske odškodninske družbe. Gorenje je dokupilo 1,91 odstotka lastnih delnic, za delnico pa so odšteli 6.485,93 tolarja. Delež lastnih delnic v kapitalu so tako povečali na 3,96 odstotka. Gorenje lahko iz opcijske pogodbe, podpisane junija lani, kupi še 4,49-odstotni delež kapitala. KAD, ki je drugi upravičenec do nakupa delnic GRVG, je napovedal, da bodo delnice preknjižili v petek. KAD bo imel po nakupu okoli 19,5 odstotka kapitala Gorenja. Tečaj je do četrtka pridobil 1,8 % in trgovanje zaključil pri vrednosti 6.525,86 SIT
Med bolj trgovanimi delnicami so bile v minulem tednu delnice Petrola (PETG), s katerimi je bilo 793 mio SiT prometa, tečaj pa je zrasel za 1,9 %. Petrol v zadnjem času povečuje delež v Geoplinu, ki je državni koncesionar za prenos plina v Sloveniji, vlada pa bo v prihodnjih dneh odločala o reviziji pogodbe, ki jo ima Petrol sklenjeno z državo o nakupu delnic, ki so v lasti državnih podjetij.
Informacije o tem, da je Luka Koper z izplačilom dividend oškodovala državo, so vplivale na 1,7 % padec tečaja. Vodstvo Luke Koper zavrača očitke, poročila urada za preprečevanje korupcije, ki obtožuje podjetje, da dela zgolj v korist majhnih delničarjev in s tem povzroča škodo državi, ki je večinska lastnica.
Med donosnejšimi delnicami so bile minuli teden delnice Merkurja (MER), s katerimi je bilo opravljenega za 69 mio SIT poslov, tečaj pa je pridobil 2,4 % vrednosti. Po končanem uspešnem prevzemu s strani Is-trabenza je pričakovano padel tečaj delnice Kolinske (KOLR), ki je izgubila 12,3 %, padel pa je tudi tečaj Droge (DRPG) za 4,43 %.
Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek proti Mobitelu zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu mobilnih telekomunikacij. Urad je uvedel postopek proti Mobitelu na zahtevo Vege, katerega lastnik je ameriški WWI. Urad ugotavlja, da Mobitel zaradi visokega tržnega deleža določa ceno storitev mobilne tehnologije, vendar pa končna odločba še ni napisana.
Matija Lipar, investicij^ski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.npar@inn'ka.si
Nadzorni organ: Agenci a za trg
vrednostnih papirjev, L ubljana
Perutnina namerava prevzeti Agrokombinat
Uradno namero o prevzemu tega mariborskega podjetja je Perutnina najavila 13. januarja letos, čeprav se je o priključitvi govorilo že zelo dolgo časa. Kakšen bo razplet, bo potrebno počakati vsaj se do javne ponudbe 13. februarja, vendar pa v napovedi direktorja in predsednika uprave Skupine PP dr. Romana Glaserja ni bilo slišati kakšnega dvoma o prevzemu.
"Sicer ne gre za posebno velik gospodarski subjekt, z njegovim prevzemom pa bo Perutnina s pridobitvijo približno 1200 hek-
tarjev ter z obratom mešalnice izpopolnila proizvodnjo na primarnem nivoju," pravi dr. Gla-ser.
Foto: SM
Dvomov o tem, ali bo Perutnina prevzela Agrokombinat, naj ne bi bilo več!
Neuradno naj bi se cena Agro-kombinata gibala tam okoli milijarde, Perutnina naj bi ciljala na najmanj 51-odstotni lastniški delež, pri čemer pa še ni znano, ali bo prevzem potekal v obliki finančnega nakupa — nikakor naj ne bi bil uporabljen paket doka-pitalizacije, ki je bil potrjen že lani — ali v obliki (naturalne) zamenjave. O morebitnem prevzemu PP s strani koga drugega pa naj (še) ne bi bilo govora _
Sicer pa na sredini novinarski konferenci ni bilo slišati kaj takega, o čemer v našem časopisu ne bi že obširno poročali. Skupina PP bo kljub polletnim rdečim številkam po oceni Glaserja poslovno leto končala z dobičkom okoli 300 milijonov tolarjev, po predstavljenih podatkih lanski prihodki delniške družbe PP znašajo 26,1 milijarde, konsolidirani prihodki Skupine PP 34,7 milijarde,
za naložbe pa so lani porabili 3,5 milijarde tolarjev. Skupno s v družbi PP lani proizvedli 53.000 ton perutninskega mesa in izdelkov, na ravni Skupine pa 12.000 ton več. V letu 2005 nameravajo fizični obseg proizvodnje povečati za dobrih 10 odstotkov, podobno pa načrtujejo tudi glede povišanja prihodkov. Število zaposlenih se po predvidevanjih v tem letu naj ne bi zmanjšalo.
Trgovci pametnejši od živilcev?!
Sicer pa je Glaser na predstavitvi poslovanja PP kar nekaj kritičnih misli (in ocen) namenil vprašanju skupnega nastopa oziroma združitve živilske industrije v slovenskem prostoru. Po njegovih besedah naj bi se o tej pereči problematiki in o sedanji krizi res veliko govorilo, ampak bore malo ali nič naredilo. Istrabenzo-
va namera o združitvi te branže se Glaserju ne zdi sporna, ampak jo celo pozdravlja, razbrati pa je bilo, da dvomi, kako in v kakšni obliki naj bi se ta zadeva sploh izpeljala. Dejstvo, ki ga priznava tudi prvi mož perutninskega giganta, pa je, da so se trgovci znali veliko bolje povezati in nastopiti na slovenskem trgu, kot so to storili živilci, zato so tudi težave, s katerimi se srečujejo in se bodo ob morebitni ohranitvi statusa quo v živilski industriji še srečevali, vedno večje.
Roman Glaser je poudaril še, da bi MKGP moralo imeti jasnejšo strategijo za živilsko industrijo in da bi bilo nujno oblikovati funkcijo državnega sekretarja za to vrsto industrije, ki sicer po njegovem mnenju veliko bolj spada pod okrilje gospodarskega kot pa kmetijskega ministrstva.
SM
Videm pri Ptuju • Obrtniški kulturni večer
O usodi zbornice bodo odicčaii sami
V dvorani občine Videm je bil 21. januarja tradicionalni kulturni večer Območne obrtne zbornice Ptuj, na katerem so podelili 40 bronastih, srebrnih in zlatih jubilejnih plaket ter kristalno za 20, 25, 30 in 35 dopolnjenih let dela v obrti.
Kristalno plaketo za 35 dela v obrti je prejel Konrad Šmigoc iz Spuhlje 86 a, obrtnik krojač (tretji z leve). Na fotografiji v družbi z vodstvom OOZ Ptuj: podpredsednikoma Jožetom Milosičem in Slavkom Šegom, predsednikom Jožetom Kokotom ter sekretarjem Janezom Rižnarjem.
Ormož • Restavracijo Center prevzel Podplatnik
Predvsem dobra kuhinja
Z novim letom se je zgodila sprememba pri upravljanju Restavracije Center, ki jo je od prejšnje najemnice Stanislave Osebek prevzel Franci Podplatnik, ki se je doslej ukvarjal predvsem z mesnicami. Z Mercatorjem je sklenil najemno pogodbo za nedoločen čas in za nov začetek osvežil in preuredil notranjost lokala.
Kristalno plaketo je za 35 let dela prejel Konrad Šmigoc iz Spuhlje.
Slavnostni govornik je bil predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot, ki je prejel tudi bronasto plaketo za 20 let dela v obrti. Dolgoletno delo v obrti je dober znak obrtniške vztrajnosti, kvalitete in trme, je med drugim poudaril. Obrtniki s Ptujskega so imeli že pred več kot 30 leti vizijo razvoja, prihodnosti in zbornične organiziranosti. Ustanovili so jo skupaj z drugimi slovenskimi obrtniki prostovoljno, sami pa bodo tudi odločali o njeni nadaljnji usodi, je prepričan Kokot. Te pravice jim ne bo odvzel nihče. Samo s skupnimi močni bo mogoče spreminjati razmere v korist razvoja slovenske obrti, slovenske države in prihodnosti. Slovenska obrt je
gibalo razvoja in edina, ki ponuja zaposlitve. Vstop v EU je prinesel nove trge in nove priložnosti, hkrati pa tudi večjo konkurenco. Najboljše orožje v novih razmerah je lahko znanje, zato so v Območni obrtni zbornici Ptuj v lanskem letu tudi uredili prostore za multimedijsko učilnico, kjer si bodo nabirali potrebna nova znanja. Jože Kokot je iskreno čestital vsem jubilantom v obrti in jim zaželel še veliko poslovnih uspehov.
Tradicionalni obrtniški kulturni večer je bil hkrati priložnost, ko so si obrtniki za nekaj dragocenih ur oddahnili. Zapeli so jim pevci Ptujskega noneta, gledališka skupina Kulturnega društva France Prešeren Videm pa jim je smeh na usta izvabila s Partljičevo komedijo Čistilka Marija.
MG
Foto: vki
Franci Podplatnik se po tem, ko je zaključil svoje načrte v mesni branži, namerava preizkusiti se v gostinstvu.
Franci Podplatnik se je približal svojemu cilju, zadal si je namreč, da napravi verigo 10 mesnic in manjka mu le še ena, za katero pa se odpeljal dogovarjat takoj po najinem pogovoru. V Ormožu in Ptuju ima podjetje po dva obrata, po eno mesnico pa v Mariboru, Ljutomeru in Križevcih pri Ljutomeru. Seveda ne gre pozabiti še lastne proizvodnje, ki je bila odprta leta 2001 in obsega ves program, ki ga takšna industrija premore, okrog 50 vrst suhomesnih, obarjenih, dimljenih in drugih izdelkov. Skupno je zaposlenih okrog 35 delavcev; z zunanjimi in pogodbenimi sodelavci pa potrebujejo 40 ljudi. Največje težave imajo z mesarji. Vedno jih
namreč primanjkuje. Čeprav plače nikakor niso slabe, vendar s tistimi v Avstriji ne morejo konkurirati. Zato poskušajo s prekvalifikacijo različnih profilov. Redno izobražujejo tudi vajence. V skladu z zakonodajo morajo imeti mesarji po novem naziv mesar prodajalec in kako zadostiti zahtevam zakonodajalca, bo seveda nov izziv za podjetje.
Usoda ptujske klavnice podjetja ni preveč prizadela, saj so že prej okrog 5000 prašičev letno zaklali v klavnici v Murski Soboti, na Ptuju so klali le govedo. V teh dneh pa se s svojimi uslugami menda že ponujajo tudi avstrijske klavnice. Podplatnik zagotavlja, da mesa ne
uvažajo in prisega na izključno domače meso. Pravi, da so naši predpisi bolj strogi od evropskih in po njih je bil zgrajen tudi nov predelovalni obrat, ki ustreza vsem predpisom in najvišjim standardom. Ob otvoritvi so si pridobili dovoljenje za manjši obrat, to obdobje so prerasli in so v fazi pridobivanja dovoljenja za obrat večjih kapacitet. Večino proizvodnje, okrog 85 %, prodajo v lastni prodajni mreži.
Podjetje Podplatnik je zraslo iz pred 13 letu ustanovljenega podjetja Ortrade, ki sta ga skupaj vodila Marjan Kumer in Franci Podplat-nik. Ukvarjala sta se predvsem s prodajo zelenjave in mesa. Kar nekaj let sta sodelovala, ko pa je stvar začela rasti, sta se ločila in šla vsak svojo poslovno pot. Danes imata vsak svoje uspešno podjetje. Podjetje Podplatnik je preraslo v družinsko podjetje, kjer so za uspeh podjetja pripravljeni vsi poprijeti za delo.
Odločitev za gostinsko dejavnost je malce prikrojena po evropskih vzorih, kjer imajo vsi mesarji tudi svoje gostilne. Sicer pa je gostinstvo tudi družinska tradici-
ja, zato odločitev ni bila težka. Še pred najemom restavracije Center je Franci Podplatnik razmišljal avanturi v gostinske vode. Ob vinski cesti na Vinskem vrhu je kupil zidanico in zemljo, sedaj pa izdelujejo projekte kako projektu vdahniti življenje. Tako, da je Center povsem nepričakovano padel v že spremenjeno gostinsko usmeritev podjetja, katerega "glavni cilj je, da ljudje od tukaj odhajajo zadovoljni." Restavracija Center bo skrbela predvsem za dobro kuhinjo, saj že odpiralni čas, ki je le do 19.00, daje slutiti, da želijo tržiti kuhinjo in ne bifeja. Poslovni interes je seveda v kuhinji plasirati lastno meso in izdelke. Ob najemu so prevzeli vse zaposlene in pritegnili še enega kuharja.
Ime Podplatnik je bilo velikokrat omenjeno tudi pri govoricah o nakupu ormoškega hotela. "Res smo se pogovarjali, določili smo že okvirno ceno, potem pa so na koncu ostale nedorečene še nekatere stvari, kjer se nismo našli", je na to temo redkobeseden Franci Pod-platnik.
viki klemenčič ivanusa
Ptuj • "Množična" razprava o KTV
Izhod v najmanj slabi rešitvi?
19. januarja se je v ptujski Mestni hiši začela razprava o KTV Ptuj, na kateri so pregledali "dosedanje aktivnosti, ocenili stanje in si postavili usmeritve za ureditev stanja". Za skupno mizo so se dobili predsedniki odborov mestnega sveta, vodje svetniških skupin, predsedniki mestnih in primestnih četrti, predstavniki KKS Ptuj, d. d., Ingel, d. o. o., Ptuj, člani zadnjega upravnega odbora KTV Ptuj in člani Iniciativnega odbora. Seje sta se udeležila tudi Vida Mayr, pravna zastopnica mestne občine Ptuj in Mirko Prelog, ki je opravil revizijo sistema.
^ Ptujski župan dr. Štefan Celan, ki je sestanek sklical na pobudo več svetnikov, najglasnejši med njimi je bil vseskozi Janez Rožmarin, je uvodoma govoril o zdajšnji vpletenosti mnogih, nekateri pa "nismo nič krivi, vsem gre samo za čim boljši signal, kvaliteten program in čim nižjo ceno". Dolgo je tudi menil, da naj ptujsko KTV zgodbo rešijo tisti, ki so jo zapletali. Čeprav se zaveda, da predlagane rešitve niso najboljše, so pa najmanj slabe. Dejstvo, da v procesih lastninjenja nekoč družbene lastnine idealne rešitve ni, poudarja.
Zgodba o KTV Ptuj se pričenja v leto 1986, ljudje so ga pričeli graditi zato, da bi dobili signal, pogodbe so sofinancerske, ne pa lastniške, saj občani v KTV Ptuj niso vlagali z namenom lastništva, temveč z namenom, da pridobijo TV signal, še poudarja ptujski župan. Mestna občina Ptuj prav tako nima ambicij, da bi bila lastnica nečesa, kar so naredili ljudje.
Se vedno pa v mestni občini trdijo, da KTV sistem nikoli ni bil prenešen na mestno četrt Ljudski vrt. Skoda, da udeleženci sredinega sestanka niso dobili vpogleda v premoženjsko bilanco neposrednega uporabnika proračuna (Mestno četrt Ljudski vrt), ki nosi datum 31. 12. 2003, in v druge spremljajoče dokumente, pa bi se lahko prepričali, da je KTV Ptuj zajet v tej premoženjski bilanci. Tudi tokratno ugovarjanje predsednika mestne četrti Ljudski vrt Stojana Žižka je izzvenelo v prazno, čep-
rav dokumenti potrjujejo njegovo razpravo. Poleg tega je bila inšpicirana mestna četrt Ljudski vrt, ne pa mestna občina, ko je šlo za plačilo DDV.
Sporni deleži še naprej
Tudi trditev, da so Ingelu sredi lanskega leta ponudili v podpis operatersko pogodbo, je zahtevala najmanj pojasnitev, ker so o tem potekali le neformalni pogovori, nikoli pa je dejansko ni prejel. Pa pojasnitve ni bilo. Edina ponudba o sodelovanju je bila pogodba o sodelovanju za dobo enega leta, ki pa je bila za Ingel nesprejemljiva in škodljiva. Ker se Ingel ni odzval, so poiskali drugega operaterja. Na relaciji ptujski župan - Ingel so potekali tudi neformalni pogovori o tem, da bi se zgladili zapleti, zanje se je še posebej zavzemal eden graditeljev sistema, ki je v to vložil veliko naporov, a tudi on je moral na koncu ugotoviti, da v Mestni hiši ne igrajo z odkritimi kartami. Ker če bi, občina med tem, ko so pogovori še potekali, ne bi vložila tožbe proti Ingelu.
Za nekatere sovlagatelje in člane Iniciativnega odbora so še vedno zelo sporni lastniški deleži. Ti so bili izračunani v korist Mestne občine 51:49. Lastniki so za pridobitev signala v večini plačali med 600 in 800 takratnimi nemškimi markami, manj kot 600 mark jih je plačalo 1600. Vseh naročnikov je v tem trenutku 5544. Nekoliko pa se razmer-
je spremeni, če se upošteva tudi delo, ki so opravljali sovlagatelji sistema, saj s tem izračunom dobijo večino, 51,7 odstotka, MO pa 48,93. Se vedno pa je ptujski župan prepričan, da lahko občina najbolj zavaruje interese sovlagateljev, ker v "moč" zasebnega kapitala na tem področju ne verjame. Veliko pove tudi varovalka v statutu delniške družbe, da samo nadzorni svet daje dovoljenje za prenos delnic.
Ptujski župan je po enournem pojasnjevanju zadev in možnih izhodov, do katerih so se dokopali za zdaj le v Mestni hiši (med drugim pričakujejo odstop od vseh medsebojnih tožb po sklenitvi dogovora o nadaljnjem delovanju KKS, d. d., Ptuj), odprl razpravo. Lahko popravijo tudi sliko zastopanosti naročnikov v organih upravljanja delniške družbe, nadzorni svet lahko razširijo za dva člana, vendar za tista, ki nista vpletena v tožbe.
Boris Krajnc, predsednik Iniciativnega odbora, je spomnil, da je po odloku, ko je še veljal, upravni odbor bil tisti, ki pripravi dokončno obliko organiziranosti KTV Ptuj, mestni svet pa je to obšel. Zaradi tega je prišlo do prvih nesoglasij, v tem trenutku je stanje nevzdržno. V upravnem odboru so za to, da bi se ustanovila dvojna komandit-na delniška družba; to je tudi želja naročnikov, ki se je pokazala skozi anketo, izvedeno v manjšem obsegu. Tudi najnovejše izvajanje ptujskega župana in ponujene rešitve ga niso prepričale. Zupan je glede te dileme v
razpravo povabil pravno zastopnico Vido Mayr. Po njenem gre za dve pravni osebi. Nekateri teoretiki dvomijo v tako družbo, zato so se na Ptuju raje odločili za vrabca v roki kot goloba na strehi, je dodal ptujski župan.
Janez Rožmarin je pozdravil, da je do sestanka prišlo, županu pa je zameril, da je nanj povabil pravno svetovalko, saj za vse velja po 22. členu statuta načelo enakih pravic. Dve položnici, ki so ju dobili za plačilo naročniki KTV, sta po njegovem odsev "naše nesposobnosti" reševanja zadeve. Podobno je menil Milan Ostrman, ki je še dodal, da se prav tako počuti zelo neenakopravno, saj se s pravno zastopnico človek srečuje na sodišču. Zanimalo ga je tudi, zakaj je bil sistem predan brez primopredaje, tehnično ni bil prevzet, da bi bila znana vrednost, zakaj en ključ ni deponiran na sodišču. Odgovora ni dobil.
Je vsega kriv mestni svet?
Mag. Metod Grah, predsednik sveta MČ Center, je prepričan, da je vsa krivda na mestnem svetu in občinski upravi, ker se stvari ni lotil na pravi način. Izhodišče je v lastnini in v tem, kdo bo odločal o družbeni lastnini.
Mirko Prelog, ki je opravil revizijo sistema in izračun delitve lastniških deležev, se je čudil nasprotovanju prisotnih, če ti obenem pravijo, da delajo v interesu občanov. Kot je pokazala revizija v Ingelu, ta denarja ni razmeta-
Ptuj • Volilna konferenca MO SDM
Najprepoznavnejši v Sp. Podravju
V gostišču Savaria v Rogoznici je bila 22. januarja volilna konferenca Mestnega odbora Slovenske demokratske mladine Ptuj. Kot gosta sta se je udeležila tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in predsednica Slovenske demokratske mladine Slovenije in poslanka v državnem zboru Alenka Jeraj.
Mladim so se pridružili so se tudi podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Marko Siško, član izvršilnega odbora SDM Jure Emeršič, glavni tajnik SDM Zoran Mojškerc, vodja svetniške skupine v MS MO Ptuj Rajko Fajt in predsednik Ptujske regije SDS Mi-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Korpar bo MO SDM vodil tudi v bodoče.
lan Petek ter predstavnik SDM Kidričevo Andrej Karneža.
V novem mandatu načrtujejo velike spremembe v organiziranju in delovanju Mestnega odbora Slovenske demokratske mladine, s čimer bo lažje izpeljati vse načrtovane projekte, med drugim poudarja predsednik mestnega odbora sDm Ptuj Andrej Korpar, ki bo MO SDM Ptuj vodil tudi v novem dveletnem obdobju; za podpredsednika so izvolili Damira Žeraka, za tajnika Jaki-ja Majcna.
Eno od glavnih področij dela SDM v bodoče bo približevanje politike mladim ljudem, da bodo mladi lahko enakovredni sogovorniki na vseh področjih družbenega dela in življenja, ter narediti SDM Ptuj za največjo in najpre-poznavnejšo organizacijo mladih v Spodnjem Podravju, kjer želijo na celotnem območju ustanoviti lokalne odbore SDM - gre tudi za ljutomersko, ormoško in lenarško območje. Podrobnejši program dela za celo dveletno obdobje bodo predstavili čez en mesec.
SDM na Ptuju je bila ustanovljena pred devetimi leti. Program SDM-a na državni ravni je predstavila Alenka Jeraj. V Sloveniji trenutno deluje 37 občinskih odborov SDM z več kot 4300 člani. Stranka SDS je ugotovila, da potrebuje tudi mlado moč, ne samo pomoč pri lepljenju plakatov, je med drugim dejala, ko je nagovorila udeležence volilne konference MO SDM Ptuj. Ob že ustaljenem vsakoletnem izobraževalnem programu, ki poteka v okviru Akademije dr. Jožeta Pučnika in v okviru projekta Nova politika, bodo letos prvič izvedli tudi izobraževanje za predsednike, tajnike in člane izvršilnih odborov. Ob dnevu državnosti bodo letos izvedli projekt "Slovenija, dežela velikih ljudi", v okviru katerega bodo predstavili pomembne ljudi, o katerih pa se v šoli nismo učili.
Miroslav Luci, predsednik MO SDS Ptuj in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je vesel, da se število mladih članov v stranki povečuje, saj bodo z leti
prevzeli pomembne dolžnosti na vseh ravneh njenega delovanja. Slovenija se nahaja v drugem težjem obdobju, v obdobju, ko se bomo vključili v finančne tokove evra, ko bo evro postal tudi naša valuta. Včasih bo potrebno zati-sniti tudi pas, mladi se s posledicami nove davčne zakonodaje že srečujejo. Prepričan je, da bo vlada našla čas za pogovore s študenti, dogajanje v študentskih servisih pa bo moralo postati bolj pregledno, sicer se ne bi moglo dogajati, da bi en študentski servis kupil propadlo firmo za pol milijarde tolarjev. Mladim članom SDM je priporočil, da se že sedaj aktivno vključijo v priprave na lokalne volitve, da bi vsaj z dvema članoma prišli v mestni svet; zdajšnja člana SMS se za mladinsko problematiko v ptujskem mestnem svetu ne zavzemata pretirano. Opaznejše je delovanje Dejana Levaniča kot svetnika ZLSD, ki je sicer predsednik Mladega foruma Slovenije.
MG
Potrošniki naj plačujejo KKS
19. januarja 2005 je Tržni inspektorat Republike Slovenije, Enota Maribor, Izpostava Ptuj, izdal odloibo družbi Ingel, d. o. o., s katero so ji začasno prepovedali izdajanje in pošiljanje položnic naročnikom KTV Ptuj za plačilo vzdrževanja sistema, ker je neupravičeno izdajanje in pošiljanje položnic s strani Ingela za potrošnike zavajajoče, je zapisal tržni inšpektor Slavko Živec. Pri izdaji odločbe o prepovedi tržne inšpekcije ni zanimal gospodarski spor med družbo Ingel, d. o. o., družbo KKS in mestno občino Ptuj, temveč potrošniki oziroma naročniki kabelske televizije. Pri odločitvi je bilo upoštevano mnenje, da naj potrošniki plačujejo vzdrževalnino kabelskega sistema tistemu operaterju, ki storitve opravlja. To pa je trenutno KKS Ptuj, kjer so zadovoljni z odločitvijo inšpektorata, saj bo s tem konec zmede med naročniki in omogočeno nadaljevanje posodobitve sistema KKS Ptuj.
val, res pa je, da je nekdaj 455 milijonov vreden sistem danes vreden le še 165 milijonov tolarjev. Po trditvah nekaterih za sredinem omizju naj bi bil tudi tehnično in tehnološko zastarel, včasih pa je veljal za drugi najboljši kabelski sistem v Sloveniji. V primeru, če bi se odločili za delitev delnic brez občine, bi vsak delničar dobil 27 tisoč tolarjev, če pa bo svoj delež občina uveljavila, bo vsak delničar dobil 13 tisoč tolarjev. Iz izkušenj pa ve, da če občine ne bo zraven, se bo že v letu in pol lastništvo skoncen-triralo v 70-odstotni delež zgolj nekaj delničarjev.
Milan Cucek, svetnik mestnega sveta, je Janeza Rožmarina, Milana Ostrmana in Borisa Kraj-nca spomnil, da so skupaj pripravljali prvi odlok, s katerim so želeli zaščititi lastnino vseh občanov, a jim žal ni uspelo. Pozval jih je k dialogu, ker jih bodo vseh skupaj imeli občani počasi dovolj, stare zgodbe naj bi zakopali, pričeli naj bi novo v smeri rešitve nastale problematike, ki ji v tem trenutku še ni videti skorajšnjega konca.
Janko Cuš, tudi eden izmed članov zadnjega upravnega odbora, se je skušal dokopati do realnosti pri delitvi delnic 51:49. Prepričan je, da občina z od zunaj naročeno institucijo operira z imaginarnim denarjem oziroma vložkom, in to celo dvakrat. Prvič je to imaginarnost slutiti v potencialnih naročnikih, ki naj bi se šele priključili na KTV, saj je v mestni občini po besedah ptujskega župana enajst tisoč naslovov. Na vprašanje, kje so ti naročniki, odgovora ni bilo. Morda so v Grajeni ali na Kicarju, kjer si že dolgo želijo primarni vod, vendar ga zaradi nerentabilnosti naložbe še vedno nimajo? Ima-
ginarno, poudarja Čuš, si je lastiti tudi delež lastništva, ki še ni vplačan. Po tabeli zunanje institucije gre za okrog 443 milijonov tolarjev, ki ne bo nikoli vplačan s strani MO Ptuj, temveč ga bodo zopet vplačali individualni lastniki. Stvarni vložek MO Ptuj je po izdelani študiji zunanje institucije, ki jo je naročila mestna občina Ptuj, le 21,9 milijona tolarjev, vložek preostalih vlagateljev pa presega 492 milijonov tolarjev. Realnost je povsem drugačna, niti približno ni v razmerju 51:49, približna ocena bi bila 5:95 v korist individualnih lastnikov.
Naročniki so v tem trenutku še v največji dilemi, ker ne vedo, komu bi plačali položnico: tistemu, ki je dobil spor na višjem sodišču, ali KKS Ptuj, ki ji je mestna občina Ptuj predala sistem na podlagi začasne odredbe in sklepa mestnega sveta.
Čeprav so v tem trenutku redna pravna sredstva izčrpana, kar zadeva sodne zadeve, se mestna občina, potem ko je izgubila na višjem sodišču, pritožuje naprej. Njihova je tudi razlaga, da jim z odločbo višje sodišče ni ničesar naložilo, poleg tega pa naj bi z odločbo oziroma s svojo odločitvijo kršilo kar sedem zakonov. V tej zmedi bo še tretjič prišlo do dvojih položnic.
Ptujski župan je drugo razpravo o reševanju ptujske KTV problematike napovedal za po pustu. Medtem bodo vsi udeleženci dobili v razpravo pisno gradivo, da bi se lažje odločali o ponujenih rešitvah, ki so jih za zdaj pripravili le v mestni občini. Ker je bilo na voljo že na prvi seji, je najmanj čudno to, da ga župan ni dal v razpravo že prej, glede na to da se v sistemu vse bolj zapleta in se prekleto mudi.
MG
Ptuj • Blaž Ivanuša v Lekarni
Ohranimo mladost
V okviru projekta Ohranimo mladost je od 21. januarja do 28. februarja v galeriji Lekarne Ptuj na ogled razstava mladega ptujskega fotografa Blaža Ivanu-
še. Kustos razstave je Stojan Ker-bler. Mladi fotograf Blaž Ivanuša pa se tokrat predstavlja z maskami.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Slavinec, vodja projekta galerije v Lekarni Ptuj, in Blaž Ivanuša, avtor razstave
Ptuj • Peter Debeljak, vodja kabineta v ministrstvu za šolstvo
Periferija ni izgovor
Ptujčan Peter Debeljak, rodil se je v Mariboru, nekaj časa živel v Dornavi, zatem so se starši preselili na Ptuj, zase pravi, da je še vedno Ptujčan, čeprav že deset let živi in dela v Ljubljani. Pri svojih 28 letih je eden tistih mladih, občudovanja vrednih ljudi, ki vedo, kaj hočejo, zato so tudi uspešni, pri čemer jih vodijo naprej samoiniciativnost, delo in prodornost, ki so potrebni, da preskočiš kakšno stopničko, poudarja. VIP (veze in poznanstvo) pri njem ni igral nobene vloge, čeprav pravi, da včasih ni slabo, če jih imaš, ni pa nujno. Od decembra lani vodi kabinet ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, po neuradnih podatkih je trenutno najmlajši šef kabineta ministra v Sloveniji.
že mesec dni po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, študijskem programu politologije, smer analiza politike in javna uprava, diplomiral je aprila leta 2001 z odliko na temo "Državni svet Republike Slovenije: (so)odločevalec ali lobi(st), v okviru katere je raziskoval neformalno moč in vlogo državnega sveta Republike Slovenije v procesih političnega odločanja, se je zaposlil kot pripravnik in nato kot svetovalec v Protokolu Republike Slovenije. Sprva je zagotavljal protokolarno podporo predvsem predsedniku državnega zbora RS Borutu Pahorju, kasneje pa predvsem predsedniku RS dr. Janezu Drnovšku. V tem času je opravil okrog 40 potovanj v tujino in organiziral številne obiske na najvišji državni ravni v Sloveniji. "Še vedno trdim, da je takšna vrsta dela najboljša popotnica za začetek kariere, po domače, najboljša možna prva služba, saj se posameznik nauči improvizacije, timskega dela, hitrih reakcij, vztrajnosti, diplomacije, tak-tnosti, pravilnega obnašanja, pridobi mednarodno širino. Svoj prvi samostojni obisk sem izpeljal po manj kot treh mesecih službovanja, kar še vedno velja za neformalni rekord protokola RS. Povprečje je okrog tri do pet let za prvi samostojen projekt na ravni uradnih obiskov tujih predstavnikov v Sloveniji. Za nekako svoj največji profesionalni uspeh pa
štejem dejstvo, da sem bil za mesto svetovalca v Potočnikovem kabinetu izbran med 274 kandidati po trokrožnem sele-kcijskem sistemu. Tudi nasploh je izkušnja dela v Potočnikovem kabinetu zaradi izjemnih ljudi, predvsem pa zaradi Potočnikovega načina dela ter osebnosti preprosto nekaj posebnega. Tako si tudi štejem v čast, da lahko s svojim bivšim šefom še vedno gojim pristne prijateljske stike zunaj dela."
Kot svetovalec v kabinetu ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika se je zaposlil v jeseni leta 2003. Opravljal je naloge, povezane s pripravo opomnikov za ministra. Ko je dr. Janez Potočnik prevzel funkcije evropskega komisarja, je delo nadaljeval kot višji svetovalec v kabinetu ministra Milana Cvikla.
Za delo je motiviran, ne potrebuje dodatne motivacije, potrebuje pa stimulativno okolje, nek stimulativen cilj, potem mu delati ni problem, pravi. Verjetno pa je potrebno imeti tudi nekaj sreče, tudi splet okoliščin, morda tudi dobrega mentorja, da prideš do želenega cilja.
V njegovih otroških sanjah ni bilo poglavij o tem, da bi rad postal policist, detektiv. V njegovi zgodbi je bila vedno stopnička naprej. Ko je bil čisto majhen, je želel biti košarkar, košarko in nogomet še danes rad igra, počasi pa se je v njem pričela porajati družbena žili-
Foto: Črtomir Goznik
Peter Debeljak: "Politika je del stvarnosti, je vsaka naša poteza, ki je javna."
ca, videl se je v funkciji nekoga, ki dela na nekem družbenem področju, in to je zgleda njegova usoda.
Politika
je del stvarnosti
Njegova usoda ni politika. Celo pravi, da se ne vidi v dnevni politiki, čeprav ga vedno vleče tja. Na nek način spremlja dnevno politiko, profesionalno, tudi njegova profesionalna pot je vezana na politiko. Jaz sam sebe ne označujem kot nekoga, ki bi se ukvarjal s po-
litiko. Do politike ima drugačen odnos, kot ga ima javnost. "Najlažje je stvari, ki jih ne razumemo, zavračati. V Sloveniji zaradi prekratke demokratične tradicije oziroma zaradi nekih specifičnih razmer politiko zavračamo kot nek agens. Ampak politika je del stvarnosti, politika je nenazadnje vsaka naša poteza, ki je javna. Škoda, da ima politika tako nizek status. Kot zgleda, pa je sama kriva za to. Jaz jo bolj gledam kot sredstvo za dosego nekih družbenih ciljev in me prav nič ni sram, da sem del tega."
Mladi v Sloveniji politiko v glavnem zavračajo, za kar mu je žal. "Mladi so iz družbenih procesov v tranzicijskem času izpadli tudi zato, ker niso imeli svojega sindikata, nobeden jih ni upošteval, ker jih v dnevni politiki ni bilo potrebno upoštevati. Mogoče so imeli študentje svojo organizacijo, ki se je v glavnem ukvarjala sama s seboj. Osebno hočem vedno propagirati politiko in vedno naletim na ovire, češ, mladi bi samo velike plače ... "
Peter Debeljak je pri ocenjevanju svojega dosedanjega dela zelo skromen, ko pove le, da misli, da je tisto, kar je doslej delal, naredil korektno. O tem, ali je bil uspešen pri tem, bodo presodili drugi. Prepričan je, da ima vsak mlad izobraženec pogoje, da lahko uspe, da dobi delo, ki ga veseli, če je le sposoben in pripravljen delati. "Seveda je to pereč problem, še posebej na perifernem območju, med katere žal spada tudi ptujsko, vendar pa se mi včasih zdi, da je za posameznika to tudi prikladen odgovor."
Kot vodja kabineta ministra za šolstvo in šport koordinira ministrove aktivnosti in skrbi za koordinacijo njegovih aktivnosti zunaj kabineta. Za novo službo se je odločil čez noč, tudi zato, ker ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera pozna že od prej, ker visoko ceni njegove politične in strokovne ter človeške kvalitete. Upa, da bo v njegovem kabinetu ostal do konca mandata.
Čeprav sedaj dela na novem področju, se je vedno bolj videl v evropskih zadevah, to je študiral in še vedno študira in kjer misli, da je dober. Na Fakulteti za družbene vede je končal tudi podiplomski študij, program politologije, smer policy analiza — evropski aspekti in ga maja leta 2003 s povprečno oceno 9,17 zaključil. Pod mentorstvom red. prof. dr. Danice Fink Hafner pravkar zaključuje pripravo magistrskega dela, v katerem obravnava problem učinkovitosti koordinacije evropskih zadev na nacionalni ravni v pogojih članstva v EU.
"Morda bom s svojo izjavo razočaral tiste, ki pač menijo, da je državni svet institucija, ki je nujno pomembna. Zelo podrobno sem se ukvarjal s to institucijo. Ugotovil sem, da so vsi nastavki, da bi ta institucija lahko opravljala svojo družbeno vlogo, žal pa je prišlo do tega, da je počasi njegova vloga postala sporna, da se je pričelo dvomiti, ali je tako telo sploh smiselno. Verjetno je usoda državnega sveta, da vedno znova potrjuje svoj obstoj in se giblje na meji med vlogo soodloče-valca in nepotrebne institucije in žal pač ni uspel upravičiti svoje vloge. Slišal sem eno dobro izjavo, da je državni svet nepotreben, ko se strinja z DZ, in odvečen, kadar se z njim ne strinja. Temu bi lahko na nek način pritrdili. Po svoji strukturi in vsebini dela je DS dejansko neka izjema v Evropi. Posebni interesi nekako v parlamentarnih demokracijah več ne spadajo v polje zakonodajnega odločanja. Jaz sicer pravim, da državnega sveta ne moremo kar tako ukiniti, kot da gre za dnevno perilo. Če bi danes ustanavljali državni svet, bi imel velike pomisleke," je Peter Debeljak odgovoril na vprašanje glede državnega sveta, ki je v tem času v središču slovenskih političnih razprav.
Kave ne pije
V ministrstvu je veliko dela in ker se spoznava s šolskim sistemom, se njegov delovnik zjutraj prične že ob 7,30 uri in konča pozno v noč. Prične ga brez kave, ker je ne pije.
Prosti čas je zreduciran na konce tedna. Čim več ga želi preživeti s prijatelji, ker so prijatelji tisti "mehek del", ki ga vedno ponavadi zanemarimo, ko nam zmanjka časa. Z ženo bosta junija postala starša prvega otroka, zato ga je eno samo pričakovanje in notranje navdušenje. "Ko dobim otroka, bo imel prednost pred državo, zdaj je trenutno na prvem mestu še država," je povedal in se prisrčno nasmejal, čeprav ve, da bo pri svojem delu še naprej tako dosleden in zavzet kot doslej.
MG
Lenart • Seja programskega sveta KTV
Komu služi lokalna TV?
V torek, 18. januarja, se je sestal programski svet Društva za razvoj kabelsko-satelitsko-televizijskega sistema Lenart, ki mu predseduje mag. Marjan Toš. Gre za strokovni organ v skladu z Zakonom o medijih in ga sestavljajo predstavniki civilne družbe in predstavniki Kabelsko razdelilnega sistema Lenart.
Člani sveta so razpravljali o možnostih dodelitve koncesije za lokalni TV-program, ki ga sedaj po pogodbi s kabelsko televizijo pripravlja Televizija Televal, Silvo Lešnik, s. p., iz Zg. Voličine.
Po besedah predsednika mag. Marjana Toša so se člani programskega sveta zavzeli za kvalitetnejši televizijski program, zato so sklenili, da bodo pogledali programe sosednjih lokalnih televizij v Murski Soboti, Gornji Radgoni itd. Na tej osnovi pa bo izdelana temeljita analiza. V programskem svetu menijo, da je zdajšnji program tehnično solidno pripravljen. Vsebina programa pa je premalo informativna, premalo je tudi neposrednih kontaktnih oddaj, predstavitev dejavnosti društev in
organizacij civilne družbe, gospodarstva itd. Preveč pa je tudi ponovitev sej občinskega sveta brez pričakovanih analiz in komentarjev. V svetu so tudi sklenili, da bodo pogodbo s Televizijo Televal pravno proučili zaradi eventualne možnosti sporazumne prekinitve, saj se ta izteče leta 2006. Če bo pravna analiza pokazala, da sporazumna prekinitev ni možna, bo pogodba ostala v veljavi do njenega izteka. Kot je poudaril mag. Marjan Toš, so se za to odločili na osnovi pripomb uporabnikov, katerim želijo zagotoviti kvaliteten lokalni program. V nobenem primeru pa si ne želijo nobenih afer.
Člani sveta so se odločili, da bodo koncesijo za lokalni
TV-kanal po prekinitvi ali po izteku pogodbe oddali na osnovi javnega razpisa, na katerega se bo lahko prijavil tudi dosedanji pripravljavec lokalnega programa, sicer edini registrirani televizijski medij na območju Upravne enote Lenart.
Člani sveta pa so se seznanili s ponudbo Newsprint, d. o. o., iz Lenart za pripravo lokalnega programa. Predsednik programskega sveta mag. Marjan Toš je še povedal, da se za pripravo lokalnega programa v Lenartu zanima več televizijskih hiš, vendar svet ni razpravljal o nobeni ponudbi, ampak so se člani z njo samo seznanili.
Zmago Šalamun
Pomurje • Občine za skupni vodovod
Ljutomerčani edini niso pristopili
Po slabih dveh letih usklajevanj je 25 pomurskih občin minuli petek z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom podpisalo pogodbo o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja.
Republika Slovenija je v strateških izhodiščih za črpanje sredstev Evropske komisije iz Kohezijske-ga sklada za področje okolja po letu 2006 na prednostno listo uvrstila projekt Ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno bodo in varovanje vodnih virov Pomurja. Pomurske občine so tako maja 2003 podpisale pismo o nameri, s katerim so potrdile svoj interes in voljo za izvedbo tega projekta, ki bi predvsem občinam na skrajnem severovzhodu Pomurja zagotovil vodo. Slednje namreč na tistem koncu Slovenije primanjkuje predvsem v poletnih mesecih. Po številnih uskladitvah ter popravkih so župani 25. pomurskih občin minuli petek podpisali omenjeno pogodbo, pristopila ni le občina Ljutomer.
Večina pomurskih občinskih
svetov je že konec minulega leta pooblastila župane, da podpišejo Pogodbo o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja, zataknilo se je le pri štirih prleš-kih občinah z desnega brega reke Mure. V tednu pred podpisom pogodbe so tako imeli redne oz. izredne seje v Križevcih pri Ljutomeru, Ljutomeru, Radencih in Veržeju. Razen občine Ljutomer so ostale pristopile k projektu, ki je vreden 35 milijonov evrov. Ljutomerčani, ki imajo odlične vodne vire ter dobro vpeljan vodovodni sistem, so se odločili, da ne bodo sodelovali pri projektu, v katerega bi morali vložiti okrog 80 milijonov tolarjev. V ljutomerski občini se ne strinjajo z vsebino pogodbe, saj ne pristajajo na ustanavljanje skupnega
javnega podjetja za upravljanje sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja, prav tako pa niso za enotno cenovno politiko. V skupnem vodovodnem omrežju naj bi voda stala Ljutomerčane več, kot če ostanejo pod okriljem svojega	oskrbovalca
Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer. Preostale pomurske občine bodo tako sedaj kandidirale za sredstva iz Kohezijskega sklada, vprašanje pa je, od kod bodo v okviru tega projekta pridobili vodne vire. Čeprav je voda državna last, pa so zemljišča, na katerih se nahajajo, v lasti občin. Ljutomerča-ni bodo tako morali dati soglasje pri državnem lokacijskem načrtu, če bodo preostali v tem delu države hoteli vodo iz ljutomerskega ozemlja.
Miha [ostari~
Ptuj • Deset let ZRS Bistra
Za skupno zgodbo o uspehu
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 21. januarja osrednja slovesnost ob 10-letnici delovanja ZRS Bistra Ptuj pod naslovom Razvijamo napredek. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pa so odprli priložnostno razstavo, ki jo je ob jubileju pripravil dr. Aleš Gačnik.
razvoj. Ustanovili so ga zato, da
Razdeljena je v sedem vsebinskih in tematskih sklopov, ki omogočajo pregled celovite identitete Bistre, njene zgodovine, sedanjosti in prihodnosti. ZRS Bistra je bila prva uradno registrirana interdisciplinarna raziskovalna institucija na Slovenskem.
Ob jubileju so se spomnili tudi nekaterih zaslužnih posameznikov in institucij, ki so Bistri v vseh teh desetih letih vedno stali ob strani, ob uspehih in težavah. Vojteh Rajher, nekdanji predsednik SO Ptuj, je priznanje prejel za svoj vizionarski pogled, Branko Bru-
men, nekdanji predsednik IS SO Ptuj, si je ustanovitev Bistre zastavil kot svoj osebni projekt, dr. Rado Bohinc je v času ustanovitve Bistre vodil ministrstvo za znanost in tehnologijo, zavzemal se je za to, da bi znanost prodrla v vsako slovensko vas, kot eden redkih slovenskih politikov se je zavzemal za policentrični razvoj, dr. Roman Glaser, gospodarstvenik, ki je ves čas podpiral razvoj Bistre, dr. Štefan Čelan je bil gonilo razvoja Bistre, Miroslav Luci pa je bil tisti, ki je vsakič nastavil hrbet, ko je nekdo hotel uničiti Bistro. Poseb-
ni priznanji sta prejeli tudi ZRS SAZU in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ob 10-letnici ZRS Bistra je zdajšnjemu direktorju dr. Bojanu Pahorju ptujski župan dr. Štefan Čelan izročil kelih MO Ptuj. Osebno pa se je zahvalil tudi svojima dvema bivšima sodelavcema, ki še danes delata v ZRS Bistra, Ksenji Rakuša in dr. Alešu Gačniku.
V slavnostnem govoru je direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Bojan Pahor spomnil na vse prelomnice v njegovem delovanju. Zavod Bistra je deloval ob ustanovitvi kot Biro za strateško-tehnološki
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj in prvi direktor Bistre, v pogovoru z rektorjem Univerze v Maribor prof. dr. Ivanom Rozmanom in Miroslavom Lucijem, bivšim županom mestne ob~ine Ptuj, ki se je znal upreti vsem zahtevam po ukinitvi Bistre.
bi razvoju občine in regije dali nov zagon na vseh področjih delovanja. "Zamislili so si interdisciplinarno institucijo, ki naj v partnerstvu z drugimi, v prvi vrsti z gospodarstvom, univerzami in drugimi instituti doma in v tujini, tvori razvojno jedro, ki bo dalo odgovore na aktualne izzive. Leta 1998 je ob razširitvi dejavnosti na področje humanistike in družboslovja pridobil tudi eminentnega soustanovitelja, Znanstveno-raziskovalni center SAZU, ob tem pa je spremenil ime v JZ ZRS Bistra Ptuj," je uvodoma povedal dr. Bojan Pahor, ko je omenjal pomembne prelomnice v delovanju Bistre. Od leta 1999 sodeluje s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo in od leta 2001 z Agencijo za regionalni razvoj. Lokalni podjetniški center deluje za območje 14 občin t. i. subregije Spodnje Podravje, Regionalna razvojna agencija v okviru ZRS Bistra je enakopravna članica mreže RRA v statistični regiji Podravje in deluje za 19 občin, ki tvorijo funkcionalno zaključeno regijo na območju UE Lenart in UE Ptuj. Od lani ima Bistra tudi status referenčnega centra za e-poslovanje in Info točko za strukturne sklade.
Pomembno dejavnost zavoda prestavlja tudi izobraževalna dejavnost. Doslej so organizirali že 12 regijskih tekmovanj v okviru mladinskega raziskovalnega dela za osnovne in srednje šole, v sodelovanju z
Ptuj • Certifikat kakovosti Ptujskim pekarnam in slaščičarnam
Ptujski krof je blagovna znamka
Pri uradu za intelektualno lastnino so Ptujske pekarne in slaščičarne, letos so vstopile v 56. leto poslovanja, v začetku letošnjega leta registrirale tri nove blagovne znamke oziroma tri svoje najpomembnejše izdelke: markovski beli in markovski črni kruh ter ptujski krof.
V okviru te zaščite so izdelki dobili imena, ki jih ne morejo več uporabiti drugi. Skozi to bodo le-ti dobili še večjo prepoznavnost. V pustnih dneh bodo že po tradiciji cvrli okrog 300 tisoč krofov, v celem letu jih napečejo med 600 in 700 tisoč kosov. Drugi letošnji pomemben dogodek za ptujske peke pa je pridobitev certifikata ISO 9001:2000, s katerim samo potrjujejo visoko kakovost storitev in izdelkov v družbi, ki ob tradiciji predstavlja pomembno konkurenčno prednost.
Prejeli so ga na slovesnosti v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki je bila 25. januarja. Ob tej priložnosti so tudi pripravili sprejem za poslovne partnerje. Kot je povedala direktorica družbe Ptujske pekarne in slaščičarne mag. Dragica Murko, kjer sta trenutno zaposlena 102 delavca, takšni dogodki ne uspavajo, ampak pomenijo resnično nov zagon za uspešne poslovne poteze tudi v prihodnje. Čez nekaj mesecev jih že čaka ponovna ek-
sterna presoja. V povezani družbi Klasje Celje so certifikat kakovosti pridobili že leta 1999 in ga uspešno ohranjajo ter nadgrajujejo.
Lani so Ptujske pekarne in slaščičarne proizvedle okrog 4000 ton izdelkov oziroma 13 milijonov kosov najrazličnejšega pekovskega in slaščičarskega peciva. V povprečju proizvedejo na dan okrog 15 ton izdelkov, skupaj s povezano družbo Klasje Celje, ki jo prav tako vodi mag. Dragica Murko, pa dnevno proizvedejo okrog 35 ton izdelkov. Dejavnost pekarstva in slaščičarstva kaže vse značilnosti "zrelega trga", v katerem proizvodnje zmogljivosti presegajo povpraševanje na slovenskem trgu. "Tržni delež na domačem območju ohranjamo, ob tem pa skušamo prodati tudi čim več zunaj tega, s pomočjo marketinških akcij po vsej Sloveniji. S pestrostjo ponudbe, proizvajamo več kot 70 različnih vrst kruha, 90 vrst pekovskih izdelkov in 50 vrst najrazličnejših slaščic, presegamo evropsko povprečje. Skozi razvoj
Mag. Dragica Murko, direktorica družbe Ptujske pekarne in slaščičarne: "Certifikat kakovosti ISO 9001:2000 predstavlja nov zagon za uspešne poslovne poteze tudi v prihodnje.""
in procese prestrukturiranja nam je uspelo ohraniti položaj v skupini najbolj perspektivnih podjetij na območju Ptuja in v slovenskem prostoru," je na torkovi podelitvi certifikata za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2000 med drugim povedala direktorica družbe Ptujske pekarne in slaščičarne mag. Dragica Murko. Poleg cene sta pomembna tako kakovost izdelkov kot tudi poslovnih procesov. Skrajni čas je bil, da tem zahtevamo ugodimo tudi v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah.
S pomočjo nove tehnologije bodo tudi v bodoče posebno pozornost posvetili razvoju novih izdelkov, ki sodijo v verigo t. i. zdravih izdelkov. Lani so kupcem ponudili pet novih izdelkov, ki so bili dobro sprejeti. Še naprej pa je njihova osrednja skrb kakovost, ki jo vsako leto ponovno preizkušajo tudi skozi postopke ocenjevanja kruhov, ki jim že po tradiciji prinašajo odlične ocene.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Bojan Pahor je ob 10-letnici ZRS Bistra podelil osem posebnih priznanj. Prejel ga je tudi bivši minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, ki je Bistri vseskozi stal ob strani.
Foto: Črtomir Goznik
Med najzaslužnejšimi za nastanek in delovanje Bistre: Branko Brumen, Vojteh Rajher in dr. Roman Glaser.
Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije pa pet raziskovalnih taborov za Zoisove štipendiste. Uspešno so izvedli tudi že dve Poletni šoli muze-ologije. Od leta 2003 razvijajo tudi založniško dejavnost. V okviru znanstvene založbe Dispu-tationes Poetovienses so izdali že dve znanstveni monografiji.
V ZRS Bistra je danes 15 zaposlenih, od tega so trije doktorji znanosti, eden magister znanosti, vsi drugi imamo univerzitetno izobrazbo. Še tri sodelavke bodo v kratkem pridobile naziv doktorice znanosti. Dr. Bojan Pahor je na petkovi slovesnosti še posebej spomnil na dejstvo, da je Bistra nastala v enem razvojno najbolj degradiranem območju v Sloveniji, in da se je dobra polovica sodelavcev zaposlila preko javnih del. ZRS Bistra ima poleg redno zaposlenih tudi več kot 50 zunanjih sodelavcev. V desetletnem obdobju jim je uspelo dokončati zavidljivo število projektov, preko LPC in RRA pa v lokalno okolje preliti kar nekaj razvojnega denarja. Veliko jih je mogoče tudi videti na priložnostni razstavi v Knjižnici Ivana Potrča, ki bo na ogled do 3. februarja.
Po vstopu v EU pa se bodo na vso moč trudili, da bi na območje delovanja Bistre pripeljali denar tudi iz strukturnih in kohezijskih skladov, vse v prizadevanjih za skupno zgodbo o uspehu.
Nekaj skrbno izbranih besed je petkovemu slavnostnemu zboru v slavnostni dvorani ptujskega gradu namenil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je osem let vodil ZRS Bistra. "Ob ustanovitvi smo se zavedali, da bomo v prihodnosti lahko dostojno živeli, če bomo znali sebe in družbo razvijati po načelih inovativne ustvarjalnosti. Ta načela veljajo enako za vsakega posameznika in za sleherno organizacijo, tako javno kot zasebno. Vloga ZRS Bistra Ptuj, kot raziskovalne institucije, leži v iskanju odgovora o predstavi prihodnosti, ki bo dala dovolj motivacijskih moči in začrtala smer, v kateri se bosta lahko naša lokalna skupnost in posameznik nadalje razvijala."
Na jubilejni prireditvi ob 10-letnici ZRS Bistra Ptuj so za kulturne utrinke poskrbeli pantomimik Andres Valdes in člani skupine Improvokatorji.
MG
Gornja Radgona
Letos štirje sejmi
Na sejmišču v Gornji Radgoni bodo v letošnjem letu štiri sejemske prireditve.
Od 5. do 9. aprila bo na ogled 18. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, od 6. do 8. maja bodo pripravili tretji sejem Lov, 43. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem bo med 27. avgustom in 2. septembrom, v septembru — od 22. do 25. — pa bo potekal še tretji mednarodni sejem Sodobna vojska. Letos ne bo mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja, grafike, logistike in transpor-
ta INPAK, ki pa ga bodo znova pripravili prihodnje leto.
Kot je povedala vodja komerciale pri Pomurskem sejmu Mateja Jaklič, je na sejmu Megra lani sodelovalo 509 razstavljavcev, ogledalo si ga je 18.000 obiskovalcev.
Gostinski objekt na sejmišču bodo predelali v večnamenski prostor, sejemski prostor pa so delno spremenili, saj sta del zasedli igralnica ter pošta.
Miha Šoštarič
Ormož • Okrajno sodišče lani rešilo čez 3000 spisov
Po novem s štirimi sodniki
Na Okrajnem sodišču v Ormožu je od 1. januarja 2005, odkar so v v njegovem okviru zaposleni tudi dosedanji sodniki za prekr{ke, 19 zaposlenih, od tega 4 sodniki, ostalo pa so administrativni delavci. Na srečo so bili že doslej pod isto streho v novih prostorih na Ptujski cesti, tako da posebnih sprememb ni bilo.
Predsednik okrajnega sodišča Janko Keček pravi, da so se v novih prostorih dobro vživeli, nekoliko težav povzročajo le ozki hodniki, kjer je pogosto gneča. Se posebej v pritličju, kjer so dve razpravni dvorani in zemljiška knjiga. Stranke, ki se tožijo, so tako prisiljene sedeti skupaj na ozkem prostoru, kar zna morda biti malo moteče. Predsednik upa, da se bodo na pristojnem ministrstvu kmalu uspeli dogovoriti za odkup omenjenih prostorov, saj sedaj za okrog 600 kvadratnih metrov površin plačujejo mesečno okrog 1,5 milijona SIT najemnine.
Glede na pripad vlog je po dolgih letih na ormoškem sodišču dovolj sodnikov. Kadrovski problem se je vlekel vse od leta 1995, ko je bilo po upokojitvi sodnika Čiča kar sedem neuspešnih razpisov za novega sodnika. Nato pa se je zgodba ponavljala s sodniki, ki niso bili domačini in so ob prvi priložnosti, ko so dobili zaposlitev v domačem kra-
Le do treh let
Pristojnosti ormoškega sodišča so se spremenile 1995. Po takratni reorganizaciji je sodišče pristojno za kazenske zadeve, kjer je zagrožena kazen zapora do 3 leta, v civilnih zadevah pa sodi do vrednosti spornega predmeta 2 milijonov SIT. V primerih, ki presegajo omenjene številke, je pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.
ju, Ormož zapustili. Decembra je zaprisegel nov sodnik, z združitvijo s sodniki za prekrške pa ima po novem letu ormoško sodišče prvič v svoji zgodovini tudi sodnico. To je postala Dragi Bo-čko Žižek.
V zapor se ne splača več!
Boris Miličkovič, nekdanji sodnik za prekrške, pravi, da bo delo v novi organizacijski obliki potekalo podobno kot prej. Kadri, ki so se prej ukvarjali s prekrški, bodo to tudi nadaljevali. Spremenili pa so se postopki, veliko je novitet. Omenil je le uklo-nilni zapor, s katerim še doslej nimajo nobenih izkušenj. Predvideva se za osebo, ki je kaznovana za prekršek in noče plačati kazni. Z uklonilnim zaporom se poskuša v plačilo prisiliti z zaporom do največ 30 dni. Ko pride iz zapora, mora še vedno plačati kazen, četudi odsedi vseh 30 dni. Prej je bil tovrsten zapor nadomestna kazen, s katero je posameznik lahko odplačal svoj dolg.
Pri delu imajo še nekaj težav, saj tehnično in programsko niso podprti, informacijski sistem je vzpostavljen le delno, podobna situacija je v vsej državi. Stvari pa menda gredo počasi na bolje in Miličkovič je prepričan, da se bodo kmalu lahko pričele reševati prve zadeve.
V minulem letu, ko so bili še samostojen organ, so imeli 1998 prijav, skupaj z nerešenimi iz preteklih obdobij jih je bilo
Zadeva A. Soka neprednostna
Zanimalo meje tudi, kakšno je stališče o izjavi poslanca A. Soka, ki je trdil, daje bivša sodnica za prekrške njegove zadeve namerno pustila zastarati. Boris Mi-ličkovič pravi, da je šlo za neprednostne zadeve, ki jih nihče ni pustil namerno zastarati. Sodniki so imeli dovolj dela s prednostnimi primeri. Sicer pa imajo dobro statistiko, saj je v minulem letu pri sodniku za prekrške v Ormožu zastaralo le 11,65 % vseh zadev v reševanju, slovensko povprečje pa je bojda blizu 40 %.
Janko Kecek, predsednik okrajnega sodišča v Ormožu
Foto: vki
3553. V letu 2004 so rešili 2087 zadev Največ predlogov je bilo podanih od organov za notranje zadeve, kar 1765, 186 so jih podali inšpekcijski organi, razni drugi organi in organizacije pa 45.
71 % nerešenih primerov je izvršba
V lanskem letu so na Okrajnem sodišču v Ormožu sprejeli 3446 vlog, rešili so jih 3388, na koncu leta jih je skupaj z zaostanki iz preteklih let ostalo nerešenih 3116. Od tega je največ nerešenih s področja izvršbe, preko 71 %, čez 21 % nerešenih zadev je s področja zemljiške knjige, ostalo pa so razprave. Pred leti so v zaostankih prednjačili primeri iz zemljiške knjige, ko je bilo samo tovrstnih nerešenih primerov okrog 4000, da-
nes je vseh skupaj okrog 3000. Takrat je bilo treba za vpis čakati več kot dve leti. Danes imajo 660 primerov zaostanka in je za vpis v zemljiško knjigo treba počakati 3 mesece. Ob koncu letošnjega leta računajo, da bo doba skrajšana na mesec dni. Izpisek je mogoče dobiti v večini primerov takoj. Drugače je v primeru kopije zemljiških knjig in zgodovinskih izpiskov.
Sodnik Keček pravi, da je tudi v Sloveniji vsesplošni trend večanja zaostankov izvršbe. Gre za zadeve, v katerih je že razsoje-no, pa stranka prostovoljno ne izpolni terjatve, zato jo je treba prisilno izvršiti. Ob koncu leta so imeli na ormoškem sodišču 1636 nerešenih primerov navadnih izvršilnih zadev, 423 gospodarskih izvršilnih zadev in 183 nepremičninske. Nekatere od teh zadev se prekrivajo.
Najbolj na tekočem so na ormoškem sodišču z zapuščinskimi zadevami, saj imajo največji odstotek rešenih tovrstnih zadev državi. Večina zapuščinskih razprav se konča na prvi obravnavi. V manjšini primerov nastanejo spori in po napotitvi na pravdo lahko zadeva traja več let. Sodnik Keček pravi, da pridejo v takšnih trenutkih na dan stare zamere med dediči, otroci pogosto ne vedo, kako so starši že razpolagali z denarjem in imetjem. Veliko hude krvi se rodi iz zamere, ko je posameznik užaljen in prizadet, potem pa se dogajajo tožbe iz principa. Takšne situacije izhajajo tudi iz neodločnosti starejših, da bi pred smrtjo rešili vprašanje dedovanja. Ravnajo po principu: 'Za svojega življenja hočem mir, potem pa naj se kregajo, kakor hočejo.' Sodnik Keček je prepričan, da je dogovor med strankami vedno najboljši. Sicer pa na sodišču konča le malo tovrstnih zadev.
Pripravništvo redko kot zadetek na loteriji
Morda se sliši smešno, toda sodniški poklic je vedno bolj popularen med mladimi. Stimuliranih s pogostim pojavljanjem v


Pravilna prehrana je zelo pomembna za naše zdravje, dobro počutje
in življenjsko energijo. V skrbi za zdravje potrošnikov in v skladu s spremembami prehranjevalnih navad smo v Perutnini Ptuj razvili okusne klobasne izdelke iz piščančjega in puranjega mesa.
Puranji sink
Piščančje prsi
Izdelke odlikujejo naslednje lastnosti:
•	nižja vsebnost maščob,
•	manj nasičenih maščob,
•	nižja vsebnost holesterola,
•	manjša vsebnost soli,
•	nižja energijska vrednost,
•	visok odstotek beljakovin,
•	vsebnost dietnih vlaknin, ki ugodno vplivajo na izboljšanje prebave.
Piščančja posebna z dietnimi vlakninami
Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10, 2250 Ptuj, Slovenija, info@perutnina.si, +386 2 74 90 100, www.perutnina.com
medijih in dobrim plačilom danes bistveno več mladih konča pravniški študij kot nekoč. Prav paradoksalno, kakšne težave so imeli s kadri pred leti v Ormožu, danes pa se na razpis prijavi po 5 kandidatov, v večjih mestih tudi po 20. Res pa je, da ni domačinov, vozači pa potem mrzlično iščejo priložnost za zaposlitev v svojem domačem kraju in ob prvi priložnosti odidejo. Tudi v Ormožu je precej diplomiranih pravnikov, njihov problem pa je dobiti pripravništvo. Trenutno je na območju Višjega sodišča v Mariboru prijavljenih 622 kandidatov za pripravnike. Na pripravništvo čakajo tudi po pet, šest let. 622 kandidatov je natančno razporejenih v vrstni red po oceni, doseženi med študijem. Ocena nad 8 pomeni uvrstitev šele okrog 40. mesta za zaposlene na sodišču, za volonterje, zaposlene pri drugih delodajalcih, pa okrog 25. mesta. Med prvih 10 vodi le ocena nad 9. Čas pri tem ne igra nobene vloge. Pomemben je na drugi listi, kjer so kandidati razvrščeni po datumu prijave. Danes so na prvih mestih tisti, ki so se za pripravništvo prijavil leta 1999(!?).
viki klemenčič ivanusa
Nova oblika ogrožanja
Med 68 kazenskimi primeri je bilo v minulem letu kar 14 primerov ogrožanja. V večini je šlo za ogrožanje po mobilnem telefonu. Pogosto je klice ali SMS z aparatov, ki delujejo na kartico, težko izslediti, še večkrat pa gre za grožnje s smrtjo, pretepom ali podobno ogrožanje med znanci, tudi med zakonci v postopku razveze. Sodnik Keček pravi, dapoiz-kuša obe strani pripeljati do tega, da se poravnata brez sodišča, kjer je za takšne postopke predvidena denarna kazen ali zapor do enega leta.
Spuhlja
Sejem
korantove
opreme
Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant iz Spuhlje prireja v soboto, 29., in v nedeljo, 30. januarja, tradicionalni sejem korantove opreme. Sejem bo oba dni v prostorih gasilskega doma v Spuhlji potekal med 9. in 17. uro.
MZ
Pobrežje
Ocenjevanje kvintona in salam
V vaškem domu Pobrežje bo Folklorno društvo Pobrežje v soboto, 29. januarja, ob 19. uri pripravilo ocenjevanje kvintona in domačih salam. Člani društva bodo poskrbeli tudi za zabavo.
Ur
Dornava • Svetniki največ o kulturnem tolarju in šoli
Sola zrela za stečaj?!
Prejšnji teden so dornavski svetniki zasedali dvajsetič zapovrstjo. Kaj posebno pretresljivega se v majhni sejni sobici kljub zanimivemu dnevnemu redu ni dogajalo. Praktično brez vsake pripombe so namreč preleteli poročilo nadzornega odbora, v tišini pa so prelistali tudi skoraj ves predlog dobrih 440 milijonov težkega občinskega proračuna.
Zanimivo, da se (tudi) v tej občini ni zataknilo pri velikih postavkah ob~inske blagajne, ampak je bila ve~ kot ura razprave namenjena razdelitvi šestih milijonov tolarjev za kulturo, konkretno pa so si svetniki dokazovali in poskušali drug drugega prepričati, katero društvo in zakaj si zasluži kakšen tolar več. Debati kar ni bilo videti konca, še posebej ne ob vprašanju, katerim društvom so stroški dela vsaj delno pokriti že na račun tega, da imajo sedež v občinski stavbi oz. večnamenski dvorani ali pa za prireditve koristijo kapacitete (in elektriko) gasilskih domov. Dodatne iskrice so netila še mnenja o menda nekoliko finančno "diskriminiranih" društvih s po-lenškega konca občine. Rajko Janžekovič je sicer predlagal, naj se v občini že končno oblikuje točkovnik, po katerem bodo društva sofinancirana, saj potem tovrstne debate okoli nekaj fičnikov, ki pa znajo dodobra razburiti strasti članov
raznih društev, ne bodo več potrebne. Rahlo pihanje v ogenj, saj kakšnega posebno visokega tona med svetniki kljub nepopolnemu strinjanju razdelitve denarja med društva ni bilo, je umiril svetnik Vili Mar s stavkom: "Kaj zdaj tu spet odpiramo neke debate? Če smo se nekaj dogovorili že na odboru, naj bo tako!"
Navsezadnje res — zakaj bi si skakali v lase, dokler iz občinske denarnice dobi vsako društvo vsaj nekaj! Kdo je po zakonu upravičen do občinskega deleža, pa je drugo vprašanje, na katerega si svetniki niso znali odgovoriti. Menda državna zakonodaja govori zgolj o tem, da je občina dolžna poskrbeti za (požarno) varnost občanov, vsa ostala društva pa naj bi tako dobivala sredstva za svoje delo zgolj na podlagi dobre volje občinskega sveta. Da bi bilo denarja kdaj dovolj, tako ni pričakovati, na srečo pa je v društvih vedno dovolj članov dobre volje in tako se vsa stvar pelje
Sedem (ne)pomembnih dni
Čigave igre
Vse kaže, da postajajo upokojenci čedalje bolj drobiž za različne politične igre. Pravzaprav so tako politični akterji z desne kot z leve postali svojevrstni ujetniki očitnih zablod, po katerih naj bi bila starejša generacija se posebej hvaležno blago za vsakršno uporabo in vsakršne manipulacije. Drugače si namreč ni mogoče predstavljati zdaj že kar ponavljajočih se političnih zgodb z upokojenci, različnih (lahkotnih) obljub z desne plati slovenske politične scene in navidezno načelne pozicije leve politične opcije.
V obeh primerih gre — čedalje bolj očitno — za zlorabljanje upokojencev in za poskus nabiranja oziroma izgubljanja političnih točk na njihov račun. Vse skupaj postaja že tako paradoksalno, da z upokojenci v bistvu izgubljajo tako eni kot drugi.
Lahkotnim predvolilnim obljubam, ki jih je seveda težko izpolniti brez globljega reza v globalno delitev nacionalnega kolača, sledijo različne parcialne in nekonsistentne poteze vladajočih in prav tako zmedene reakcije prevladujočega dela opozicije. Decembrska povišica pokojnin za nekaj sto tolarjev pač ni mogla biti za nikogar dokazilo "čisto drugačnega" odnosa do upokojencev in njihovega socialnega položaja, ki ga je obljubljala v predvolilni tekmi zdaj vladajoča koalicija. Če bi bili vsi, ki se ukvarjajo s politiko, ne glede na to, ali so desni ali levi, do konca dosledni, bi takšen položaj morali sprejeti kot dejstvo, ki ga določa sedanja (veljavna) zakonodaja in to tudi dosledno spoštovati in braniti.
Ob tem pa ima seveda vsak, še zlasti pa vladajoči, možnost, da sproži pobudo in organizira postopek za spre-
O dornavskem proračunu za leto 2005
Po potrditvi občinskega proračuna bodo v Dornavi l^-tos daleč največ denarja namenili za izgradnjo kanalizacijskega sistema Dornava—Mezgovci. Za ta namen nameravajo porabiti kar 162,6 milijona tolarjev, za novogradnjo ob~inske stavbe pa so rezervirali 60 milijonov tolarjev. Vseh investicijskih odhodkov naj bi bilo letos v tej ob~ini dobrih 255 milijonov tolarjev. Skupno vsi odhodki znašajo 442 milijonov, prihodki pa naj bi bili nekaj milijonov nižji, in sicer 439 milijonov. Za izgradnjo kanalizacije so na občini že prejeli devet ponudb v vrednosti od 320 do 450 milijonov, izbran izvajalec pa naj bi bil znan že konec januarja.
membo pravne ureditve, ki se zdi (nekaterim) v marsičem nepravična in neustrezna. Namesto tega sta minister za delo, socialno politiko in družino Drobnič in vlada presenetila javnost z novo parcialno rešitvijo — s predlogom za nekakšno januarsko akontacijo upokojenskega regresa za počitnice, ki so ga prejšnja leta (najprej v dveh delih, potem pa v enem) izplačevali sredi leta. Rešitev so celo opravičili z nekakšnim lajšanjem trenutnega socialnega položaja upokojencev in ga povsem neustrezno proglasili za nekakšno "nadomestilo" oziroma dopolnilo za zares zgolj simbolično povišanje decembrskih pokojnin.
Seveda bi se sprenevedali, če bi rekli, da se takšne odločitve vlade — kljub vsemu — upokojenci niso razveselili. Zaradi tega se zdi še toliko bolj nepojmljivo (in samomorilsko) ravnanje posameznih opozicijskih strank in njenih predstavnikov v organih pokojninskega zavoda, ki so izplačilo blokirali z različnimi, vsekakor ne tako tehtnimi pripombami, da bi koga prepričali v kaj več kot v to, da gre za poskus nespretnega nagajanja vladi na področju, ki vsekakor ni usodnega pomena za slovensko državo niti za potrjevanje opozicijske načelnosti in "pokončnosti".
Samo politiki, ki so po vsem odtrgani od življenja in resničnih hotenj ljudi, lahko tvegajo takšen prepir, saj se očitno tudi ne zavedajo, da si tako kratkoročno in dolgoročno žagajo lastno pozicijo, vežejo roke in izgubljajo zaveznike za zares prave in načelne boje. Ali drugače rečeno: upokojencev ni treba po nepotrebnem dražiti (in manipulirati z njim), da bi kdo
(že od nekdaj) naprej, pa če si občinski politiki kdaj skočijo v lase ali ne.
Občina ne bo poravnavala dolgov šole!
Tišino in vso pozornost svetnikov si je župan Franc Segula spet prislužil s poročilom revizijske hiše Borero, ki je pod svoj drobnogled vzela poslovanje oz. računovodsko delo domače osnovne šole. Da tu nekaj
dokazal posamezne (očitane) nepremišljene poteze in zaletave, tudi nestrpne izjave ministru Drobniču ali komu drugemu iz vladajoče pozicije. Za to obstajajo veliko boljši in učinkovitejši načini. Vendar pa je za to potrebnega več znanja, poguma in predvsem tudi vztrajnosti.
Sicer pa nas vsi aktualni slovenski politiki tudi v tem primeru nenavadno družno opozarjajo, kako vse prepogosto so zanje politične zdrahe in medsebojni obračuni veliko pomembnejši od resničnih problemov in interesov ljudi. V resnični poplavi besed (in izgubljenih sestankarskih ur) zaradi skonstruirane dileme — ali izplačati ali ne akontacijo na regres za upokojenska letovanja — se ni tako rekoč nihče izmed njih lotil edinega zares relevantnega in pomembnega vprašanja. To pa je, zakaj nimamo vzpostavljenega sistema, po katerem bi upokojencem že takoj na začetku vsakega novega leta v celoti izplačali regres za letovanje. To bi bila edina logična rešitev, saj upokojenci (teoretično in praktično) odhajajo na počitnice od januarja do decembra, hkrati pa bi upokojencem tako omogočili najbolj racionalno poslovanje z njihovim denarjem za rekreacijo (ta denar bi lahko varčevali, vlagali v različne najbolj ugodne turistične aranžmaje in v različne ponudbe s popusti za vnaprejšnja vplačila). Očitno pa so za politike te zadeve že preveč "pritle-hne" in "vsakdanje", preveč stran od njihovih višav, tako da o njih preprosto ne utegnejo in ne znajo razmišljati. Seveda je posebej pomenljivo, da pri najnovejših upokojenskih temah tako rekoč ni zaslediti glasu Demokratične stranke upokojencev (DESUS), kot da bi s tem hotela še dodatno dokazati, da ona ni tu, da bi se ukvarjala s socialnimi vprašanji, ampak s posebnimi obrambnimi zadevami ...
Jak Koprive
hudo "ne štima", je bilo slišati že precej časa, rezultati revizijskega poročila pa so to le potrdili. Revizorji so namreč, kot je povedal župan, reci in piši, ugotovili, da se je šola uspela, menda zgolj po zaslugi zdaj že bivšega računovodje, zadolžiti za okroglih 37 milijonov tolarjev, verjetno pa kakšen tolar več, kar pa ni toliko bistveno. Največ, kar 25 milijonov, naj bi dolgovala davčnemu uradu, dodatnih 12 milijonov pa znaša kredit, ki ga je bivšemu računovodji maja lani, kar brez vseh potrebnih pooblastil in zavarovanj, odobrila mariborska Kreditna banka. Človek resnično ne ve, zakaj bi se hudoval na tako iznajdljivega računovodjo, ki je kar tri leta brez vodenja glavne knjige, zaradi česar revi-
zorji sploh niso mogli ugotoviti, kam je poniknilo 25 milijonov tolarjev, lepo zagotavljal —kot je slišati — nekoliko nadpovprečne plače zaposlenim, v nekaj primerih pa naj bi bile celo podvojene, saj naj bi se delo hišnika in čistilk plačevalo posebej za vrtec in šolo. Kam je šla ta "druga plača", ni znano. In če se vse te mesece niso pošteno "zmigali" niti na davčni upravi, ki je znana po svoji striktnosti, vsaj kar se tiče potrebne dostave mesečnih obrazcev za plače in izterjave dolgov, potem si skoraj zasluži aplavz. Dodatno priznanje bi mu lahko bilo podeljeno tudi za pogodbo o 12-milijonskem kreditu, za katerega je šola do nastopa nove ravnateljice Tuševe celo plačevala mesečne obresti v višini 95.000 tolarjev (glavnica je ostala nedotaknjena?!), potem pa se je zataknilo. In zdaj je menda še najbolj vroče odgovornim v omenjeni banki, kjer so se, kot kaže, šli posla "na lepe oči". Ampak občinsko vodstvo z županom na čelu jih, glede na zdajšnje terjatve po poplačilu kredita, ne gleda nič kaj lepo. Kot je povedal župan, namreč občina niti ni dolžna in niti najmanj ne namerava pokriti tega kredita, o katerem dolgo sploh naj ne bi nič vede-
la in za katerega bi celo morala dati soglasje! Če pa so na banki verjeli (menda) ponarejenemu podpisu bivše ravnateljice, ki si ga je privoščil (takratni) računovodja, zahtevali pa nobenega drugega dokumenta, je to pač njihova stvar. Kako bo zdaj šola poravnala ta kredit, ni še nikomur jasno.
Solsko ministrstvo, ki je bilo prav tako seznanjeno z nepravilnostmi, bo, kot pravi župan, nekako sicer pomagalo pri poplačilu dolga DURS-u (ta si je medtem ob začasnem zaprtju tekočega računa osnovne šole prisvojil vsaj 5 od manjkajočih 25 milijonov), vendar le pod pogojem, da bo sprožena ovadba proti krivcem. Po pravilih gospodarskega poslovanja bi bila šola, kot so ugotavljali prisotni, popolnoma zrela za stečaj. Revizijska hiša Borero je pregled končala, denar je šel (uradno) neznano kam, dolg zaenkrat ostaja, učitelji naj bi do nadaljnjega ostali brez vseh stimulacij, koliko jo bo pri vsem skupaj skupilo predšolsko varstvo, ni jasno, svetniki pa si posebno sivih las zaradi te afere očitno ne bodo delali. Da bo verjetno osivel marsikdo drug, pa je pred razpletom gotovo še pričakovati.
SM
Zetaie • Novi vodja policijskega okoliša
"Največ pozornosti otrokom in žrtvam!"
Leto dni po odprtju policijske pisarne v občinski stavbi Žetal je dosedanjega vodjo Franca Šalamuna zamenjal novi vodja policijskega okoliša Damjan Bračič.
Delo in časovni termin, ko je policijska pisarna odprta za občane, se zato ne bosta spremenila. Žetalčani se tako po pomoč ali nasvet v pisarno lahko še vedno oglasijo ob torkih med 15. in 16. uro ter vsak petek med 10. in 11. uro, v nujnih primerih pa lahko vedno pokličejo tudi na pristojno policijsko postajo v Podleh-nik.
"Kot novi vodja tega okoliša lahko povem, da bomo letos dali poudarek predvsem preventivnemu delu z osnovnošolskimi otroki, posebna pozornost pa bo namenjena tudi žrtvam kaznivih dejanj in drugih dogodkov," je povedal Bračič.
Lani so v žetalski policijski pisarni zabeležili 40 obiskov krajanov, sicer pa je bilo v tej občini evidentiranih 17 različnih kaznivih dejanj, zanje je bilo podanih 13 ovadb, raziskanih pa je bilo osem. Osemnajstkrat so v Žetalah policisti posredovali zaradi kršenja javnega reda in miru, dvanajst-
krat pa so lovili (in ulovili) mejne prebežnike oz. ilegalce. Prav tako so zabeležili 13 prometnih nesreč s šestimi poškodovanci in materialno škodo, na srečo pa brez žrtev. Vseh prometnih kršitev je
bilo precej več, kar 78, pri čemer so policisti 35 kršiteljem izdali denarno kazen, spisali pa so tudi 29 predlogov sodniku za prekrške.
SM
Foto: SM
Vodja žetalskega policijskega okoliša Damjan Bračič: "Največ pozornosti bo namenjene preventivnemu delu z osnovnošolci!"
četrtek • 27. januarja 2005
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEDUlK H
Od tod in tam
Radenci • Okronali vinsko kraljico
Foto: Miha Soštarič
V restavraciji hotela Radin v Radencih so na posebni slovesnosti okronali jubilejno, deseto slovensko vinsko kraljico. Krono lanske kraljice Vesne Bajuk iz Metlike je prevzela 19-letna Maja Cigoj z Vipavskega, ki jo je k prestolu sveiano pripeljal ugledni vitez šampanjca Alojz Filipii.
Cigojeva je končala Srednjo ekonomsko šolo v Novi Gorici, študij pa nadaljuje na Biotehniški fakulteti, smer Vinogradništvo. Maja je komisijo prepričala s prijetnim nastopom, v katerem je poleg poznavanja vinogradništva in vinarstva, spoštovanja in ljubezni do vina dokazala tudi visoko stopnjo splošne razgledanosti in komunikativnosti.
Miha Šoštarič
Ljutomer • Erazmova trgatev
Foto: Niko Soštarič
Erazmove trgatve se je udeležil tudi bivši predsednik države Milan Kučan.
V vinogradu družine Kos v Pavlovskem Vrhu pri Ivanjkov-cih je minulo soboto potekala zanimiva trgatev, ki so jo pripravili v počastitev prvega rojstnega dne Tjašinega in Mitjevega sina Erazma. Trgatve se je udeležilo okrog 30 ljudi, med njimi pa je bil tudi bivši predsednik države Milan Kučan, ki je skupaj z ostalimi obral 850 trsov. Iz okoli 1500 kilogramov grozdja je nateklo 130 litrov žlahtne kapljice — suhi jagodni izbor chardonay.
NŠ
Žetale • Prva pohodnica - častna občanka
Foto: SM
Lani se je po ekološki pohodni poti v Zetalah sprehodilo preko 1000 ljudi. Točnega števila ne ve nihče, saj se večina sprehajalcev oziroma pohodnikov ne oglasi nikjer, na nobeni od kmetij in se ne vpiše v knjigo pohodnikov.
"Kljub temu opažamo trend povečevanja obiskovalcev. Pred desetimi leti, še celo pred petimi leti, seje v Zetale podal samo kakšne posebnež ali domačin, na cesti pa je o tem, kje sploh je, povpraševal le kakšen voznik, ki se je v Podlehniku izgubil na poti proti morju. Danes pa prihajajo ljudje v Zetale že organizirano, načrtno, v večjih ali manjših skupinah,"pravi predsednik TD Zetale Stanko Skledar.
Prav gotovo pa je bila prva pohodnica v letošnjem letu častna občanka Ptuja dr. Ljubica Šuligoj, ki se je s skupino prijateljev podala v nedrje Haloz kar takoj po novem letu, tretjega januarja. "Ekološka pohodna pot v Zetalah je zame odkritje, ki si ga bom še večkrat privoščila," je bila navdušena Šuligo-jeva, sicer znana kot zaprisežena pohodnica, ki ji vzdržljivost ne dela težav, ko se je že pod večer odpravljala nazaj proti Ptuju.
SM
Kmetijstvo • Znani so plemenski biki za leto 2005
Plemenjaki v evropskem vrhu
Licenco oz. dovoljenje za osemenjevanje je za leto 2005 v Sloveniji pridobilo približno 70 bikov. Strokovno predstavitev teh plemenjakov vseh pasem so za rejce govedi prejšnji teden pripravili tudi v ptujskem KGZ. Pravilna izbira bikov je namreč izredno pomembna za izboljšanje kvalitete črede in za pravilno usmeritev na kmetijah.
V	okviru predavanja, ki ga sicer organizirajo že več let zapored, so se rejci seznanili z lastnostmi posameznih plemenjakov, namenjenih za meso in mle~no proizvodnjo in z nevarnostmi, ki se lahko pojavljajo pri križanju ter o tem, katere sorodstvene linije se med seboj ne smejo mešati.
"Najpogostejša napaka je napačni izbor bikov v določenih sistemih reje. Napačna izbira bikov sicer ne predstavlja ogromne problematike pri nas, saj ocenjujemo, da pride do nje morda v največ 20 odstotkih, vendar se temu želimo maksimalno izogniti," pravi vodja osemenjevalnega centra na Ptuju Gregor Plevnik.
Licenco pridobijo zelo redki
V	ptujskem osemenjevalnem centru se zavedajo, da je konkurenca z vstopom Slovenije v EU tudi na tem področju vedno večja: "Splošno slovensko mišljenje je na žalost takšno, da naj bi bilo vse, kar je tuje, boljše od domačega. To pa, vsaj kar se tiče naše branže, nikakor ne drži. Pri nas imamo čisto primerljive bike z vsemi centri srednje Evrope, kajti tudi vsa genetika — gre za polbrate bikov iz Nemčije, Avstrije in ostalih najrazvitejših srednjeevropskih držav — izhaja iz skupnega porekla!"
Licenco za osemenjevanje sicer ne pridobi veliko bikov: "To dovoljenje za določeno leto se pridobi tako, da bik pozitivno konča progeni test oz. test svojih hčera, ki traja pet let. Nato jih
republiška komisija za izbor plemenskih živali odbere in jim podeli status testiranih bikov za določeno leto. Ta status se pridobi izključno na osnovi pozitivno končanega testa, ki ga opravi manjši, celo zelo majhen del testiranih bikov, saj so kriteriji postavljeni zelo visoko. Bik se odbere, če je pozitiven na vse lastnosti ali pa na določene ciljane lastnosti, kar se tudi primerno označi. Določeni biki so tako izbrani za plemenjake, ker izboljšujejo okvir črede, saj ne gre več zgolj za to, da bi se pri kravah iskala le visoka mlečnost."
Izbira plemenjakov se lahko nanaša tako na mlečnost kot na telesne lastnosti, obliko vimena in na pitovne ter klavne lastnosti. To je pomembno pri lisasti, sicer kombinirani pasmi, ki velja za najboljšo v Sloveniji. Pri črno-beli pasmi so kriteriji odbira nekoliko drugačni, ker gre za specializirano pasmo, kjer se poudarja lastnost mlečnosti.
Biki iste pasme lahko prenašajo različne lastnosti
V ptujskem osemenjevalnem centru imajo na voljo seme vseh plemenjakov, s katerim oskrbujejo celotno Podravje, Zasavje, koroško in celjsko regijo, s semenom lisaste pasme pa celotno Slovenijo. Vsi izbrani plemenjaki so letos predstavljeni tudi v posebnem katalogu: "Pri lisasti pasmi je v katalogu predstavljenih 40 bikov, od tega je polovica testiranih in polovica mladih, ki
Holko je eden od sedemdesetih plemenskih bikov z licenco
zdaj stopajo v fazo testiranja. Ob njih so predstavljeni tudi biki črno-bele pasme, teh je okoli 30, tako plemenjaki kot mladi biki v fazi testa."
Namen predstavitve plemenskih bikov, tako v obliki predavanj kot kataloga, je v tem, kot pravi Plevnik, da se kmetom prikažejo bistvene značilnosti posameznih bikov (iz vseh) pasem preko ugotovljenih indeksov, ki točno povedo, za katere namene je posamezni bik najboljši oz. daje najboljše rezultate: "Boljši indeks pomeni prenašanje pozitivnih lastnosti na potomce, pa najsi gre za proizvodnjo mleka, mesa, telesnih oblik, skratka vsega, kar ima v sebi dobrega. Biki iz iste pasme namreč lahko prenašajo različne pozitivne lastnosti, ocenjuje pa se ga na osnovi tistih, ki jih prenaša na potomstvo. Zato test tudi traja tako dolgo, saj se podatki dobijo na osnovi pov-
prečja prenesenih lastnosti. Na osnovi tega potem tudi svetujemo kmetom, katerega bika izbrati za osemenitev, glede na to, kaj želi v svoji čredi popraviti oziroma doseči. Pri tem so seveda pomembne tudi lastnosti izbranih krav za osemenjevanje."
Nenačrtno parjenje v okviru določene črede sicer po zakonu (še) ni sankcionirano, klub temu pa se mu je pametno izogniti. Takšna teleta namreč nimajo znanega porekla, zato se ne morejo vpisati v rodovno knjigo, zaradi česar imajo bistveno nižjo ceno, kot bi jo sicer lahko imela.
S predavanji na temo pravilne izbire plemenskega bika bodo v KGZ še nadaljevali. Načrtujejo ga še v Slovenski Bistrici, posebej pa se bodo odzvali tudi povabilom govedorejskih društev in večjih rejcev.
SM
Zetale • S 17. redne seje občinskega sveta
Vroča juha žetalskih odpadkov se hladi
Na prvi ponovoletni seji je bila žetalska večnamenska dvorana v občinski stavbi polna kot že dolgo ne, saj so se poleg svetnikov in župana ter predstavnika Čistega mesta Franca Merca zbrali še vsi člani vaških odborov in odborov občinskega sveta. Glavnina seje je bila namenjena razpravi o izvajanju Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Občina Žetale je bila ena zadnjih v Podravju, ki je sploh sprejela tovrsten odlok, saj so s sprejetjem, kot je bilo slišati, zavlačevali kar 6 let. Tako se pač šele sedaj srečujejo s težavami, pomisleki in tudi nasprotovanjem nekaterih občanov o uvedbi posod za odpadke in s tem povezanimi (visokimi) plačili, s čimer so v drugih občinah večinoma že opravili.
Odlok ni občinska kuhinja!
Med drugim so se tako po Žetalah celo razširile govorice, da naj bi bil ta odlok "maslo" župana in občinskega sveta ter da si s tem denarjem polnijo proračun, pa še kakšna takšna zanimiva cvetka bi se prav gotovo našla med Žetalčani, ki jim gre najbolj v nos precej višji znesek na položnicah, kot ga plačujejo, recimo, v sosednjem Rogatcu, pa tudi v Slovenski Bistrici in še kje. "Nič, niti en sam tolar iz naslova ravnanja z odpadki ne priteka v občinski proračun, pač pa se vse plačuje izključno podjetju Čisto mesto," je poudaril tudi župan Butolen. No, tudi sam odlok ni bil niti približna želja župana ali občin-
skega sveta, ampak so ga morali po vseh občinah sprejeti zaradi okoljske zakonodaje. Tudi cena odvoza, po besedah Merca, je določena s strani države in si je podjetje ne more kar prosto izmišljevati. Da imajo v Žetalah manj odpadkov kot drugje, plačujejo pa enak znesek, kar naj ne bi bilo prav, je Merc zavrnil z besedami, da so pa zato stroški odvoza odpadkov zaradi oddaljenosti občine višji kot drugje, kar potem izravnava ceno.
Veliko kritike je bilo s strani prisotnih slišati tudi zaradi obvezne velikosti posod, ampak to glede na sprejet tarifni pravilnik nima nobene vloge več, saj se bo količina odpadkov plačevala pavšalno (38,2 litra) na posameznega člana gospodinjstva ne glede na velikost posode. In ne glede na to, ali se kdo s tem strinja ali ne.
Kazni za kršitelje še ne bo takoj
Nestrinjanje ali zavračanje storitev (in posod) Čistega mesta sicer po besedah župana ne bo kar takoj kaznovano: "Zavedamo se, da je za naše občane zadeva nova, zato bomo akcijo nadalje
peljali strpno, saj bi radi dosegli maksimalne rezultate. In če vsi vedo, da je treba greznico izprazniti, ko je polna, potem morajo sprejeti tudi dejstvo, da enako velja za ostale smeti. Nekontrolirano odmetavanje raznih odpadkov po okolici, česar je v naši občini sramotno veliko, se mora nehati, in ko bo dana možnost vsem prebivalcem, da na takšen ali drugačen način v skladu z odlokom odlagajo odpadke, bodo vsi tisti, ki bodo odlok kršili oziroma še naprej onesnaževali okolico, kaznovani!"
Kakšna bo kazen za onesnaževalce, ki bodo prijavljeni komunalni inšpektorici, še ni znano, sicer pa, kot je poudaril Butolen, bodo kazni prišle na vrsto šele
po končanem postopku uvajanja individualnih in skupinskih posod za gospodinjstva. Doslej so v občini uspeli vključiti 136 od skupno 355 gospodinjstev, kar predstavlja okoli 38 odstotkov pokritosti (začeli so z 9-odstotno pokritostjo), cilj pa je doseči 95-odstotno pokritost občine. Težave nastajajo zaradi nedostopnosti posameznih gospodarstev, kamor tovornjak Čistega mesta ne more, zato bodo v občini do pomladi poskušali določiti mesta za skupne posode več gospodinjstev, uporabniki teh posod pa bodo plačevali približno 400 tolarjev manj kot tisti s svojimi posodami.
SM
Letos največ za vodovod
Zupan Anton Butolen je navzočim na seji predstavil tudi osnutek proračuna za leto 2005. Ta na prihodkovni strani znaša dobrih 307 milijonov tolarjev, odhodkov pa planirajo kar za 100 milijonov več (409 milijonov tolarjev). Proračunski primanjkljaj, 101 milijon tolarjev, nameravajo v Zetalah pokriti z zadolževanjem oziroma z že odobrenim kreditom v višini 104 milijone. Daleč največ sredstev (188 milijonov) bo porabljenih za izgradnjo vodovodnega omrežja, večjo postavko na odhodkih (53 milijonov) pa predstavljajo še naložbe v ceste.
Foto: SM
12 TEDNIK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 27. januarja 2005
Ptuj • Višja strokovna šola v Šolskem centru
Ministrstvo potrdilo tudi kmetijski program
Kot nam je povedal v. d. ravnatelja Višje strokovne šole v Šolskem centru Ptuj Robert Harb, je Ministrstvo za šolstvo in šport 18. januarja razmestilo tudi program kmetijstva na ptujsko višjo strokovno šolo. Ta višješolski program so na kmetijski šoli razvili že pred leti.
Foto: F
Robert Harb, v. d. ravnatelja Višje strokovne šole
V lanskem oktobru smo na Ptuju uradno pridobili Višjo strokovno šolo, v novembru je bil na {olo ume{cen višješolski program me-hatronik, in to za redni in izredni študij. Ta program so razvili na Ptuju na Šolskem centru v sodelovanju z gospodarstvom.
Za program mehatronik razpisujejo na Šolskem centru 70 vpisnih mest za redne študente in 90 vpisnih mest za izredne študente. Za kmetijski program pa razpisujejo 60 vpisnih mest zgolj za izredne študente.
Višja strokovna šola bo organizirala informativne dneve, in sicer v petek, 11. februarja, ob
10.30 uri za program mehatro-nik za redne študente, istega dne ob 16. uri pa za program mehatronik in kmetijstvo za izredne {tudente, v soboto, 12. 2., ob 9.30 uri bo informativni dan za oba programa in za redne in izredne študente.
V Višji strokovni šoli želijo vzpostaviti študij, ki bo zagotavljal zaposljivost in visoko kakovost diplomantov. Zato jih delo in razmišljanje vodita v smeri povezovanja z gospodarstvom na lokalni ravni in tudi širše. Želijo si partnerstva podjetij, nekaj jih je že podpisanih. Šola mora zagotoviti tudi učna mesta za študente in na področju
mehatronike že imajo zagotovljenih okrog 200 mest, na področju kmetijstva pa šestdeset, verificirati jih mora še Gospodarska zbornica.
Kot nam je dejal Robert Harb, je za razvojne načrte potrebno združiti vse sile, razvoj v znanje pa je osnova. Znanje je tudi osnova za odpravljanje strukturnih problemov. Delež visoko in višje izobraženega prebivalstva je v Spodnjem Podravju močno pod državnim povprečjem.
Z višješolskimi programi v okolju se ne izboljšuje zgolj izobrazbena struktura, temveč se pridobi tudi nekaj novih delovnih mest.
Franc Lačen
Ptuj • Viktorinov večer
O minoritski cerkvi
V petek, 28. januarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer na temo Ikonografska povezava fasade in notranjosti minoritske cerkve pred 4. januarjem 1945.
V bombnem napadu je bila na začetku januarja leta 1945 skorajda popolnoma uničena starodavna ptujska minoritska cerkev, eden najmarkantnejših cerkvenih spomenikov na slovenskem Štajerskem. Ostal je le težko poškodovan prezbiterij. Iz ruševin so potegniti le nekaj poškodovanih baročnih kipov, med njimi pa se je našla tudi gotska Madonna. Želje po rekonstrukciji tega vrhunskega kulturnega in umetniškega spomenika se žal niso mogle uresničiti in ves kompleks je bil še enkrat oskrunjen s pozidavo oblikovno neprilagojene poštne stavbe, ki je
zakrila pogled na postopoma obnovljen gotski prezbiterij. Z velikim naporom, z vztrajnostjo in pogumom je le uspelo, po več desetletjih, odstraniti pošto in na novo pozidati cerkev v prvotni obliki, lepo in spoznavno po svoji čudoviti fasadi. To pa je odprlo vprašanje njene ponovne ureditve.
Ohranjenega je le malo, tako da bo potrebno priskrbeti novo opremo. Ob tem pa bo nujno treba paziti da se obnovi izvirni duh tega kompleksnega verskega in umetniškega spomenika. Strokovnjakom bo ob tem delu na pomoč
poznavanje frančiškanskih principov urejanja liturgičnega prostora. Od samih začetkov omejen s strogimi predpisi se je cerkveni okras sčasoma vendarle razbohotil v cerkvenem prostoru, predvsem v baročnem času. Toda to nikoli ni šlo brez idejno vodenih načrtov. Frančiškanska ikonografija se opira na tri opore — na čaščenje lastnih svetnikov, čaščenje Blažene Device Marije (predvsem njenega brezmadežnega spočetja) ter na lokalno ikonografsko tradicijo. S komparativno analizo baročnih oz. barokiziranih frančiškanskih cerkva na srednjeevropskem pod-
ročju lahko ugotovimo še eno značilnost. Okras fasade namreč predstavlja pogosto ikonografski povzetek opreme cerkvene notranjščine, kot da bi hotel obiskovalcu naznaniti vsebino tistega, kar bo videl, ko stopi v cerkveni prostor. Smiselna povezanost fasade in notranjščine, ki jo lahko rekonstruiramo tudi na primeru ptujske minoritske cerkve, bo v pomoč pri izdelavi koncepcije za novo ureditev cerkvenega prostora.
V petek, 28. januarja, ob 19. uri bo zgodovinarka umetnosti Marija Mirkovič, članica Društva sv. Vik-torina, v svojem predavanju, ki ga bo imela v refektoriju minoritske-ga samostana, pokazala, kako lahko na podlagi slikovnega gradiva, opisov in preostalih fragmentov rekonstruiramo ikonografsko koncepcijo ptujske minoritske cerkve. Za glasbeni utrinek bodo poskrbeli Andreja Klinc - violina, Natalija Frajnkovič - flavta in Josip Čačko-vič - čelo.
NČ
Ptuj • Andrej Brvar v Kolnkišti
Raj je na zemlji
V petek je bil v Kolnkišti na Ptuju literarni večer, ki ga je pripravil Klub ptujskih študentov. S pesnikom Andrejem Brvarjem se je pogovarjala Ptujčanka Jelka Cigle-nečki, študentka primerjalne književnosti.
Tokratni literarni večer je bil namenjen predvsem predstavitvi nove pesniške zbirke Andreja Br-
varja, Naplavine.
Andrej Brvar, Mariborčan, rojen v Čačku (letos bo slavil šestdese-
Andrej Brvar v pogovoru z Jelko Ciglenečki
tletnico), je eden vidnejših imen slovenske poezije. Kot modernističnega pesnika ga najdemo tudi v najnovejšem leksikonu Cankarjeve založbe iz lanskega leta. Poznamo ga kot dolgoletnega direktorja mariborske Založbe obzorja, sedaj pa je urednik pri založbi Litera.
Andreja Brvarja poznamo kot avtorja slovenske avantgarde, bil je član literarne skupine 442 ter član znamenite mariborske peterice (Jančar, Forstnerič, Partljič, Kramberger, Brvar).
Tokrat je pesnik na Ptuju spregovoril o svojem življenju in delu, o videnju sodobne umetnosti ter sveta nasploh.
Je življenjski optimist, misli, da je raj na Zemlji, a ga ne znamo uživati, ne znamo videti lepot okrog sebe, čar lepote in predvsem umetnosti je v majhnih stvareh, v detajlih. Ljudje se skozi zgodovinski razvoj ne spreminjamo, vse iznajdbe civiliziranega sveta so človeku zgolj omogočile drugačno, lažje življenje, medtem ko se duhovna plat človeka v bistvu ne spreminja. Človek je vedno čutil na enak način, ljubil, sovražil, bil žalosten ob izgubi svojega najdražjega, bil obupan, srečen, vesel.
Pesnik je precej kritično spregovoril o nihilizmu današnjega časa, današnje družbe (nihilizem temelji na Nietschejevi filozofiji, ki zavrača veljavna spoznanja in splošno zavezujoče vrednote), tudi z vidika upoštevanja oziroma vrednotenja slovenske književnost, ki je osnova za razvoj slovenskega jezika in slovenstva. Kot primer je navedel prenehanje izhajanja slovenskih sodobnih knjižnih zbirk, ki so vsako leto izhajale dobrih petdeset let, danes pa za njih pri Ministrstvu za kulturo ni več denarja. Knjižne založbe so postale zgolj komercialno naravnane, izidejo knjige, ki se prodajajo.
Zbirka Naplavine je nastala po večletnem pesnikovem molku. Kot je povedal pesnik, gre v zbirki za poezijo, ki nam govori v obliki zgodb. Pesnik je iz zbirke predstavil nekaj pesmi, je eden redkih pesnikov, ki svoje pesmi tudi odlično interpretira. Kot poslastico smo slišali tudi pesem, ki še ni bila objavljena, čez čas bo izšla v Novi reviji, zaenkrat pa ima še zelo dolg naslov: Ogrlica iz modrih in mozaičnih s pozlato okrašenih jagod iz stekla in gagata. Posvečena je pravzaprav Ptuju, oziroma Rimljanom, razstavi keramike, stekla in kamna treh slovenskih muzejev — Ptuja, Celja in Maribora. Tudi Ri-mljanka je hotela ugajati, ko si je nadejala ogrlico, kot to počne današnje dekle ali žena.
Bil je prijeten literarni večer, gostje so tokrat napolnili Kolnkiš-to.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Veliki album slovenskih pisateljev
Bralci, največ osnovnošolci in dijaki, nenehno iščejo informacije o pisateljicah in pisateljih. Nekateri se zadovoljijo z osnovnimi zapisi v leksikonih in Enciklopediji Slovenije, drugi pa bi iz teh ali onih razlogov radi izvedeli več. Seveda je največ zapisanega o slovenskih klasikih, zanje je najti življenjepisne podatke, tudi podkrepljene z ilustrativnim gradivom, v različnih knjigah. Najbolj priročen, natančen in največ avtorjev obsegajoč je leksikon iz Cankarjeve založbe Slovenska književnost (1996), ki so jo uredili Janko Kos, Ksenja Dolinar in Andrej Blatnik z avtorstvom dvajsetih poznavalcev posameznih književnih področij. Natančna in pregledna knjiga obsega 571 strani, vsak avtor pa je predstavljen leksikalno, navedeni so tudi viri. Leksikonu Slovenska književnost je dodan seznam antologij, almanahov, literarnih časopisov, mladinskih literarnih časopisov, leposlovnih listov za otroke, zbirk pogovorov in avtobiografij, dodani so naslovi literarnih zgodovin, literarnih teorij, literarnozgodovinskih in kritičnih časopisov ter zbornikov, enciklopedij in leksikonov. Knjiga pa žal ni ilustrirana niti s portreti. Mnoge portrete je najti v različnih knjigah: Sto slovenskih pripovednikov (Helga Glušič. Fotografije Tihomir Pinter. Ljubljana: Prešernova družba, Vrba, 1996), Sto slovenskih pesnikov (Franc Zadravec in Igor Grdina. Ljubljana: Prešernova družba, 2004) ter v drugih knjižnih oblikah.
Pred kratkim seje ilustriranim življenjepisnim knjigam domačih avtorjev pridružila novost založbe Mladika: Veliki album slovenskih pisateljev avtorja Janeza Mušiča, literarnega zgodovinarja, ki ga bralci pomnijo po monografiji o Otonu Zupančiču (zbirka Obrazi Mladinske knjige, 1980), Dragotinu Ketteju (Mladika, 1993), Francetu Prešernu (Mladika, 2000) ter po uspešnem oblikovanju knjižnih zbirk (Naša beseda, Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, Hram, Pota mladih, Nova slovenska knjiga, Kultura, Pikapolonica, Trepetlika, Ilustrirana zgodovina Slovencev, Sila spomina, Iz roda v rod _). Mušič je bil dve desetletji urednik pri Mladinski knjigi, nekaj let glavni urednik pri založbi Borec, od leta 1990 do 2002pa glavni urednik in direktor založbe Mladika iz Ljubljane.
V pričujočem albumu, nekakšni zgodovini slovenske književnosti v slikah, je izbranih sto šest domačih književnikov: pesniki, pisatelji, dramatiki in drugi znameniti Slovenci, ki so pomembno bogatili slovensko slovstvo od prvih skromnih začetkov do današnjih dni. Tako pravi uvodoma avtor monografije, vendar je nujno poudariti, da knjiga ne zajema sodobnikov rojenih po letu 1950. Torej boste tudi v tej knjigi zaman iskali življenjepisne podatke in podobe aktualnih mlajših in ne več tako mladih avtorjev, o katerih je tako in tako malo zapisanega in dostopnega.
Mušičev album je sicer vizualno dobro zamišljen in izpeljan, besedila in ilustracije so bralno prijazno razporejeni. Vsak avtor je predstavljen z večjim portretom in podpisom ob strani ilustracije. Pod avtorjevim imenom in podpisom (navpično) so izpostavljeni rojstni podatki, literarno področje, navedeni so še naslovi najpomembnejših knjižnih izdaj. Pod portretom, na isti strani knjige, sledi kratek, temeljni življenjepis. Naslednja stran prinaša kratko literarno oznako avtorja z najpomembnejšimi knjižnimi izdajami, ki so večinoma predstavljene s fotografijami naslovnih platnic. Slednje je dobrodošla novost v tovrstnih knjigah, saj bralca tudi vizualno spodbudi, opomni, spomni na določene knjige in knjižne podobe.
Veliki album je knjiga priročnega formata, bogato slikovno opremljena, zajetna 288 strani in namenjena predvsem šolajoči mladini, a tudi odraslim bo dobra informacija o avtorjih slovenskega leposlovja. Takšna knjižna oblika, ki bi predstavila mlajšo generacijo avtorjev, bi bila zelo zaželen izdajateljski podvig, saj so informacije o sodobnikih zelo razpršene in nedostopne (a zelo pogosto iskane).
(Domoznanski vidik mi je narekoval stran z Ivanom Potrčem za ilustracijo knjigarnice).
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Dornava / Gorišnica • Štajerska grajska bisera še čakata
Zaplinjen dvorec Dornava
Grad Borl v Gorišnici in dornavski baročni dvorec sta dva izmed grajskih objektov, ki jih ima v lasti kulturno ministrstvo in vanju že nekaj časa vlaga prav toliko denarja, kot je potrebno, da ne propadeta. Konkretna prihodnost, seveda takšna s pametno namembnostjo, pa še vedno ni dorečena.
Nekaj, vsaj začasno bolj konkretnega, se dogaja v dornav-skem dvorcu, kamor je kulturno ministrstvo, sicer brez vsakega javnega oznanila, za~elo prevažati pohištvo in eksponate iz slovitega gradu Snežnik na Notranjskem. Slednji naj bi se namreč začel obnavljati, dornavski dvorec pa je za začasno razstavišče ministrstvo izbralo na podlagi razlage, da zagotavlja primerne pogoje in dovolj prostora za tako obsežno in bogato opremo. "Začasna preselitev opreme iz gradu Snežnik bo trajala za čas obnove, najpozneje do konca leta 2006," so zagotovili na kulturnem ministrstvu in pri tem še pojasnili, da "se zato dvorec nikakor ne bo spremenil v 'začasno skladišče', pač pa bo vsa razstavljena oprema tudi na ogled, kar bo obogatilo ponudbo za obiskovalce dvorca."
Čeprav preselitev opreme poteka zelo aktivno, pa bodo prvi radovedneži na ogled morali počakati vsaj še kakšna dva meseca. A ne zaradi tega, ker eksponati ne bi bili pripravljeni in nameščeni, ampak zato, ker bodo prostore dvorca, kot je nedavno povedal župan Segula, zaplinili! Da ne bo kakšnega strahu in vpitja — gre za plin, ki naj bi za čas zaplinjenja v neprodušno zaprtih prostorih uničil morebitne škodljivce, ki bi lahko poškodovali pohištvo, nato pa bo potreben še en mesec za dobro prevetritev vseh prostorov.
Ker gre za izjemno dragoceno snežniško zbirko, je ministrstvo že poskrbelo tudi za ustrezno zaščito. Dvorec bo tako opremljen z alarmnimi napravami, katerih kode ne poznajo zaenkrat niti domači lokalni vodiči in dokler je ne bodo izvedeli, bo vsakršen vstop sprožil signal za vlom. Alarmne naprave za varovanje opreme so sicer prenesene iz gradu Snežnik, stale pa so približno dva milijona tolarjev: "Naprave za alarmiranje so nadomestne in prenosljive. Ministrstvo za kulturo jih je priskrbelo namensko za varovanje snežniške zbirke v dvorcu Dornava,
Dvorec v Dornavi bo dve leti razkazoval pohištvo iz gradu Snežnik.
vendar bodo lahko po potrebi uporabljene tudi kje drugje. Obnova dvorca Dornava bo vključevala vzidane alarmne naprave, zato bo ohranitev sedanjih po izvršeni obnovi nepotrebna." To torej pomeni, da bodo z vrnitvijo snežniške zbirke odšle tudi alarmne naprave, nove pa naj bi dvorec dobil šele z načrtovano obnovo. Zanjo in za vzdrževanje dvorca je bilo od leta 1997 že porabljenih preko 200 milijonov tolarjev (največ za restavratorska dela v parku in na fasadi dvorca, obnovljena pa je bila tudi streha in izdelan arhitekturni posnetek). Kdaj bo celostna obnova baročnega bisera dejansko stekla v polnem pomenu besede, pa je, kot kažejo dosedanje izkušnje, bolj stvar alkimističnega vedeževanja kot resnih napovedi. "V letih 2005 in 2006 bodo izvedene raziskave objekta in izdelana investicijsko tehnična dokumentacija za statično obnovo dvorca. Glede bodoče namembnosti pa trenutno potekajo dogovori z javnimi ustanovami na področju kulture. V primeru, da dogovor ne bo sklenjen, bo bodoči najemnik izbran preko jav-
ne ponudbe skladno z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. Potem ko bo znan najemnik in izdelan program namembnosti po prostorih, bodo izdelani projekti za dokončno sanacijo gradu in parka vključno z inštalacijami," so na naše vprašanje odgovorili na pristojnem ministrstvu. To pa lahko še traja — lep čas.
Letos javna ponudba za Borl
Nič kaj bolje ne kaže niti drugemu grajskemu velikanu v naših krajih, gradu Borl. Za njegovo obnovo je ministrstvo doslej porabilo — v primerjavi z dornavskim dvorcem — borih 70 milijonov tolarjev. O dolgoročnem najemu oziroma zakupu tega gradu prav tako tečejo besede in dogovori že ogromno časa. Občina Gorišnica, ki je znan interesent in je že lani podpisala pogodbo o upravljanju, žal pa je ni tudi pristojno ministrstvo, pa, kot uradno kaže, ne bo imela posebne prednosti: "Ministrstvo za kulturo bo grad oddalo
v najem oziroma dolgoročni zakup z javno ponudbo. Na javno ponudbo se bodo lahko prijavili vsi zainteresirani kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za najem. O bodočem najemniku bo odločila Vlada RS.
Javna ponudba za oddajo v najem, ki bo vsebovala tudi pogoje za najem, je v pripravi in bo objavljena v prvi polovici leta 2005. Nadaljnja investicijska vlaganja bodo natančno opredeljena v najemni pogodbi z izbranim najemnikom."
Letos je torej, če nič drugega, pričakovati vsaj javno ponudbo za najem. Kakšna bo njena vsebina oziroma pogoji, pa (še) ni znano.
SM
Pa brez zamere
Praznina zapolnjena
Slovenci spet radi smučamo
Slovenci smo spet Slovenci. To lahko zdaj zagotovo trdimo. Pretekli vikend nas je spet vzpostavil kot nacijo. Kot to, kar smo pred desetletjem že bili. Spet nas je postavil na mesto, ki smo ga bili navajeni, dokler ni pred nekaj leti začelo iti vse narobe.
Vse skupaj se je začelo tam malo pred osemdesetimi leti preteklega stoletja. Našla sta se Tone in Bojan. Kemija je delovala že od vsega začetka. Bojan je garal na zasneženih puklih, Tone pa seje držal bolj v ozadju, čeprav je treba priznati, da mu pojavljanje v javnosti ni delalo kakih preglavic, še več, lahko bi celo rekli, da mu je prav prijalo. Kakorkoli, ta dva sta ustvarila manijo na smučanje in slovenski narod ni potem nikoli več bil enak. Lahko celo rečemo, da sta ta dva lastnoročno (in predvsem Bojan tudi lastnonožno, seveda) spremenila oziroma modificirala esenco slovenskega naroda. Postali smo smučarji. Vse kar leze in gre, je takrat masovno začelo kupovati smuči, smučarske čevlje, palice, bunde in ostalo opremo ter se v velikih trumah začelo udinjati po vsem, kar je imelo vsaj malo naklona in je bilo pokrito s snegom. Ko pa je Bojan začel še zmagovati, pa se je itak skoraj vsem utrgalo. Prav dobro se spomnim tiste legendarne nedelje, ko je Bojan v svojem estetskem stilu, ki je še danes neprekosljivo lep, prismučal do prve zmage. Takrat še mulc, pravzaprav otrok, sem doživel pravi šok. Pa ne toliko zaradi zmage Bojana, ampak zato, ker je cela familija (predvsem moški del je bil grozovito glasen) doživela ekstazo in takrat, ko se je Bojan pripeljal preko ciljne črte, zagnala gromozanski vik in krik. In jaz, občutljivo dete, pa v jok. A čez nekaj časa sem ob Bojanovih zmagah tudi jaz tulil tako kot vsi ostali člani familije. In velik del Slovencev.
Nato je Bojan počasi odšel v penzijo in stvari so nekaj časa še bile v zagonu. Tone je bil še vedno zraven, prišli so drugi talenti in nabralo se je še nekaj zmag. A potem je nastopilo sušno obdobje, ko ni padla nobena zmaga, pa tudi z vidnimi uvrstitvami je šlo samo navzdol. In šport, nekoč ponos celotne nacije, je počasi zamiral. Če k temu dodamo še precejšnje cene smučarskih vozovnic, potem je jasno, da je smučanje kot nacionalni šport številka ena počasi zamiralo. Pojavili so se tudi drugi športi, v katerih so se s pridom udinjali prebivalci naše dežele, ostali pa jih pri tem spodbujali preko televizijskih zaslonov. A vendar praznine, kije zazevala z zatonom smučanja, v celoti ni bilo mogoče zapolniti. In narod je vse bolj lezel v apatijo.
A letošnja sezona nam je spet postregla z dramatičnimi spremljanji televizijskih prenosov, spet nam je dala razlog za povzročanje hrupa in veselo vriskanje. Kajti ta sezona nam je dokončno dala Tino. In njene zmage. In še najpomembnejše, dala nam je njeno zmago v domovini, na Pohorju. Spet imamo tekmovalko, zaradi katere se splača spremljati televizijske prenose, spet smo malo bolj resno začeli razmišljati o investicijah v lastno smučarsko opremo, spet se malo bolj počutimo smučarska nacija. Nimamo sicer več Bojana, ampak imamo mično Tino. In spet je vse v redu. Do naslednje krize, kakopak.
Gregor Alič


i®


Bo letos končno znano, kdo bo lahko zakupil oz. najel grad Borl?
Kicar, Lovrenc • Nastopili ljudski pevci in godci
Pozdrav sosedu
V petek in soboto je Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj pripravila območno revijo pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Urša Sivic, program pa je povezoval Peter Kirič.
Soorganizatorji so bili tokrat Zveza kulturnih društev Ptuj ter Kulturno društvo Rogoznica in Kulturno društvo Lovrenc na Dr. polju.
Fl
Število skupin, ki se ukvarjajo s tovrstno ljubiteljsko dejavnostjo, se je v zadnjih letih na Ptujskem zelo razmahnilo, saj domala ni območja, kjer ne bi delovala vsaj ena takšna pevska ali godčevska skupina.
Tokratna revija je tudi letos potekala v dveh delih. V petek se je v dvorani Gasilskega doma v Kicar-ju predstavilo 19 pevskih skupin in 2 godčevski, v soboto pa v dvorani Gasilskega doma v Lovrencu na Dr. polju 21 pevskih skupin in tri god-čevske. Vsaka skupina je predstavila po dve pesmi oziroma viži.
Pevci in godci so prišli iz celotnega ptujskega področja, tako smo prisluhnili pevcem oziroma godcem iz Ptuja, Grajene, Vidma, Zavrča, Stoperc, Destrnika, Trnovske vasi, Dolene, Rogoznice, Juršin-cev, Dornave, Markovcev, Cirkovc, Sel, Cirkulan, Kidričevega, Turniš-ča, Podlehnika, Lancove vasi, Male vasi, Hajdine, Majšperka, Pobrežja in Lovrenca na Dr. polju.
Revijo je strokovno spremljala
Fantje treh vasi so zapeli v Kicarju.
Foto: Fl
Foto: SM
14 ŠtajerskiTEBÍHÍK
Po naših občinah
četrtek • 27. januarja 2005
Kog • Delovno 2005 v KS - samoprispevek, pošta in orgle
Odločali bodo o samoprispevku
že na začetku pogovora je Slavko Perc, predsednik KS Kog, želel izpostaviti nezavidljiv položaj KS v današnji ureditvi lokalne samouprave:
"KS je del občine in praktično nima lastnih virov financiranja. Treba je vedeti, da funkciji župana in predsednika sveta KS ne razpolagata z enakimi mehanizmi delovanja. Predsednik sveta je le eden izmed članov sveta, ki za vsak svoj predlog potrebuje sklep sveta." Perc pravi, da so predpisi povsem neživljenjski in tudi tisti skromen denar, ki ga dobijo od občine, le s težavo legalno "zapravijo". Marsikatera KS si zato pomaga nekoliko bolj po domače. Specifične politične razmere na Kogu pa narekujejo, da so pri upoštevanju zakonov bolj pape-
ški od papeža. Proračun za letošnje leto znaša 7,6 milijona SIT. Med prihodki so tudi tisti, ki jih ustvarijo sami iz dveh lastnih virov — najemnine grobov in najemnine prostorov. Pred leti so imeli s pogrebno dejavnostjo velik problem in Perc je prepričan, da imata po črti zakona pravilno rešeno koncesijo za pogrebno dejavnost le KS Ormož in Kog. Pravi, da se je z izvajalci zelo težko dogovoriti, saj gre vedno znova le za enoletno koncesijo, kar pa za izvajalce ni tako zelo zanimivo. Tudi način financiranja po dvanajstinah in kasen sprejem
Zgodba o ureditvi središča Koga, ki se sedaj vleče že lep čas, ima več resnic. O tem Slavko Perc ni želel govoriti, saj gre za občinski projekt in ne projekt KS. Dela se zatikajo in ob različnih uradnih priložnostih je bilo slišati dve možni varianti ponesrečene obnove centra Koga. Župan Vili Trofenik je na seji OS za zastanek del obdolžil svetnika Bogomira Lucija, ki naj bi sokrajane nagovarjal, da naj ne dajo zemljišč in soglasij za urejanje ceste, kanalizacije in razsvetljave. Na nedavni tiskovni konferenci pa je Alojz Sok ponudil še drugo varianto. Po njegovem naj bi občina z deli začela kar brez soglasij lastnikov zemljišč, menda celo podrla plotove ob vrtovih in se šele nato poskušala dogovoriti za soglasja. Kakor koli, resnica je najbrž nekje v sredini. Besede sredina pa Kogovčani nimajo v svojem besednjaku ...
Slavko Perc, predsednik KS Kog, napoveduje delovno leto 2005.
Ptuj • Rez na Mestnem Vrhu
proračuna v minulih letih sta bila pogosta ovira pri reševanju omenjene problematike.
Samoprispevek izključno za ceste
Najpomembnejša letošnja namera je razpis samoprispevka, iz katerega bi v prihodnjih petih letih zbrali okrog 7 milijonov SIT. Skupaj s prispevkom občine bi naneslo okrog 12 milijonov, ki bi jih v celoti namenili modernizaciji cest. Predvidevajo, da bi lahko asfaltirali približno kilometer cest letno. Pripravili so tudi predlog investicijskega programa, ki bo podlaga za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka. Prioriteto so namenili tistim makadamskim cestam, kjer je naklon tako velik, da ni mogoče zagotavljati normalne zimske slu-
Vincenc obrezoval vinsko trto
Zima se je prevesila v drugo polovico, ko se bo narava pričela prebujati iz zimskega sna. Med zgodaj zbujajočimi se je vinska trta, ki s svojimi globoko vraščenimi koreninami iz tal, kjer ni čutiti zimske zmrzali, že zgodaj prične črpati življenjske sokove in hraniti vinsko trto. Rez vinske trte in nekatera druga predpomladanska opravila je potrebno opraviti, dokler je še v stanju zimskega mirovanja.
Svetnika Vincenca, ki goduje 22. prosinca, v slovenskih vinorodnih krajih še posebej častimo, ker zaznamuje obdobje med zimo in pomladjo s slutnjo po prihajajoči pomladi kot božanstvo, vinogradnika pa opomni, da prične rez vinske trte. Eden izmed mnogih pregovorov ob Vincenco-vem, namenjen vinogradnikom: "Če se prismeje na njegov god sonce na gorice, se tudi vinogradnikom smeji srce!" je obveljal
tudi minulo soboto.
Vinogradniki Sadjarsko-vino-gradniškega društva Osrednje Slovenske gorice so se zbrali v vinogradih Vinogradništva Reber-nišek na Mestnem Vrhu, da bi si pridobili nekaj novih znanj in izmenjali izkušnje o vinogradniških opravilih v predpomladan-skem obdobju, predvsem pa o novostih pri vzgoji in rezi vinske trte. Strokovnjak iz Kmetijske svetovalne službe za vinogradništvo
in vinarstvo ter predsednik Društva vinogradnikov OSG dipl. ing. Andrej Rebernišek je v lastnih, vzorno urejenih vinogradih pre-dočil nove principe rezi vinske trte in šparonski vzgoji, ki predstavljajo olajšanje in pocenitev zelenih opravil med letom ter prinašajo k večji kakovosti vina.
Vinorodni griči Osrednjih Slovenskih goric na poti od Jurija do Urbana so zasajeni z mnogimi vinogradi, v katerih se po vsakoletnem društvenem ocenjevanju pridelanih vin količina in kakovost povečujeta. Pridelati količinsko več vina vinogradnikom ni več tolikšen interes kot izredno ugodne talne in sončne vinogradniške lege Slovenskih goric izrabiti za pridelavo vrhunsko kakovostnih vin, za kar je najod-ločilnejša, ob upoštevanju vseh naravnih dejavnikov, lastnosti vinske trte, njeni vzgoji, negi in stanju, strokovno pravilno in pravočasno opravljena rez.
Narava nam je naklonjena, volje do dela z vinsko trto nam ne manjka, znanje in izkušnje si nenehno izpopolnjujemo, za kar smo si povezali vinske zavetnike v letnih časih z izrekom:
Kakor Vincenc trto obrezuje, Urban neguje, Lovrenc zori, takšnega Martin krsti!
Miran Glušič
žbe v času poledice. Začeti nameravajo na Kogu in urediti štiri odseke. Poleg treh cest na Kogu še 225 metrov ceste na Gomili. Za prihodnje leto so pripravili dve varianti: Vodranci—Godeninci in Lačaves ali Jastrebci—Kog in odsek v Jastrebcih. Tudi za leto 2007 so predvideli dve varianti: Vodranci—Godeninci in Lačaves ali Jastrebci—Kog in Jastrebci. V letu 2008 predvidevajo asfaltirati odseke cest na področju Lačevesi in Koga, 2009 pa dva odseka na Gomili.
Seveda se bodo prebivalci najprej morali izreči za samoprispevek. V decembru je bil opravljen zbor občanov, kjer je bilo prisotnim razloženo, da se za samoprispevek predvideva 1 % bruto dohodka tistih, ki so imeli dohodek v predpreteklem letu. Podatke bo posredovala davčna uprava.
Zanimivo in dokaj komplicirano je tudi odločanje o samoprispevku. Na Kogu je okrog 800 volivcev. Odločati o samoprispevku pa so upravičeni le tisti, ki imajo po podatkih DU dohodek. Teh je okrog 400. Referendum je uspešen le, če se ga udeleži več kot polovica povabljenih (čez 200), izglasovan pa je le, če več kot polovica prisotnih glasuje "za" samoprispevek. Če sem pravilno računala, bo na Kogu za uspešen izid referenduma ob predvideni zadostni udeležbi dovolj že nekaj čez 100 glasov. Prav danes naj bi svet KS sprejel ali ovrgel sklep o nadaljevanju postopka za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka. Na zboru krajanov so namreč prisotni oblikovali pozi-
tivno priporočilo oziroma mnenje, seveda pa ni nujno, da ga svet tudi upošteva.
Pošta v prostorih KS?
Člani sveta KS pa se bodo pogovarjali tudi o možni ureditvi poslovnih prostorov pošte na Kogu. Slavko Perc je povedal, da si vsekakor želijo obdržati pošto v kraju. Sedanji poslovni prostori niso več primerni in Pošta Slovenije išče nadomestne prostore. V teku so dogovori z mag. Alfonzom Podgorelcem, generalnim direktorjem Pošte Slovenije, ki se zanima za nakup dela prostorov krajevne skupnosti. KS ima namreč v lasti precejšnje prostore, ki jih dejansko uporablja zelo poredko. Pozimi pa imajo z njimi tudi velike težave z ogrevanjem, saj so stroški preveliki. Zato resno razmišljajo, da bi prodali del prostorov, dodatno pa bi uredili še prostor v mansardi. Z dodatno dejavnostjo bi prostorom krajevne skupnosti vdahnili tudi več življenja.
Slavko Perc je še povedal, da si bodo Kogovčani letošnje leto zapomnili tudi po blagoslovu obnovljenih cerkvenih orgel. viki klemenčič ivanuša
Markovci
Ocenjevanje krofov
Društvo podeželskih žena občine Markovci pripravlja v sodelovanju s svetovalno službo za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v soboto, 29. januarja, ob 10. uri v novi župnijski dvorani v Markovcih četrto ocenjevanje pustnih krofov Nanj je potrebno prinesti po pet krofov
brez nadeva in posipa. Vzorce bo komisija v soboto zbirala medpol deseto in deseto uro, sicer pa se je zaradi lažje priprave na ocenjevanje potrebno prijaviti Slavi-ci Strelec (telefon: 788-82-88 ali 031/376-107). Tudi letošnje ocenjevanje bo javno.
Sočasno z ocenjevanjem krofov bo na občinskem dvorišču v Mar-kovcih potekala predpustna tržnica. Prijave za prodajo na tržnici prav tako sprejema Slavica Strelec.
MZ
Ivanjkovci • Ceste, pločnik, kanalizacija, razsvetljava
Zadovoljni z letošnjimi vlaganji
čeprav krajevna skupnost Ivanjkovci sama nima sredstev, s katerimi bi načrtovala investicije in razvoj kraja, pa je letos tudi splet naključij in okoliščin Ivanjkovcem namenil polno košaro in z načrtovanim so upravičeno zelo zadovoljni. Po štirih sušnih letih so lani dobili odsek ceste na Trsteniku v dolžini 400 metrov, letos pa kaže še bolje, je prepričana predsednica sveta KS Ivanjkovci Slavica Rajh.
Proračun KS Ivanjkovci znaša 13 milijonov SIT, skupaj z 2,7 milijona lastnih virov iz pokopaliških storitev in najemnin za grobove. Večina sredstev je za vzdrževanje cest (6) in za zimsko službo (1) ter za tekoče vzdrževanje, tako da za kakšne načrte ostane bolj malo. Kljub temu vsako leto namenijo nekaj tudi za vzdrževanje in urejanje dvorane v kraju. Lani so uredili oder in zamenjali zavese, letos pa nameravajo pobeliti stranske prostore in fasado objekta. Tudi pokopališče imajo primerno urejeno. Lani so namenili več kot 1,6 milijona SIT za ureditev zunanjega dela mrliške vežice, letos pa bi radi uredili pripadajoče parkirišče. Pri pokopališču jih zelo teži tudi finančni problem odvoza odpadkov, saj se številnim odpadkom z grobov pridružijo še kakšni gospodinjski odpadki in zgodi se, da morajo letno tudi 17-krat sprazniti kontejner. To pa stane čez 800.000 SIT, kar je okrog 40 odstotkov vseh zbranih sredstev od grobov.
V Ivanjkovcih so letos kar zadovoljni z milo zimo, saj je izvajanje zimske službe na ozkih in strmih cestah KS zelo zahtevno. Sicer pa so pripravljeni, če si bo zima slučajno premislila. Lani so plužili še 8. marca! Rajhova pravi, da je zelo težko dobiti izvajalca za zimsko službo, saj ljudje za tako nizko ceno ne želijo delati.
Sicer pa je tovrstna služba tudi hudo nehvaležna, saj so krajani zelo neučakani, ne želijo razumeti, da je določena prioriteta pluženja, ki se je je treba držati in da se plužijo izključno javne poti, dovoze do hiš pa si morajo urediti lastniki sami.
Ceste, pošta, pločnik ...
Med investicijami, ki jih za letošnje leto načrtujeta občina ali država ali pa kar obe skupaj na območju KS Ivanjkovci, pa je gotovo treba omeniti težko pričakovano ureditev križišča ob cesti Ormož—Ljutomer in pripadajočo infrastrukturo. Kraj bo letos dobil tudi nove prostore pošte, ki naj bi zrasli ob tej cesti nasproti bifeja Minea. V objektu bo svoj prostor našla tudi ambulanta ZD Ormož. Slavica Rajh pa je povedala, da si želijo, da bi se v nov objekt preselili tudi prostori KS. Sedanji sedež KS, nad gasilskim domom, katerega lastništvo še ni dorečeno, pa bi radi namenili za delovanje društev. Teh je v kraju kar nekaj. Aktivni so lovci, gasilci, društvo prijateljev mladine, turistično, kulturno, pevsko in društvo upokojencev.
Z načrtovanim pločnikom od šole do športnega igrišča, vključno s kanalizacijo in razsvetljavo, bi dokončno tudi uredili podobo centra kraja. Predsednica Rajho-va je načrtovane pridobitve zelo
vesela, saj pomeni dodatno varnost za šolarje, ki vsakodnevno hodijo na igrišče k telovadbi. Po občinskem ključu je KS Ivanjkovci letos tudi na vrsti za generalno obnovo igrišča, saj so bila zunanja igrišča obnovljena že v vseh KS, razen pri Sv. Tomažu.
Najbolj veseli pa so gotovo prebivalci največje vasi v KS — Lahoncev, kjer imajo preko 10 kilometrov javnih poti, asfaltiran pa je le 1 kilometer. Zato je prav, da se je občina odločila za modernizacijo lokalne ceste na tem območju. Lahonci imajo kar 153 hišnih številk in letos se jim nasmiha 25 milijonov težka investicija — ureditev ceste Lahonci—Mekotnjak. Okrog 3 milijone naj bi prispevala država, enako vsoto uporabniki, glavnino pa občina. Slavica Rajh zagotavlja, da je interes pri krajanih velik, saj je od pričakovanih 30 pogodb podpisanih že 22. Krajani namreč morajo plačati komunalni prispevek v višini 200.000 SIT, z možnostjo znižanja za 30 %, če je krajan plačeval krajevni samoprispevek.
O uvedbi krajevnega samoprispevka v KS ne razmišljajo, saj so o tej možnosti v minulem letu temeljito debatirali v svetu KS. Obveljalo je, da so njihovi krajani že dovolj obremenjeni z najrazličnejšimi dajatvami.
viki klemenčič ivanuša
Foto: VKi
Rokomet
Pričakovana, a težko izborjena zmaga
Stran 16 Športnik leta MO Ptuj
O zgodovini, kriterijih in izboru s S. Starčkom
Stran 16
Košarka
Pomembna zmaga v Preboldu
Stran 17
Odbojka
Ekipe za končnico že znane
Stran 17
Strelstvo
Kidričani v Cirkovcah ponovno prepričljivi
Stran 18
Mali nogomet
V nedeljo zaključek MNZ Ptuj, Ormožani že končali Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Piše • Jože Mohorič
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pritisk
Življenje športnikov vedno spremljajo veselje in navdušenje ob uspešnih nastopih in razočaranje in žalost ob neuspelih. Pretekli teden smo lahko na smučarskih tekmah v Zagrebu in Mariboru v najizrazitejši obliki videli oboje.
V sredo so na Sljemenu pri Zagrebu prvič pripravili tekmo za svetovni pokal, in sicer ženski slalom. Po velikih uspehih Janice in Ivice Kosteliča v zadnjih letih so organizatorji upravičeno pričakovali veliko gledalcev, kar se je dejansko potrdilo tudi na sami tekmi. Vse oči so bile uprte v Janico, a je le-ta po manj kot dvajsetih sekundah vožnje odstopila. Gledalci so onemeli, Janica pa je v joku obsedela ob smučini. Čeprav velja za zelo zanesljivo smučarko, ki le redko odstopi, je tokrat na svoji koži občutila ves pritisk domačega terena in končala ob progi.
Podobna zgodba se je odvijala tri dni kasneje na mariborskem Pohorju, kjer so domači gledalci v soboto na veleslalomu prav tako pričakovali dober rezultat Črnjanke Tine Maze. Podobna zgodba, (na srečo!) povsem drugačen razplet! Tina je že v prvi vožnji pokazala, da ji smučanje na domačem terenu pred številnimi navijači pomeni dodatno pozitivno vzpodbudo in je zasedla prvo mesto. Pritisk se je pred drugo vožnjo še stopnjeval in dosegel vrhunec, ko se je Tina kot zadnja pognala na progo. Po dobri minuti je sledilo olajšanje in nepopisno veselje ob številki ena na semaforju, kije pomenila še eno v vrsti velikih zmag slovenskega smučanja. Ta zmaga je vredna še veliko več, saj je ponovno vrnila zaupanje navijačev v naše alpsko smučanje, ki je bilo že dodobra načeto.
Na nek način podobni, a vendar tako različni zgodbi. Domači teren lahko v podobnih primerih pomeni različne obremenitve za športnike; za nekatere pozitivne, za druge negativne. Spomnimo se samo še lanskega moškega evropskega prvenstva v rokometu v Sloveniji, ko je naša reprezentanca na krilih fanatičnih navijačevprišla do srebrne medalje. Ali bodo znali tudi na svetovnem prvenstvu v Tuniziji pokazati vse svoje znanje in potrditi zmagovalno mentaliteto, pa bomo videli že čez nekaj dni. Podobno velja za Tino Maze, saj se v Italiji jutri začenja svetovno prvenstvo. Srečno!
Foto. M. Ozmec
Zmagovalka veleslaloma se je znašla na ramenih reprezen-tan~nih kolegic.
Foto: M. Ozmec
Najbolj{e v veleslalomu (z leve): Karen Putzer, Tina Maze in Martina Ertl.
Nogomet • NK Drava Ptuj
Seilmovlč odšel, Sladojevič prišel
Po slabem tednu priprav, ki so jih opravili nogometaši ptujskega prvoligaša Drave, je bilo nedeljsko pripravljalno srečanje za nogometaše prava poživitev v suhoparnem, predvsem s tekom povezanim uvodnim delom priprav. Igrišče v mariborskem športnem parku Tabor je bilo težko za igranje, vendar so bili pogoji enaki za vse, tudi za ekipo domačega tret-jeligaša Železničarja.
V prvem polčasu se je igralo na polovici, ki je pripadala domačim nogometašem, z nekaj priložnostmi, ki so jih ptujski napadalci zamudili. V 41. minuti pa je Sead Zilič le uspel potisniti žogo za hrbet domačega vratarja. In to je bilo praktično vse. V drugem polčasu je pri gostih iz Ptuja v igro vstopilo kar šest mladincev. Tempo igre je nekoliko upadel, zadetkov pa ni bilo več.
Če se dotaknemo sestave Drave,
smo lahko videli v ekipi tudi reprezentanta Matjaža Lundra in kapetana Emila Sterbala, ki nista ta prvi teden vadila z ekipo. Zraven ni bilo Roberta Težackega, Borisa Klingerja, Matjaža Koreza, Ned-žada Alibabica, Mitje Emeršiča, poškodovanega vratarja Dejana Germica (ima operirano koleno), Denisa Selimovica in Nenada Vuckovica. Denis Selimovič se je medtem že vrnil v Ljubljano, razlog pa je zaključevanje študija. Nenad Vučkovič je na pripravah splitskega Hajduka, kako bo z njim v prihodnje pa nismo uspeli izvedeti. Na Ptuju je bil preizkušnji tudi 20-letni Vladan Sladojevic, v sredo pa je s Ptujčani že podpisal pogodbo. Očitno pa je, da se pri Dravi želijo okrepiti v napadu, predvsem pa dodati pomoč prvemu klubskemu strelcu Zilicu, medtem ko naj bi obramba ostala nespremenjena.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Lunder (Drava) je z reprezentanco Slovenije nastopil na turnirju na Portugalskem
ga januarja, ko se končajo prestopi igralcev, bi lahko tudi to še dvignilo temperaturo, vendar je zaenkrat vse bolj mirno. .Ali bo Drava ostala pri obstoječem igralskem kadru, bo jasno šele konec januarja. Dejstvo pa je, da imajo Ptujčani kljub nekaterim odhodom še vedno ekipo, ki bi si lahko priigrala nadaljevanje prvenstva v zgornjem domu, ki bo vsekakor bolj zanimiv za gledalce.
Železničar - Drava
Pri Dravi planirajo srečanje s Qîl (0:1) celjskim CMC Publikumom, in sicer to soboto, nato pa še srečanje z Dravinjo iz Slovenskih Konjic, seveda če bodo vremenske razmere to dopuščale. Tekme bodo potrebne za uigravanje moštva, saj bo predvsem prvih pet krogov zelo vročih, ko se bodo lovile vstopnice za vstop med prvo šesterico ekip za naslov prvaka. Do zadnje-
STRELEC: 0:1 Zilič (41) DRAVA: Dabanovič, Zajc, Gri-žonič, Lunder, Šterbal, Miljatovič, .Aleš Čeh, Prejac, Zilič, Gorinšek, Sladojevič. Igrali so še: Štelcer, Ve-senjak, Druzovič, Stokanič, Zagor-šek, Juršek, Zorman, Čeh. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
Mariborsko Pohorje • 41. Zlata lisica
Sanjski vožnji Tine Maze
Letošnje 41. tekmovanje za mariborsko Zlato lisico si bomo zapomnili po sobotni sanjski veiesiaiom-ski vožnji Črnjanke Tine Maze in po nedeljski slalomski junakinji, Švedinji Anji Person; da o lepem vremenu in odlični progi ne govorimo.
Za okoli 10.000 domačih in tujih ljubiteljev alpskega smučanja (takšna je ocena organizatorjev; Hrvatov skorajda ni bilo), se je 41. tekmovanje Zlata lisica v soboto, 22. januarja, pričelo odlično, saj je vse potekalo v znamenju številke 1 in odlične slovenske smučarke Tine Maze. Z njo se je namreč vse začelo in tudi končalo.
Tina, ki je očitno v odlični formi, je s startno številko 1 odlično pripravljeno progo presmučala brez najmanjše napake in postavila čas, ki so ga zaman naskakovale vse konkurentke za njo. Lepo in sončno vreme je na mariborskem Pohorju sicer dvignilo živo srebro kar nekaj stopinj nad ledišče, vendar je vsem tekmovalkam omogočilo dobre pogoje, saj so se v drugo vožnjo uvrstile tudi mnoge z višjimi startnimi številkami, tudi nad 40. Žal pa odličnih pogojev niso znale ali bolje rečeno niso zmogle izkoristiti preostale mlade slovenske tekmovalke (Drevova, Robniko-va, Suhadolčeva in Grandovčeva), ki so na domačo tekmo svetovnega pokala prišle nabirati izkušnje.
Tina Maze je tudi drugo vožnjo opravila odlično in tako ob bučnem skandiranju množice v ciljni areni ohranila odlično 1. mesto. Druga je bila Italijanka Karen Put-
zer, tretja pa Nemka Kristine Ertl.
Lepa in sončna nedelja 23. januarja pa je po - zanjo manj posrečenem - sobotnem veleslalomskem nastopu v celoti pripadla Švedinji Anji Person. Po prvi vožnji je vodila pred Finko Tanjo Poutienen in .Američanko Sarah Schleper, četrto mesto pa si je privozila Hrvatica Janica Kostelič, ki jo je kljub neu-
spehu na Sljemenu prišlo v Maribor vzpodbujat okoli 100 njenih rojakov. .
Tudi druga vožnja na vrhu ni prinesla bistvenih sprememb in tako je Anja Person privozila v cilj s prednostjo 28 stotonk pred drugouvrščeno Hrvatico Janico Kostelic, tretje mesto pa si je prevozila simpatična Finka Tanja Po-
utienen. Naša Tina Maze pa je slalomsko tekmo okronala z razmeroma dobrim 19. mestom, kar je zagotovo dobra osnova za bližajoče se svetovno prvenstvo.
In še končni vrstni red v lisičkini kombinaciji: 41. zlata lisica je pripadla Anji Person, srebrna Tanji Poutienen in bronasta Tini Maze.
M. Ozmec
Pogled v ciljno areno Zlate lisice v nedeljskem premoru med dvema tekoma
Foto: IVI. Ozmec
Rokomet • 1. SRL - ženske
Pričakovana, a težka zmaga
1. SRL - ŽENSKE
REZULTATI 10. KROGA: Gra-miz Kočevje - Mercator Tenzor Ptuj 37:39 (18:16), Olimpija - Ce-leia @alec 24:34 (9:14), Burja -Maks Polje 28:27 (18:10), Loka Kava KSI - Izola 44:24 (20:13)
1.	KRIM MERCATOR	9	9	0	0	18
2.	CELEIA ŽALEC	10	7	2	1	16
3.	BURJA ŠKOFIJE	10	7	1	2	15
4.	MERC. TENZOR PTUJ	10	6	0	4	12
5.	LOKA KAVA KSI	10	5	1	4	11
6.	OLIMPIJA	10	4	2	4	10
7.	CELJSKE MESNINE	10	5	0	5	10
8.	IZOLA	9	2	0	7	4
9.	GRAMIZ KOČEVJE	10	1	0	9	2
10.	POLJE MAKS 10 0 0 10 0
GRAMIZ KOČEVJE -MERCATOR TENZOR PTUJ 37:39 (18:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakič, Potočnjak, Prapotnik, Šija-nec 2, Pucko 1, Šincek Ramšak 4, Brumen 4, Murko 3, Kelenc, Savic 7 (1), Raukovic 6, Dercar 12 (5), Hameršak, Radek, Gregorec. Trener: Vlado Hebar.
Rokometašice iz Ptuja so po neugodnem porazu v Celju koncno prišle tudi do pomembne zmage v gosteh. Borba za uvrstitev v konc-nico tekmovanja za naslov prvaka se je praktično pričela sedaj. Res je, da sta bili v ptujski ekipi prijavljeni dve igralki, in sicer kape-tanka, sicer vratarka Biljana Lakič in Dijana Radek, vendar na igriš-ce nista vstopili zaradi poškodb. Lakiceva je dobila poškodbo na srecanju v Celju in uspešno jo je zamenjala mlada Katja Kelenc, ki
Simona Murko je v Kočevju dosegla 3 zadetke.
Foto: Črtomir Goznik
je zbrala 16 obramb, najbolj pomembne pa so bile tiste v samem zakljucku srecanja, ko se je odlo-calo o zmagovalcu.
Domacinke so bile izredno motivirane in so pod "svojo zastavo" vpoklicale vse možne rezerve znotraj kluba. V prvem polcasu so vodile in ta del igre tudi dobile z dvema zadetkoma prednosti, kar pomeni, da so Ptujcanke slabo igrale v obrambi. Ko tece voda v grlo, je težko, vendar so gostje
v 50. minuti le uspele izenačiti na 28:28 ter so potem v zanimivi in razburljivi koncnici na krilih mlade vratarke Katje Kelenc le prišle do zelo pomembne zmage. Po zmagi v Kočevju je rokometašicam lažje, saj tudi konkurentke niso igrale po svojih željah in tako je po morebitni zmagi Ptujčank nad ljubljansko Olimpijo to soboto že narejen velik korak za igranje v play-offu.
Danilo Klajnsek
Rokomet • Pripravljalne tekme
Velika Nedelja - Prevent S. Gradec 27:34 (12:19)
Velika Nedelja: Kovačec, Pla-ninc 8, Kumer 5, Korpar 3, T. Špin-dler, M. Špindler, Kukec 6 (5), Vajda 2, Mesarec 1, Krabonja 2, Šoštarič, Kvar, Munda, Bezjak, Pre-ac. Trener: Bezjak Stanko.
Pri Veliki Nedelji je gostoval oslabljen Prevent, eden izmed kandidatov za najvišja mesta v 1. A Telekom ligi. Korošci so nastopili brez reprezentantov Joviči-ča, Špilerja in Ficka ter brez dveh okrepitev za drugi del prvenstva Simonoviča in Vučičeviča. Pri domačinih sta zaradi poškodb manjkala nosilca igre Rodik in Gotal ter vratar Klemenčič.
Domačini so dobro pričeli tekmo in se držali do rezultata 6:6 ter
pri tem zapravili vsaj pet izjemnih priložnosti. Gostujoči trener Čotar je v prvem polčasu dal priložnost mladim, ki so jo tudi izkoristili,. V drugem polčasu se je pri Veliki Nedelji prebudil Planinc (strel 7/7), ki je s svojimi projektili ob živce spravljal Lesjaka v obrambi in Imperla v golu. Domača obramba je v 2. polčasu zaigrala veliko bolje, medtem ko je bila obramba ježkov na zelo nizkem nivoju, kar je zelo razjezilo trenerja Čotarja.
Jeruzalem Ormož -Gorisnica 41:29 (21:13)
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Dogša (4 obrambe), Cvetko 2 obrambi; B. Čudič 3 (1), Štefanič 8, Hanželič 6, Ivanuša 4, Mesarec 1, Belšak 5, D. Horvat 2,
Nogomet • NK Hol. Ormož
Prvi med tretjeligasi
V soboto, 15. januarja, so pod vodstvom Draga Posavca prvi med tretjeligaši na vzhodu s pripravami pričeli nogometaši Holer-muosa iz Ormoža, osmouvrščena ekipa jesenskega dela prvenstva. V ekipi pred spomladanskim delom ni več enega najboljših posameznikov prvega dela prvenstva Marka Fajdige (Veržej), Danijela [ter-mana (Cven) in Davorina Pu-harja (?). Zaradi poškodbe bo iz nogometnih igrišč še nekaj časa odsoten Borut Prapotnik. Slednji se bo v trenažni proces vključil šele čez dober mesec. Po poškodbi pridobljeni v prvem krogu pro-
Leto 2004 pomeni za Ptuj neke vrste prelomnico, saj smo dobili prvo olimpijsko medaljo. Starček ga je opisal takole: "Šport ima na Ptuju zelo dolgo in bogato tradicijo. Minulo leto je bilo še posebej zanimivo, saj je bilo lansko leto "leto izobraževanja skozi šport", kjer so mnogi naredili korak naprej in dodali kvaliteto športu na podlagi znanj in novih izkušenj. Letos pa je mednarodno leto športa in športne vzgoje, kar nas obvezuje, da širimo pozitivne vrednote v vse segmente športa in življenja. Leto 2004 je bilo izjemno bogato, bera medalj in odličnih rezultatov ptujskih športnic in športnikov je bila izredno velika, posegali so po najvišjih rezultatih tako na svetovnih prvenstvih kot svetovnih pokalih, različnih turnirjih in tekmovanjih kot nenazadnje tudi na olimpijskih igrah. S poletno olimpijado v Atenah se je zaključil olimpijski cikel, kar je prineslo odlične rezultate tudi za naše športnike. Paraolimpijske igre so prinesle našemu mestu prvo odličje, in to ne samo eno, Tatjana Majcen je namreč osvojila srebrno in bronasto medaljo v metu kopja ter suvanju krogle, kar je seveda izjemen rezultat in prepričan sem, da je marsikateremu športniku vzor in motiv za nadaljnje delo. Razvoj invalidskega športa je odraz širine družbe v nekem okolju, vzajemnosti, sodelovanja ter visokega nivoja kulture bivanja, zato sem tega rezultata še toliko bolj vesel. Če na kratko po-
vzamem, lahko rečem, da je bilo lansko leto na področju športa izjemno in težko ponovljivo."
IZBIRNI KRITERIJI
"Moje osebno mnenje je, da bi morali dobiti priznanje vsi, ki so prišli do vrhunskih rezultatov in so doprinesli tudi k promociji našega mesta. Zame je bistvo, da vsi športniki nosijo večje vrednote od samih priznanj, vendar si le-ta zagotovo zaslužijo in najboljše med najboljšimi izbira posebna enajstčlanska komisija, na čelu katere je dolgoletni ptujski športni delavec Vlado Čuš, člani komisije pa so člani strokovnega sveta in sveta Športnega zavoda Ptuj ter predstavniki športnih medijev. S tem zajamemo širok spekter iz strokovnega in medijskega prostora, ki pa je podvržen jasno zapisanim pravilom. Tukaj seveda ni dilem. Je pa prav, da ima vsak posameznik na Ptuju svojega favorita, da navijamo za njih, vendar po kriterijih, ki jih vsebuje pravilnik. Rezultati se vrednotijo točkovno, glede na športno panogo, rang tekmovanja, njegov status in tako naprej," je Starček pojasnil odnos med tremi bistvenimi komponentami izbora.
Na stališče, da se mnogokrat pojavljajo mnenja, da je v nekaterih športih lažje doseči dober rezultat in zato bi morali izpostaviti tiste panoge, kjer je konkurenca zelo močna, odgovarja takole: "Težko je vrednotiti športe, kjer je lažje ali težje doseči dober rezultat.
Seveda so kriteriji jasno izdelani, v kateri športni panogi, na kakšen način in v koliko korakih lahko pridemo do vrhunskega rezultata, npr. do 1. mesta v Evropi, in to pravilnik jasno točkuje." Največ polemik se pojavlja pri športih "olimpijskega in neolimpijskega" tipa, saj je tu razkorak precej velik. V slednjem primeru gre večinoma za mlade športe, ki se šele uveljavljajo ali so se kot oblika tekmovanja pojavili šele kasneje, pravilnik o izbiri športnika leta pa Starček na tem področju tolmači takole: "Enak rezultat olimpijskega in ne-olimpijskega športa, npr. naslov svetovnega prvaka, je opredeljen tako, da točkovna vrednost neo-limpijskega športa dosega 70 % vrednosti olimpijskega športa."
V zadnjih letih postaja stalna
ti Črenšovcem je začel trenirati Sebastjan Jambri{ko. Zaenkrat v Ormožu ni novih obrazov, do konca januarja pa bodo v Ormožu poskušali najti kakšno od okrepitev. Ni skrivnost, da bi želeli v Ormožu v svojih vrstah videti mladinca Mure in Maribora Gorana [naj-dera in Dominika Trstenjaka, ki bi zaigrala na dvojno licenco.
Do začetka prvenstva, 5. marca, ko Ormožane čaka gostovanje v Črenšovcih, so se ormoški gradbeniki dogovorili za osem zelo močnih pripravljalnih tekem s slovenskimi in hrvaškimi moštvi. V nedeljo je četa Draga Posavca gostovala v Varaždinu pri hrvaškem tretjeligašu Slobodi in visoko iz-
Grizolt 2, Bezjak 5 (3), Grabovac 1, Koražija 3, Potočnjak, Lukaček 1. Trener: Saša Prapotnik.
Gori{nica: Valenko (6 obramb), Šterbal (11 obramb); Fistravec, Sok, Golob, Miličič 3 (1), Žuran, I. Ivančič 4, Lozinšek, Buzeti, D. Ivančič 9 (4), Sapač 1, Firbas 2, Hrnajdovič 4 (2), Pisar 6, Bratuša, Vincek. Trener: Ivan Hrupič.
Pred odhodom na petdnevne priprave v Trogir so rokometaši Jeruzalema gostili drugouvrščeno moštvo 1. B-lige. Ormožani so zaigrali trdno v obrambitako da zmaga domačih v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Ormožani so do današnjega dne opravili v Trogirju že tri treninge, danes pa jih čaka prva tekma proti hrvaškemu dru-goligašu Trogirju. Preostali tekmeci Ormožanov bodo še prvoligaš Split in vodilno moštvo druge lige Solin. Jeruzalemčki so domov vračajo v ponedeljek zgodaj zjutraj.
Uroš Krstič
gubila s 4:0. Na prvi domači pripravljalni tekmi pa bo v Ormožu to soboto gostoval hrvaški prvoligaš Varteks s kontroverznim trenerjem Čirom Blaževičem. Ostali termini pripravljalnih tekem so naslednji: Rudar Velenje (5. 2. v Ormožu), Nafta Lendava (8. 2. v Lendavi), Slaven Belupo juniori (12. 2. v Ormožu), Mura Murska Sobota, Var-teks Varaždin, Drava Ptuj (19. in 20. 2. turnir v Ormožu), Slaven Belupo juniori (26. 2. v Koprivnici).
Cilj Ormožanov v drugem delu prvenstva je zadržati mesto v zlati sredini. V tem letu se v Športnem parku Mestna graba obeta tudi začetek ureditve nove tribune in novega pomožnega igrišča.
Uroš Krstič
Ptuj • Pred izborom najboljšega športnika leta v MO Ptuj
Izjemno in težko ponovljivo
Na Ptuju se danes obeta krona vseh športnih prireditev v letu, slovesnost, ko se nagradi najbolj zaslužne za športne dosežke ter dokončno potegne črto pod minulo sezono - izbor športnika leta mestne občine Ptuj. Odgovorno vlogo organizatorja prireditve in izbora najboljših športnikov ima Športni zavod Ptuj ter njegov direktor Simon Starček.
praksa, da se športniki v kolektivnih športih ne morejo potegovati za naziv športnika leta, saj je njihov individualni prispevek ekipi težko merljiv, vse bolj je v sodobnem športu pomembna moč kolektiva. Prav tako se nekateri profesionalni športi odvijajo po posebnih pravilih in so težko primerljivi s klasičnimi tekmovalnimi sistemi (OI, svet. prvenstva ...), zato je nujno prilagajanje tudi na tem področju: "Pravilnik je že nekaj časa enak, vendar razmišljamo o spremembah, da se prilagodimo trendom in naredimo najboljši in najbolj atraktiven dokument, ki bo zajemal čim širši krog športov in bo čimbolj natančno opredeljeval, kdo je najboljši med najboljšimi. K noveliranju bomo pristopili že letos, večjih sprememb ne bo, saj
Simon Star~ek, direktor Športnega zavoda Ptuj
je takšen, kot je, že prav tako dober, gre pa za nadgradnjo, neke vrste aktualizacijo, saj je šport eden izmed najbolj dinamičnih procesov v družbenem življenju, mi se bomo skušali prilagoditi tako na administrativnem kot na operativnem področju."
IZBOR IN NAGRAJEVANJE
Vsak športnik mora izpolnjevati osnovni kriterij za določanje geografskega okvira izbora športnika leta MO Ptuj: ali je občan MO Ptuj ali pa nastopa za ptujsko ekipo. Šport naj bi bil univerzalni jezik in ne bi smel poznati meja; saj so vsi, ki tekmujejo izven naših meja, naši športniki in tudi branijo barve Slovenije na večjih tekmovanjih. Na tem mestu so vključeni tudi "tujci" v naših klubih, saj ponašajo ime svojih klubov ter mesta samega.
Na Ptuju je del sredstev iz občinskega proračuna namenjen za nagrajevanje doseganja vrhunskih rezultatov na podlagi pravilnika, ki ga je sprejel mestni svet MO Ptuj že pred leti. Vsi športniki so na podlagi dobrih rezultatov upravičeni do finančnih nagrad, res pa je, da so te minimalne. Pri izboru športnika leta pa gre zgolj za častno priznanje, najvišje v našem mestu, ki nima finančne teže. Letos pa sta se odzvali dve ptujski podjetji, ki bosta nagradili najboljših šest športnikov v posamezni kategoriji. Podjetje NES bo najboljšim podarilo športna oblačila, podjetje Olimpic pa brezplačno vadbo v njihovem fitnes studiu.
O samih bodočih nagrajenci pa Starček takole: "Posebej se zavedam pomena delavcev v klubih in društvih, od katerih je marsikdaj odvisen rezultat, za zagotavljanje optimalnih pogojev za delo jim gre posebna zasluga. Po zadnjih podatkih je kar 80 % vseh športnih delavcev na Ptuju volonterjev in ravno njim bomo namenili posebna priznanja na četrtkovi pri-
reditvi. Izbirali smo pa najboljšo srednjo šolo v kategoriji dijakov in dijakinj, posebna priznanja bomo podelili državnim prvakom, med vsemi trenerji smo izbrali štiri, ki si zaslužijo posebne nagrade, podelili bomo posebna priznanja na področju invalidskega športa, izbrali najuspešnejše moške in ženske ekipe, za vrhunec večera pa je kot vedno izbrana proglasitev najboljše športnice in športnika leta 2004 MO Ptuj."
Ob koncu je pogovor nanesel še na nekatere statistične kazalce, na podlagi katerih Starček ptujskemu športu napoveduje svetlo prihodnost: "Šport v našem mestu je v vzponu, kar je smelo pričakovanje, saj se je v zadnjih dveh letih dosti premaknilo na bolje tudi na področju športne infrastrukture. Nova atletska steza je prinesla izjemno aktivno dogajanje na mestni stadion, atletski klub je v vzponu, kar se tiče kvalitetnega dela pa tudi rezultatov, v vzponu pa so tudi ostali klubi, ki uporabljajo to infrastrukturo. Glede na športno infrastrukturo, ki je še vedno pod slovenskim povprečjem, smo na drugi strani po uspešnosti v slovenskem vrhu. Tako med kategoriziranimi športniki (od mladinskega do mednarodnega razreda) z letnim številom 40-60 med 120 občinami zasedamo mesto okrog desetega, prav tako visoko pa smo v še eni pomembni statistični kategoriji; pri številu kategoriziranih športnikov na 1000 prebivalcev (1.72). Tukaj močno izstopata občini Celje in Kranj, ki gojita specifične športe, na Ptuju pa se lahko pohvalimo z dejstvom, da imamo kategorizirane športnike v širokem spektru športnih panog ter v kolektivnih športih, kjer je kategorizacijo težko pridobiti. Pomemben podatek pa je, da gre večinoma za mlade športnike, kar dokazuje, da se na tem področju pri nas dela zelo dobro."
ug
Foto: UG
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Ekipe za končnico že znane
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 13. KROGA: Autocommerce - Šoštanj Topolšica 3:1, Krka - Svit 3:0, Termo Lubnik -Marchiol Prva~ina 0:3, Calcit Kamnik - Olimpija 1:3, Salonit Anhovo - Prevent Gradnje IGM 3:2
1.	AUTOCOMMERCE 13 12 1 35
2.	CALCIT KAMNIK 13 9 4 28
3.	ŠOŠTANJ TOPOLŠICA13 8 5 25
4.	OLIMPIJA	13 8 5 24
5.	PREVENT GRAD. IGM 13 8 5 23
6.	KRKA	13 8 5 21
7.	MARCHIOL PRVAČ. 13 6 7 20
8.	SALONIT ANHOVO 13 4 9 11
9.	TERMO LUBNIK 13 2 11 6
10.	SVIT	13 0 13 2
Krka - Svit 3:0 (25, 22, 23)
SVIT: Pelemiš, Bračko, Sket, Jakopin, Gomovnik, Brezovšek, Ju-rak, Lampret, Pipenbaher, Berdon.
Odbojkarji bistri{kega Svita so sicer gladko izgubili, vendar bi v Novem mestu lahko iztržili kaj več. Že v prvem nizu so zamudili priložnost za vodstvo, saj so imeli set žogo. Premalo izkušenj je bilo odločilnega pomena. V drugi in tretji igri so odbojkarji iz Slovenske Bistrice imeli kar nekajkrat vodstvo s tremi točkami prednosti, vendar seta niso znali izpeljati do konca, da bi lahko iztržili kaj več.
Danilo Klajnsek
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 15. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Slo-ving Venus Vital 2:3, Nova KBM Branik - Prevalje 3:0, Sladki greh Ljubljana - Benedikt 3:0, TPV Novo mesto - Luka Koper 3:1, For-mis Bell - HIT Nova Gorica 0:3
1.	SLADKI GREH LJ. 15 15 0 45
2.	HIT NOVA GORICA 15 11 4 35
3.	NOVA KBM BRANIK 15 12 3 34
4.	TPV NOVO MESTO 15 10 5 30
5.	SLOVING V. VITAL 15 6 9 19
6.	BENEDIKT	15 6 9 18
7.	ZM LJUTOMER 15 6 9 18
8.	LUKA KOPER 15 6 9 16
9.	PREVALJE	15 2 13 5
10.	FORMIS BELL 15 1 14 5
Kegljanje
Sladki greh Ljubljana -Benedikt 3:0 (14, 13, 20)
BENEDIKT: Rajšp, Stumper, J. Borko, T. Borko, Fekonja, Bernjak, Novosel, Jontes, Bogendorfer, Lor-bek.
Benedlkt - TPV Novo mesto 0:3 (-23, -27, -22)
V	14. krogu so se odbojkarice Benedikta pomerile z igralkami iz Novega mesta in v prvih dveh nizih lovile gostje in jih nekajkrat tudi že ujele, nato pa spet popustile, v končnici pa jim je zmanjkalo tudi nekaj sreče. Odbojkaricam Benedikta je uspelo v drugem nizu po dobrem serviranju Rajšpove izenačiti na 24:24, imele so celo zaključno žogo za izenačenje na 1:1, toda priložnost so spustile iz rok in niz se je končal z 29:27 za TP\( Zadnji niz je bil izenačen, majhno prednost pa so si tokrat priborile domače, ki so vodile z 20:19, nato pa niso več osvojile niti točke.
sta
ZM Ljutomer - Nova KBM Branik Maribor 3:2 (19, 21, -17, -11, 4)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Kucaj, Ficko, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Morec.
V	izredno zanimivem dvoboju s številnimi preobrati so slavile ljutomerske odbojkarice, ki so tako dosegle prvo zmago nad Mariborčankami v prvoligaški konkurenci. V petem nizu so Ljutomerčanke zaigrale odlično ter Mariborčankam prepustile vsega štiri točke. Pri gostiteljicah je bila s 16 točkami najuspešnejša Gana Kucaj.
ZM Ljutomer - Venus Vital 2:3 (-20, -23, 15, 24, -8)
Po napornem dvoboju proti Ma-
riborčankam, ki je bil na sporedu v sredo, so prleške odbojkarice minulo soboto gostile še "študentke" iz Ljubljane ter po petih nizih zabeležile poraz. V domači vrsti je znova izstopala Kucajeva, ki je dosegla 17 točk.
MŠ
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Ptuj - Mladi Jesenice 0:3, Dravograd -Savinjska Šempeter 1:3, Ecom Tabor - Comet Zreče 3:2, Solkan -Ljubljana II. 0:3, Šentvid - Mislinja 3:0, Hitachi - Kočevje 3:0
1.	HITACHI	12 10 2 32
2.	ŠENTVID	12 10 2 28
3.	MLADI JESENICE 12 9 3 28
4.	COMET ZREČE 12 7 5 23
5.	ECOM TABOR 12 8 4 21
6.	MISLINJA	12 7 5 21
7.	KOČEVJE	12 6 6 19
8.	SAV. ŠEMPETER 12 5 7 13
9.	DRAVOGRAD 12 3 9 10
10.	SOLKAN	12 3 9 10
11.	LJUBLJANA II. 12 3 9 8
12.	PTUJ	12 1 11 3
@OK Ptuj - @OK Jesenice 0:3 (-19, -19, -13)
ŽOK Ptuj: Lačen, Jerenko, Lju-bec, Draškovič, Cvirn, Veršec, Bi-lanovič, Vidovič, Lorber, Robič, Zajšek, Švajger. Trenerka: Sergeja Lorber
Ptujčanke so v prvem krogu nadaljevanja prvenstva proti močni jeseniški ekipi v soboto v telovadnici ptujske gimnazije prikazale všečno igro, žal pa so bila dekleta v zaključkih nizov premalo zbrana, naredila so nekaj nepotrebnih napak v ključnih trenutkih tekme, zmanjkalo pa jim je tudi kanček sreče za osvojitev vsaj točke. Tokrat sta zaigrali tudi novi okrepitvi Ptujčank Polona Veršec in .Anja Cvirn, ki sta tik pred novim letom prestopili iz mariborskega prvoligaša.
UG
Osvojili to~ko in zadržali 1. mesto
3. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 11. KROGA: Inte-rokno - Drava 4:4, Agroruše - Fu-žinar 7:1, Marles hiše - Piramida 5:3, Impol - Krško 7:1, Lokomotiva - Konjice 5:3
1.	RAVA	11 6 3 2 15
2.	GAORUŠE	11 6 1 4 13
3.	KONJICE	11 6 1 4 13
4.	OKLOMOTIVA	11 5 2 4 12
5.	MPIOL	11 6 0 5 12
6.	NTEROKNO	11 5 2 4 12
7.	FUŽINAR	11 4 2 5 10
8.	RŠKKO	11 3 2 6 8
9.	RAMIDA	11 3 2 6 8
10.	MARLES HIŠE 11 3 1 7 7 V 3. slovenski kegljaški ligi so
minuli vikend pričeli z drugim delom prvenstva. Vodeče moštvo, ke-gljači Drave, je gostovalo v Radljah. V zelo zanimivem dvoboju so se z domačo ekipo Interokna razšli
Gimnastika
Uspe{en nastop ptujskih telovadcev
člani Gimnasticnega društva Ptuj so nastopili na državnem prvenstvu v akrobatiki v Novi Gorici.
Trener Rikardo Flanjak in trenerka Nataša Kante Flanjak sta bila z nastopom svojih varovancev zadovoljna, saj sta z dobrimi uvrstitvami poplačana njuna prizadevnost in trud pri vzgoji mladih telovadcev, ki trikrat tedensko vadijo v gimnastični telovadnici športne dvorane Center, kjer se zvr-
z neodločenim izidom. Gostje so dosegli štiri zmage, domačini pa dve. Vendar so bili v skupnem seštevku za 16 kegljev boljši Radeljča-ni in si tako priborili točko. Tudi točka je bila dovolj, da so Ptujčani še naprej na prvem mestu.
INTEROKNO - DRAVA 4:4 (3223:3207)
DRAVA: J. Podgoršek 588, Čeh 532, Dremelj 538, Zorman 559, M. Podgoršek 504, Čuš 387, Kozo-derc 99.
IMPOL - KR[KO 7:1 (3059:2975)
IMPOL: Pečovnik 486, Šmanjak 521, M. Dobnikar 513, S. Kunčič 539, S. Dobnikar 536, I. Kunčič 464.
2. SKL VZHOD ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Šoštanj
sti nad 160 mladih.
Organizacija DP je bila odlična, nastopilo je 251 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Najboljšim ekipam in posameznikom pa so bile podeljene medalje in pokali. Po nekajurnem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
mlajše deklice (nastopilo je 57 tekmovalk) - 1. Katja Povše, Flip Piran ^ 11. T Flanjak, 15. U. Mar, nastopile so še D. Glin-šek, M. Štumberger, V Hojnik, N. Divjak, P Milič, N. Mlakar in N. Horvat, ekipno 5. mesto za GD Ptuj. Mlajši dečki (27 tekmovalcev) - 1. Anže
- Drava 7:1, Impol - Fužinar 5:3,
Nafta - Radenska	6:2,	Komcel -Miroteks III. 0:8
1.	MIROTEKS III. 8 5	1 2 11
2.	MPIOL 8 5	1 2 11
3.	AFTA 8 5	12 11
4.	ADENSKA 8 5	0 3 10
5.	ŠOAŠNTJ 8 4	0 4 8
6.	OMKCEL 8 3	1 4 7
7.	UŽINAR 8 2	0 6 4
8.	RADVA 8 1	0 7 2
[OÏTANJ - DRAVA 7:1 (2933: 2799)
DRAVA: Fridl 474, Kozoderc 449, Zorman 469, Plajnšek470, Kramber-ger 216, Krušič 240, Bombek 481.
IMPOL - FU@INAR 5:3 (2796:2704)
IMPOL: Adamič 202, Štefančič 236, Veber 469, Pečovnik 489, Koren 490, Lampreht 464, Kunčič 446.
Danilo Klajnšek
Tanc, Narodni dom LJ, 3. Aljaž Horvat, 5. M. Zorko, 24 T. Zorko 25, T. Vidovic (vsi GD Ptuj), ekipno 4. mesto.
Starej{e deklice (44 tekmovalk) - 1. Kaja Ipavec, N. Gorica, 15. A. Šterbal, 22. B. Erjavec, 24. S. Muhic, 25. B. Petek, 38. K. Merc (vsi GD Ptuj), ekipno 6. mesto.
Starej{i de~ki (16 tekmovalcev), 1. Janez Peterlin, Flip Piran, 5. A. Tement, 8. M. Prevolšek, 14. D. Cigule, 12. J. Mihelac (vsi GD Ptuj), ekipno 3. mesto.
Mladinke (28 tekmovalk) - 1. Urša Ja-kin, Flip Piran, 5. mesto Ivana Fekonja.
Mladinci (13 tekmovalcev), 1. Sandi Galijot, Moste LJ, 3. mesto Marko Belšak.
anc
Košarka • 2. SKL - vzhod
Pomembna zmaga Ptuj~anov
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 12. KROGA: Prebold - Ptuj 93:97, Superga Slovenj Gradec - Nazarje 73:87, Celjski KK - Pivovarna Laško mladi 94:72, Jurij Ježica - Ruše 92:91. Rezultata s srečanja Grosuplje - ŽKK Maribor nismo prejeli.
1.	CELJSKI KK	12 10 2 22
2.	PIVO. LAŠKO MLADI 12 8 4 20
3.	NAZARJE	12 8 4 20
4.	GROSUPLJE	11 7 4 18
5.	JURIJ JEŽICA 12 6 6 18
6.	RUŠE	12 5 7 17
7.	PTUJ	12 5 7 17
8.	PREBOLD	12 4 8 16
9.	ŽKK MARIBOR 11 4 7 15
10.	SUPERGA SG 12 2 10 14
KK PREBOLD - KK PTUJ 93:97
KK Ptuj: Rojko 9 (4:3), Marčič 28 (6:4), Kanlič 12 (5:2), Bien 6 (2:2), Majal 8, Sajko 22 (10:8), Siračevski 12 (1:0), Indjič (2:0), Horvat 2, Kneževič, Ferme, Bilič; Trener: Z. Marčič.
Najboljši strelci za KK Prebold: Bodiroža 23, Kvartič 22, Žagar 22.
Ptujčani so se v 12. krogu v 2. SKL - vzhod še drugič srečali z ekipo iz Prebolda in jo navkljub dejstvu, da le-ti boljše igrajo, v domači dvorani še enkrat prema-
gali. Tako so dosegli pomembno zmago v boju z neposrednimi tekmeci ter se z zmago povzpeli za dve mesti na prvenstveni lestvici, kjer trenutno zasedajo 7. mesto.
Ptujčani so dobro začeli in večji del tekme vodili z razliko dveh do osmih točk, vendar je bila tekma vseskozi napeta in izenačena. Kljub nekoliko slabši obrambi so bili Ptujčani zelo strelsko razpoloženi, saj so dosegli največ košev v celotni sezoni. Izkazala sta se predvsem kadetska reprezentanta Slovenije, šestnajstletna Miha Sajko in Peter Marčič. Saj-ko je blestel na začetku tekme, v prvi četrtini je dosegel zaporednih 13 točk, Marčič pa v zadnji četrtini, ko je od skupno 28 zadel 19 točk, mirno roko pa je imel tudi pri zadnjih dveh prostih metih na tekmi in Ptujčani so prišli do pomembnih točk v gosteh.
Trener Zlatko Marčič je po tekmi povedal: "V celoti sem zadovoljen, čeprav smo obrambo odigrali slabše kot običajno. Mlajši igralci so tokrat razbremenili starejše in upati je, da bo tudi v nadaljevanju prvenstva tako." Prav tako si želi bučno podporo s tribun na petkovi tekmi proti vodilni ekipi iz Celja, saj bi bila zmaga velik "skalp".
MLADINCI - 2. SKL VZHOD KK DRAVOGRAD - KK PTUJ 100:90 31:32, 19:14, 19:19, 31:25
KK Ptuj: Metličar, Kramberger, Nedeljko, Marčič 18, Horvat 12, Bilič, Kanlič 33, Sajko 11, Holc 16, Avguštin
KK Dravograd: Štruc 41 (10 trojk), Kavgič 26, Černovšek 19
V	derbiju neporaženih ekip so slavili Dravograjčani v izenačeni in razburljivi končnici, ki jo je s tremi trojkami odločil izjemno razpoložen Štruc.
KADETI - 1. SKL VZHOD KK PTUJ - KK PARKLJI BE@I-GRAD 73:66 17:13, 27:14, 14:18, 15:21 KK Ptuj: Bilič 16, Fajt, Marčič 23, Kramberger, Avguštin 4, Sajko 25, Kotnik, Rus 5, Ferme, Kokot, Krajnc.
Po zelo dobrem prvem polčasu so popustili v drugem delu tekme, vendar vseeno prepričljivo premagali drugouvrščeno ekipo in trenutno zasedajo četrto mesto.
V	petek gostuje v Ptuju vodilna ekipa KK Celje ob 20. uri v ŠD Gimnazije. V nedeljo gostuje mladinska ekipa KK Lenart ob 17. uri v ŠD Gimnazije.
UG
Košarka • Liga PARKL
Haloški derbi Majsper~anom
V	skupini A sta se v derbiju kroga pomerili ekipi Bar Holliday Neman in ŠD Majšperk. "Haloški" derbi je po loteriji v podaljšku pripadel gostujoči ekipi, lahko bi bilo tudi obratno. Prvi del igre je minil v izenačenem ritmu, v nadaljevanju so gostje "začarali" svoj koš, saj so domači dosegli le štiri koše. Do odmora so si gostje tako priigrali visokih enaindvajset košev prednosti (19:40). V odmoru so nemanci "skovali" nov načrt. Z agresivnejšo obrambo so goste prisilili, da so naredili kar nekaj napak, ki so jih uspešno kaznovali. Razliko so zmanjšali za polovico. Tudi v nadaljevanju niso popuščali in so vztrajno "lovili" nasprotnika. Dve minuti pred koncem so domači izenačili (58:58). V zadnjih dveh minutah sta se ekipi me-njevali v minimalnem vodstvu. Pol minute pred koncem so gostje iz prostih metov povišali vodstvo na tri koše, vendar so si domači "izborili" podaljšek s trojko v zadnjem trenutku. V podaljšku so domači naredili preveč napak in z neučinkovitostjo gostom "olajšali" delo. Najboljši pri domačih so bili Bel-šak 11, Jakelj, Ovčar in Smolej (vsi 10); pri gostih Planinšec 17, Galun 16 in Grgič 15.
V	skupini B so ptujski veterani gostili veterane s Pragerskega. Šte-
vilčnejši in agresivnejši gosti so dali že na začetku vedeti, da bodo drago prodali svojo "kožo". Ob začetni izenačenosti so ob koncu prve četrtine uspeli pobegniti za pet košev. V nadaljevanju so gostje pospešili ritem igre, saj jim je to "daljša" klop za rezervne igralce omogočala. Rezultat se je hitro pokazal in do polčasa so si priigrali visokih šestnajst košev prednosti (34:50). Veteranom je odmor "koristil", saj so zaigrali kot prerojeni in zmanjšali razliko na osem košev, vendar kaj več do konca tretjega dela igre niso bili zmožni. "Upehani" so gostom dovolili serijo 6:0 in razlika je znašala ponovno visokih štirinajst košev. V zadnjem delu igre so gostje "odbili" vse napade domačih, ki so se kar dvakrat poskušali vrniti v igro, vendar so gostje z zrelo in rutinira-no igro zasluženo osvojili obe točki. Najboljša pri domačih sta bila Boštjan Kostanjevec 21 in Černe 20; pri gostih se je vpisalo na listo strelcev prav vseh enajst prijavljenih igralcev, izstopala sta Trantura 15 in Šumak 12. Ostale rezultate in komentarje tekem lahko preči-tate na www.parkl.com
Rezultati:
Skupina A:
Bar Holliday Neman - ŠD Maj-šperk 65:71* (15:18, 4:22, 23:11,
Vodilna ekipa skupine A: Good Guys
19:10;*4:10)*po podaljšku; ŠD Kidričevo - ŠD Destrnik 93:66 (18:17, 30:27, 27:14, 18:8); KK Rače - KK Orači prestavljeno.
1.	GOOD GUYS 7 7 0 +144 14
2.	ŠD MAJŠPERK 8 6 2 +73 14
3.	KK RAČE 7 5 2 +63 12
4.	ŠD KIDRIČEVO 8 4 4 +15 12
5.	HOLLI. NEMAN 7 3 4 +12 10
6.	KK ORAČI 7 16 -52 8
7.	ŠD DESTRNIK 8 0 8 -228 8 Skupina B:
ŠD Ptujska Gora - KK Starše 56:78 (19:22, 15:24, 6:24, 16:20); Veterani - KK Pragersko veterani 65:82 (19:24, 15:26, 18:16, 13:16); ŠD Dornava - Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce 56:84 (11:25, 11:23, 22:12, 12:24).
1.	KK STARŠE 8 8 0 +167 16
2.	EKART DESIGN 8 6 2 +40 14
3.	KK LJUDSKI VRT 7 5 2 +86 12
4.	VETERANI 7 4 3 +43 11
5.	PRAGERSKO VET 8 2 6 -37 10
6.	ŠD PTUJ. GORA 9 1 8 -144 9
7.	ŠD DORNAVA 7 16- 155 8 Lestvica najbolj{ih strelcev
po devetem krogu: 1. Uro{ Go-ri~an ([D Cirkovce) 163 ko{ev,
2. Davor Bauman (Rače) 156 košev, 3. Matjaž Frangež (ŠD Cirko-vce) 141 košev, 4. Aljoša Hodnik (Good guys) 132 košev, 5. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 129 košev Pari desetega kroga: KK Orači - ŠD Destrnik, ŠD Maj-šperk - Good guys, KK Rače - Bar Holliday Neman, KK Starše - Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce, KK Pragersko veterani - KK Ljudski vrt, ŠD Ptujska Gora - Veterani.
Radko Hojak
Strelstvo • 4. kolo v Cirkovcah
mrm ■ ■ V	■	■ V ■■■ ■
Kidricani ponovno prepričljivi
1. državna liga s pištolo
V	soboto je v Cirkovcah potekalo 4. kolo 1. državne strelske lige s pištolo. Tekmovanje je organiziralo SD Kidričevo, s pomočjo domačih klubov SK Ptuj ter SD Juršinci. Strelci SD Kidričevo Tenzor so na domačem strelišču dosegli še drugo letošnjo zmago ter tako prevzeli vodstvo v skupnem seštevku 1. lige. Odličen rezultat se je posrečil strelcem SK Ptuj I, ki so na koncu pristali na 4. mestu. Med prvih pet se je uspelo uvrstiti tudi strelcem SD Juršinci, ki ne popuščajo v boju za najboljša mesta. Med posamezniki sta 3. in 4. mesto dosegla Bo{tjan Simoni~ (568 krogov) in Simon Simoni~ ml. (567 krogov).
1.	SD KIDRIČEVO	1693 564,3	50 (15)
2.	SD D.POŽENEL	1685 561,6	48 (12)
3.	ŠSK COAL	1681 560,3	47 (10)
4.	SK PTUJ I	1649 549,6	28 (9)
5.	SD JURŠINCI I	1644 548,0	32 (8)
6.	SD OLIMPIJA	1644 548,0	36 (7)
7.	SD @ELEZNIKI	1639 546,3	17 (6)
8.	SD DOMŽALE	1636 545,3	17 (5)
9.	SD PREDOSLJE	1636 545,3	11 (4)
10.	SD TRZIN I 1633 544,3 12 (3)
11.	SD KAMNIK 1632 544,0 12 (2)
12.	SD BREŽICE 1620 540,0 18 (1) (Pomen kolon: št. krogov v 4. krogu, povprečje na strelca, skupno št. točk + točke v 4. krogu)
Posamezni rezultati: SD Kidri~evo Tenzor: Bo{tjan Simoni~ 568 krogov (3. mesto), Cvetko Ljubi~ 564 krogov (5.me-sto), Simon Simonič 561 krogov (7. mesto)
SK Ptuj I: Matija Poto~nik 555 krogov (10. mesto), Robert [imenko 551 krogov (16. mesto), Franc Bedra~ 543 krogov (26. mesto)
SD Juršinci I: Simon Simonič
ml. 567 krogov (4. mesto), Mirko Moleh 546 krogov (22. mesto), Rok Pu~ko 531 krogov (35. mesto)
2. liga - pištola
V	4. kolu 2. državne strelske lige so tokrat strelci SK Ptuj Petlja prvič letos ostali brez stopničk ter tekmovanje zaključili na 4. me-
Foto: Simeon Gone
Strelci v 1. ligi s pištolo, v ospredju Matija Potočnik, Rok Pučko, Mojca Lazar in Boštjan Simonič
stu. V skupnem seštevku držijo še vedno visoko 2. mesto za nepremagljivimi Velenjčani. Med posamezniki spodnjega Podravja si je najvišjo uvrstitev priboril Ludvik P{ajd, ki je bil s 558 krogi 4. Majda Raušl je s 552 krogi zasedla 9. mesto. Pomanjkanje izkušenih strelcev ter posledice tekmovanj na štirih "frontah" se kažejo pri ekipi SD Juršinci II, ki so ponovno zasedli 11. mesto
1.	SD MROŽ 1666 555,3 60 (15)
2.	SD D. POŽENEL II 1655 551,6 38 (12)
3.	SD Š. KOVAČ 1629 543,0 35 (10)
4.	SK PTUJ PETLJA 1628 542,6 41 (9)
5.	SD CELJE 1628 542,6 25 (8)
6.	SD GROSUPLJE 1620 540,0 28 (7)
7.	SD KOPAČEVINA 1605 535,0 34 (6)
8.	POH. BATALJON 1604 534,6 20 (5)
9.	SD VREMŠČICA 1599 533,0 14 (4)
10.	SD TRZIN II 1583 527,6 17 (3)
11.	SD JURŠINCI II 1557 519,0 10 (2)
12.	SK MORIS 1091 545,5 5 (1) Posamezni rezultati:
SK Ptuj Petlja: Majda Raušl 552 krogov (9. mesto), Domen Solina 541 krogov (19. mesto), Zlatko Kostanjevec 535 krogov (22. mesto)
SD Juršinci II: Gregor Moleh 538 krogov (21. mesto), Janko Ber-lak 534 krogov (24. mesto), Nina Pavlin 485 krogov (35. mesto) SD I. Pohorski bataljon: Ludvik P{ajd 558 krogov (4. mesto)
2. liga - puška sever
V	soboto so tekmovanje nadaljevali tudi v 2. državni ligi s puško - sever. Ekipa SD Ormož je zasedla 9. mesto, ekipa SD TSO Ormož pa 12. Med posamezniki spodnjega Podravja je bil najboljši Boris Hergula, ki je dosegel 576 krogov ter zasedel 9. mesto.
1.	SD Jezero Dobrovnik	1742	60(15)
2.	SD I. Poh. Bataljon	1735	39(12)
3.	SD Dušan Poženel	1722	38(10)
4.	SD Koloman Flisar	1722	17(9)
5.	SD Elektro Maribor	1721	22(8)
6.	SD Štefan Kovač	1720	38(7)
7.	SD Slovenske Konji.	1716	24(6)
8.	SD Radgona-Arcont	1708	32(5)
9.	SD Ormož	1706	18(4)
10.	SD Črenšovci	1706 14(3)
11.	SD Liboje	1703 17(2)
12.	SD TSO Ormož	1695 9(1) SD Ormož:	Stiven Vočanec
574 krogov (15. mesto), Andrej Stanič 572 krogov (20. mesto), Marko Jančar 560 krogov (34. mesto)
SD TSO Ormož: Boris Hergu-
la 576 krogov (9. mesto), Tadej Horvat 562 krogov (31. mesto), Darko [pacapan 557 krogov (35. mesto)
Ml. mladinci in mladinci
V	nedeljo je v Cirkovcah potekalo še 4. kolo državnih lig za
ml. mladince in mladince. Strelci iz Juršincev in Ptuja so ponovno dokazali svojo nepremagljivost ter dosegli 3 posamične in 1 ekipno prvo mesto.
Rezultati:
Med mladinci je še 4. letos zmagal Simon Simonič (SD Juršinci), ki je dosegel fantastičnih 382 krogov. Super dosežek se je posrečil tudi Domnu Solini (SK Ptuj), ki je dosegel svoj nov osebni rekord s 368 krogi ter tako osvojil bronasto kolajno. Gregor Moleh je bil s 358 krogi 10., Simon Druzo-vič s 353 krogi 14.(oba SD Juršin-ci), Aleks Vajda s 343 krogi 17. ter Nik Gonc s 329 krogi 25. Med mladinkami je Nina Pavlin dosegla 315 krogov in osvojila tretje mesto. V ekipnem delu so mladinci SD Juršinci zmagali ter s 1093 krogi dosegli absolutni rekord lige. Najboljši rezultat letos se je posrečil tudi strelcem SK Ptuj, ki so dosegli 1040 krogov in zasedli 4. mesto.
Med mlajšimi mladinkami se je prve letošnje zmage veselila Mojca Lazar, ki je dosegla 352 krogov in tako prekinila niz drugih mest. Mateja Levanič je bila tokrat s 351 krogi druga (obe SK Ptuj), Petra Simonič (SD Jur{inci) s 338 krogi 6., Marija Gabrovec s 321 krogi 7. ter Katarina Matič s 319 krogi 8. (obe SK Ptuj). Med ml. mladinci nadaljuje svoj pohod tudi Rok Pučko, ki je ponovno zmagal in dosegel 367 krogov, Denis Grašič je bil s 317 krogi 14. (oba SD Jur{inci), Jan Lešnik (SK Ptuj) s 306 krogi 17. ter Tomaž Podgoršek z 258 krogi 18. (SD Ki-dri~evo). V ekipnem delu so ml. mladinke SK Ptuj dosegle 1024 krogov ter tako osvojile pokal za tretje mesto. Ekipa SD Juršinci je imela enako število krogov, vendar e zaradi slabše zadnje serije tekmovanje končala na 4. mestu.
Med ml. mladinci s puško je tekmoval Gregor Kmetec (SD Kid-ri~evo), ki je dosegel 367 krogov.
Med pionirji sta tekmovala še Kristjan Rebernak 156 krogov in Uroš Mohorko 153 krogov (oba SD Kidričevo).
Ob tej priložnosti se SD Kidričevo zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega tekmovanja!
Simeon Gonc
Mali nogomet
MNZ PTUJ
SKUPINA A
REZULTATI 10. KROGA: Market Betka Brezje - KMN Miklavž 4:9, NK Gerecja vas - Poetovio Vitomarci Pomaranča bar 1:7, [D Ptujska Gora - SKEI Talum 4:2.
REZULTATI 11. KROGA: Vitomarci Poetovio Pomaranča bar - Mizarstvo Zupanič NK Hajdina 6:2, NK Skorba - GMB Žično pletarstvo Rogina 3:4, Joe Fernandes - [D Polenšak 1:5, Avtoelektrika Bračič - Market Betka Brezje 6:3, SKEI Talum - NK Gerečja vas 5:4, KMN Miklavž - [D Ptujska Gora 6:2
1.	POETOVIO VIT 11 11 0 0 33
2.	AVTOEL. BRAČIČ 11 8 0 3 24
3.	NK HAJDINA	11 7 1 3 22
4.	KMN MIKLAVŽ 11 7 0 4 21
5.	ŠD PTUJSKA GORA 11 6 1 4 19
6.	ŠD POLENŠAK 11 5 1 5 16
7.	NK GEREČJA VAS 11 4 0 7 12
				1	6. BAR CHEERS		6	1	4	19
					7. ŠD RIM		4	2	5	14
					8. KLUB PTUJ. ŠTUD.		4	2	5	14
11	4	0	7	12	9. BAR FARAON		3	0	8	9
11	4	0	7	12	10. RiŽENCI		2	1	8	7
11	2	1	8	7	11. BAR OSMICA		1	0	10	3
11	1	0	10	3	12. KOZMINCI		0	0	11	0
9.	ŽIČNO . ROGINA
10.	NK SKORBA
SKUPINA B
REZULTATI 10. KROGA: Jado čevlji [D Cirkovce - Rožice 4:5, Klub ptujskih študentov - [D Juršinci 1:6, Bar Cheers Cyber caffe - Bar Faraon 5:1, [D Rim - Draženci 7:6, Bar Osmica - Kozminci 6:4, Peugeot Toplak - Club 13 Hajdoše 1:3. REZULTATI 11. KROGA: [D Juršinci - Bar Osmica 8;1, Draženci - Klub ptujskih študentov 2:6, Bar Faraon - Jado čevlji [D Cirkovce 2:5, Rožice - Peugeot Toplak 3:2, Club 13 Hajdo-še - [D Rim 4:3, Kozminci - Bar Cheers Cyber caffe 1:10.
1.	FIOĚ	11	11	0	0
2.	ŠD CIRKOVCE	11	8	2	1
3.	CLUB 13 HAJDOŠE	11	8	1	2
4.	ŠD JURŠINCI	11	7	1	3
5.	PEUGEOT TOPLAK	11	7	0	4
33 26 25 22 21
Na fotografiji ekipa lanskoletnih zmagovalcev Jado čevlji ŠD Cirkovce; v ospredju Igor Perkovič - levo
Danilo Klajnsek ZLMN ORMOŽ
KonCnica usodna za Trsni-co Žiher
V organizaciji športnega društva Pušen-ci se je s končnico končala sezona v ZLMN Ormož 2004/2005. Tekme v končnici so bile izredno zanimive in napete do zadnjih sekund, pred končnico vodilna Trsnica Žiher pa ni znala ohraniti prvega mesta kljub prednosti kar petih točk pred najbližjim zasledovalcem Belcontom. V zadnji tekmi končnice, ki je odločala o prvaku, sta se pomerila Trsnica Žiher in stari prvak Bel-cont. Čeprav na srečanju ni bilo zadetkov, so gledalci v športni dvorani na Hardeku lahko uživali v predstavi dveh najboljših ekip letošnje sezone. Odločitev o prvaku je padla tri sekunde pred koncem, ko sta se iz oči v oči iz kazenskega strela desetih metrov srečala najboljši igralec lige Doris Kelenc in najboljši vratar lige Ivan Bedrač. Izkušeni Bedrač je ohranil mirne živce in obranil strel Kelencu ter prinesel četrti zaporedni naslov v ZLMN Ormož 2004/2005 Belcontu oz. Tomažu, okrepljenemu z De-janom Kraljem in Boštjanom Kupčičem. V tekmi, ki je odločala o tretjem mestu, je Nova Slovenija brez težav premagala zidarje iz Pušencev, iz vrst katerih prihaja najboljši strelec 1. lige Aleš Lesjak z desetimi zadetki. V drugi ligi so "ribiči" ohranili prvo mesto pred "jokerji", tretje mesto je pripadlo Mestni grabi, četrto Mihovcem, ki imajo tudi najboljšega strelca 2. lige Sama Kra-bonja, ki je enajstkrat zatresel mrežo svojih nasprotnikov.
Rezultati 1. lige v končnici: Belcont -Nova Slovenija 2:0, Trsnica Žiher - P Zid. Čurin 3:3, Belcont - P Zid. Čurin 1:0, Trsnica Žiher - Nova Slovenija 0:2, Nova Slovenija - P Zid. Čurin 5:2, Trsnica Žiher -Belcont 0:0.
1.	BELCONT	3 2 1 0 3:0 23
2.	TRSNICA ŽIHER 3 0 2 1 3:5 23
3.	NOVA SLOVENIJA 3 2 0 1 7:4 19
4.	P ZID. ČURIN 3 0 1 2 5:9 13 Rezultati 2. lige v končnici: Joker I. -
Mihovci 0:0, P Črni ribič - Mestna graba 2:1, Joker I. - Mestna graba 0:2, P Črni ribič - Mihovci 2:0, Mihovci - Mestna graba 0:2, P Črni ribič - Joker I. 0:3.
1.	P ČRNI RIBIČ 3 2 0 1 4:4 18
2.	JOKER I	3 1 1 1 3:2 16
3.	MESTNA GRABA 3 2 0 1 5:2 12
4.	MIHOVCI	3 0 1 2 0:4 7
Uroš Krsti~
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA A
Rezultati 7. kroga: Tržec mladi - KMN Majolka 6:12, Tržec vet. - AS vet. 7:2, [D Po-brežje - Videm ml. 1:3, Leskovec - PROST
1.	KMN MAJOLKA 6 6 0 0 18
2.	aiSJVEC	6 4 0 2 12
3.	TRŽEC TEERANI 6 4 0 2 12
4.	ŠD POBREŽJE 6 3 0 3 9
5.	VIDEM MLADI (-1) 6 3 0 3 8
6.	TRŽEC LABI 6 10 5 3
7.	AS VETERANI 6 0 0 6 0
SKUPINA B
Rezultati 7. kroga: Majski Vrh - [tur-movec 6:2, Belavšek - [D Lancova vas 6:8, NK Videm - [D Zg. Pristava 5:4, Lan-cova vas veterani - AS 4:7
1.	ŠD LANCOVA VAS 7 5 11 16
2.	MAJSKI VRH 7 5 0 2 15
3.	ŠD ZG. PRISTAVA 7 4 1 2 13
4.	S A	7 4 1 2 13
5.	NK VIDEM	7 4 0 3 12
6.BELAVŠEK	7 2 14 7
7.	ŠRTMUOVEC 7 2 0 5 6
8.	LANCOVA VAS VET. 7 0 0 7 0
Darko Lah
Sportni napovednik
NOGOMET
PRIJATELJSKI TEKMI
SOBOTA, 29. 1. - PTUJ: Drava - CMC Publikum; KIDRIČEVO: Aluminij - Maribor Pivovarna Laško.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 11. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (ob 19.00 dvorana Center), Loka kava KSI - Burja [kofije, Izola - Celjske Mesnine, Krim Mercator - Gramiz Kočevje, Celeia Žalec - Polje Maks
MALI NOGOMET
KONČNICA TEKMOVANJA LIG MNZ PTUJ
NEDELJA: OB 14.30: Poetovio Vitomarci Pomaranča bar - Jado čevlji [D Cirkovce, 15.15: Rožice - Avtoelektrika Bračič Ob 16.10.- tekma za 3. mesto; ob 17.00 tekma za 1. mesto
ODBOJKA
1. DOL MOÏKI
PARI 15. KROGA: Autocommece - Svit, Marchio Prvačina - [oštanj Topolščica, Termo Lubnik - Olimpija. Krka - Prevent gradnje IGM, Calcit Kamnik
1.	DOL @ENSKE
PARI 16. KROGA: Benedikt - Nova KBM Branik, Sloving Venus Vital - Formis Bell, HIT Nova Gorica - TPV Novo mesto, Luka Koper - Sladki greh Ljubljana, Pre-valje - Zavarovalnica Maribor Ljutomer.
2.	DOL @ENSKE
PARI 15. KROGA: Mislinja - Ptuj, Kočevje - [entvid, Hitachi - Ecom Tabor, Mladi Jesenice - Dravograd, Savinjska [empeter - Solkan, Ljubljana II.- Comet Zreče.
NAMIZNI TENIS
1.	SLOVENSKA NAMIZNOTENIÏKA LIGA - MOÏKI
PARI 10. KROGA: Ptuj - Maxi Olimpija, Maribor Finea - LM KO Lendava, Lisk Križe - Kema Puconci, Vesna - Krka, Moravske toplice - Vegrad Velenje. 1.SLOVENSKA NAMIZNOTENIÏKA LIGA - ŽENSKE PARI 10. KROGA: Merkur - Ptuj, Vesna - Fužinar, Kajuh Slovan - Prevent Radlje, Iskra Avtoelektrika - Ilirija, Arrigoni - Istrabenz Semedela.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOÏARKARSKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 13. KROGA: Ptuj - Celjski KK (petek ob 20.00 v gimnazijski telovadnici), Jurij Ježica - Grosuplje, Ruše - Prebold, Pivovarna Laško mladi - Superga Slovenj Gradec, Nazarje - ŽKK Maribor
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 9. KROGA: Drava - Komcel (Hotel Ptuj ob 13.30), [oštanj - Impol, Miroteks III. - Nafta, Radenska - Fužinar
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 12. KROGA: Drava - Impol ( hotel Ptuj ob 17.30), Fužinar - Lokomotiva, Konjice - Intereokno, Krško - Marles hiše, Piramida - Agroruše.
Danilo Klajnsek
STRELSTVO:
4.	KOLO REKREATIVNE LIGE S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
V nedeljo bo na mestnem strelišču na Ptuju, s pričetkom ob 10. uri, potekalo 4. kolo rekreativne lige s serijsko zračno puško. Tekmovanje bo organiziralo strelsko društvo Dornava. Vabljeni!
Simeon Gonc
Tenis • Zimska liga
V soboto, 22. januarja, je bil v teniški dvorani Goya Center odigran 9., zadnji krog predtekmovanja zimske teniške lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici je z zmago nad veterani zadržal TC Luka in tako pričel finalni del tekmovanja z najboljšim izhodiščem. Drugi so kljub porazu z ekipo TK Neptun ostali Nedog, s. p., med najboljših pet so se uvrstili še veterani, TK Skorba 1 in TK Neptun. Manjše pre-
Ekipa TC Luka - prvi v predtekmovanju
senečenje so rezultati ekipe Nes, ki se bo morala zadovoljiti z igrami za mesta od 6. do 10.
Rezultati 9. kroga: Nedog, s. p. - TK
Neptun 0:3, Veterani - TC Luka 1:2, TK Skorba 1 - Sortima 3:0, TK Skorba 2 - Nes 1:2, TC Kidričevo - TK [traf 2:1.
Lestvica po devetem krogu: 1. TC Luka 22 točk, 2. Negod, s. p., 19 točk, 3. Veterani 17 točk, 4. TK Skorba 1 17 točk,
5.	TK Neptun 17 točk,
6.	Nes 16 točk, 7. TK Skorba 2 10 točk, 8. TC Kidričevo 9 točk, 9. TK [traf 7 točk, 10. Sortima, d. o. o., 3 točke.
V soboto, 29. januarja, se prične finalni del zimske teniške lige za rekreativce
stare nad 30 let, kjer prvih pet igra ligo za prvaka, ostali pa za mesta od 6. do 10.
Pari prvega kroga za prvaka: 8.00 TC Luka - TK Neptun, Nedog, s. p. -TK Skorba 1 (prosti so veterani). Pari za mesta od 6. do 10: 10.30 Nes - Sortima, TK Skorba 2 - TC Kidričevo, 13.00 TK [traf - Nes.
četrtek • 27. januarja 2005
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEDUlK 19
Kmetijstvo • Koruzni hrošč prihaja v ptujski okoliš!
Brez kolobarjenja - brez subvencij!
"Koruznega hrošča smo napovedovali že dalj časa, razširjen je namreč že v celotnem Prekmurju, do Radgone, že predlani so prvega hrošča odkrili v okolici Ormoža. Letos, le nekaj dni nazaj, pa so bili v vabah najdeni prvi koruzni hrošči v Cvetkovcih! Zdaj je okuženo praktično že celo območje Ormoža, do meje z Gorišnico, zaradi 6-kilometrskega mejnega pasa pa spadajo pod ukrepe za preprečevanje širjenja hrošča tudi že njive v občini Gorišnica," odkriva Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe.
"Prepričan sem, da bo ta hrošč letos in naslednje leto ena največjih težav za naše kmete. Za preprečevanje širjenja hrošča namreč veljajo posebne direktive in ukrepi, ki jih predpisuje EU, Slovenija jih pa mora upoštevati!"
Najbolj problematičen za kmete je oziroma bo ukrep obveznega kolobarjenja: "Ta ukrep zahteva obvezen kolobar na obdelanih površinah, kar pomeni, da se koruza ne bo mogla sejati leto za letom. Vsi, ki bodo sejali
koruzo na koruzo, zaporedoma na istem območju, bodo namreč ostali brez vseh subvencij, lahko pa zaradi tega dobijo še dodatne kazni, ki pa niso majhne. Poglavitno težavo vidim v tem, da kmetje enostavno nimajo dovolj površin za kolobar-jenje, koruza pa je zaradi svoje razširjenosti zato še toliko bolj problematična. To bo katastrofa zlasti za velike živinorejske kmetije, ki pridelujejo koruzo kot monokulturo že 15 ali več let."
O hibridih
Rezultati poskusov iz lanskega leta, ki jih je opravil mariborski kmetijski zavod, so pokazali, da so razlike med najbo-lj{im in najslab{im hibridom do 6,6 tone na hektar! Tak{na razlika v pridelku predstavlja kmetu 180.000 tolarjev. Razlike v nabavni ceni semen pa so mnogo manj{e, saj zna{ajo do 12.000 tolarjev za hektar. Zato se je, kot opozarjajo na svetovalni službi, pametno odločiti za čimbolj kvalitetna, elitna semena, ki pa nikakor ne smejo biti starej{a od enega leta. Hibride pa je sicer treba izbirati tudi glede na želeno namembnost, kar pomeni, da če se namerava koruza uporabiti za silažo, se uporabljajo hibridi, ki čimdalj časa obdržijo zeleno barvo. Za silažo zrnja s lahko uporabijo relativno pozni hibridi, ki dajejo visok pridelek, vendar s precej vlage. Če pa se namerava koruza uporabiti za su{enje, potem so najugo-dnej{i zgodnji hibridi, ki imajo nizko vlago v času žetve, vendar hkrati praviloma nekoliko nižji pridelek. Pri spravilu je potrebna {e posebna previdnost; pogosto se namreč opravlja prepozno, ravno zaradi hibridov, ki dolgo ohranjajo zeleno barvo. Optimalni čas silaže je takrat, ko je mlečna črta na polovici spodnje tretjine zrna!
Koruzni hrošč (na slikah sta samec in samica) velja za zelo nevarnega {kodljivca koruze, ki lahko v na{em obmo~ju povzroči pravo katastrofo.
O zgodnji setvi koruze
Doslej opravljeni poskusi zgodnje setve koruze (v začetku aprila) so pokazali, da zgodnja setev prina{a do 500 kg pridelka več. Prednost zgodnje setve pa je tudi v večji odpornosti koruze na su{o. Med večjimi slabostmi zgodaj sejane koruze pa je možnost slab{ega klitja ali celo propada pridelka zaradi hladnega in mokrega vremena. Manj{o nevarnost predstavlja tudi pozeba. Sicer pa je pri zgodnjih setvah zelo pomembna kvaliteta zemlje; ta mora biti zorana v jeseni in zrahljana le do globine največ 7 centimetrov, saj je setev zgodnje koruze plitvej{a. Prav tako je potem {e pomembno pravilno gnojenje na osnovi analize tal, pravilno dognojevanje in okopavanje v času rasti (v fazi 6 do 8 listov).
Ob tem ni nepomembno povedati, da je na našem področju kar okoli 45odstotkov polj zasejanih s koruzo. Ta je glavna poljščina in glavna energetska rastlina, hkrati pa tudi najpomembnejša prehranska rastlina za živali.
Za kmete v Gorišnici bo kolobar letos že obvezen, sicer bodo ostali brez subvencij. Problematiko obveznega kolobarjenja koruze bo po besedah Brod-njaka možno vsaj delno rešiti oziroma omiliti z vmesno setvijo krmnega sireka. Sicer samo kolobarjenje ne ustavlja širitve koruznega hrošča, omejuje pa hitrost njegovega širjenja, ki z uvedbo kolobarja dosega 20 kilometrov letno, brez kolobarja
■ ■■
Dogajanje in nove ter pogrete razprtije med lovci Martin Krajnc, vodja odseka za gozdne živali in lov, komentira tako: "Pokazalo se je, da si večina lovcev sploh ni želela sprememb, niti jih ne razume in po njihovem bi bilo najboljše, da bi staremu zakonu pripisali le novo letnico, po možnosti — 2004, vsebina pa bi ostala enaka!"
"Lovci se sami ne bi nikoli sporazumeli!"
"20. maja lani je začel veljati novi zakon o divjadi in lovstvu, ki je med drugim prinesel tudi pomembno novost, da mora biti posamezno lovišče veliko najmanj 2000 hektarjev lovne površine. Dejstvo je, da je bilo ravno na Štajerskem in v Prekmurju največ lovskih družin, ki tega pogoja niso izpolnjevale. Samo na območni enoti na{ega Zavoda je bilo 14 tak{nih lovi{~, na ptujsko-ormo{kem koncu pa tri. LD Zavr~, LD Kog in LD Vinski vrhovi. Svet obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZZG) v Mariboru je sprejel sklep, s katerim se je zavzel, da ~imve~ lov-
skih družin ostane," pravi Martin Krajnc ter poudarja, da so v prvi fazi izdelave strokovnih podlag posku{ali poiskati soglasje vseh prizadetih in z dogovorom poiskati primerno re{itev za vse: "Če je bilo neko lovi{če premajhno, smo želeli pri večjih sosedih poiskati primerno re{itev, tako da se meje lovi{č nekoliko popravijo in da problem re{imo z dogovorom. Izkazalo pa se je, da večji sosedi niso nič kaj navdu-{eni nad tem, da bi prostovoljno odstopili del lovi{ča in tako pomagali manj{emu sosedu."
Sami lovci, kot trdi Krajnc, se ne bi nikoli sporazumeli: "Želeli so novi zakon, ki bi jim ustrezal, istočasno pa nobenih sprememb. Na koncu smo pri{li tako daleč, da smo na Zavodu pristojnemu ministrstvu oddali strokovne podlage za ustanovitev lovi{č, prikazane z vsemi problemi in nakazali tudi možne re{itve. Vlada RS je 18. novembra lani sprejela odlok o določitvi lovi{č in tako zaenkrat zaključila lovsko zgodbo. Očitno pa se ob vsem tem pozablja dejstvo, da lovi{ča niso nikoli bila in tudi se-
pa se širi s hitrostjo 60 kilometrov letno.
Rešitev: zaenkrat prepovedan insekticid poncho
Koruznega hrošča bi bilo sicer možno uničiti s posebnim insekticidom, ki se imenuje poncho. Ta insekticid se doda že semenu. ^"Vendar, žal, v Sloveniji ta insekticid še ni registriran in dokler ne bo, če sploh bo, je njegova uporaba prepovedana!"
V Madžarski je njegova uporaba dovoljena. Z morebitno registracijo poncha bi bila kmetom prihranjena marsikatera težava:
"Poncho se nahaja praktično v semenu, kar pomeni, da kmetje naročijo s ponchom tretirano seme. Za tak ukrep dovolitve bi bil torej že skrajni čas, saj se seme že nabavlja in kmetje bi morali že ob naročilu semena naročiti proizvajalcu semena, da hočejo seme, tretirano s tem insekticidom. Potrdilo, ki ga kmet dobi s tak{nim semenom, je potem tudi zagotovilo, da lahko seje koruzo kot monokulturo in mu ni potrebno upo{tevati kolobarjenja!"
Registracija (in s tem uporaba) poneha je v domeni Fito-sanitarne uprave RS: "S tem bi bistveno olaj{ali pridelavo na najbolj intenzivnih kmetijah, ki živijo od kmetijstva. Svetovalna služba in specialisti za poljedelstvo so poslali FSRS že v jeseni
zahtevo za registracijo tega preparata, saj ne vidimo razloga, zakaj se ne bi uporabljal. Odgovora pa {e ni," {e pravi Ivan Brodnjak.
Tudi glede na morebitno kasnejšo izdajo potrdila, ki bi omogočalo uporabo poneha, kmetom z ormo{kega konca in deloma tudi že v občini Gorišnica (okoli Formina) letos ne preostane drugega kot začeti s kolobarjem, če seveda želijo zaprositi (in prejeti) subvencije. Kmete na Dravsko-Ptujskem polju pa ko-lobarjenje na poljih s koruzo zagotovo čaka naslednje leto, razen če se fitosanitarna služba ne bo končno odločila (drugače) in registrirala omenjenega insekticida.
SM
Lovstvo • Lovske meje in novi zakon
Lovska, lovska je ta
O novem zakonu o lovstvu se je govorilo že leta, dolgo se je pripravljal, organiziranih je bilo cel kup okroglih miz, sestankov, srečanj, podanih je bilo veliko pobud in predlogov. Ko je bil lani končno sprejet, pa je počilo.
daj niso last lovskih družin, čeprav so se nekateri tako obnašali, lovsko pravico pa ima Republika Slovenija, ki jo pod določenimi pogoji lahko podeli lovskim družinam!"
Nove meje (lovišč) — stari spori (lovcev)
Novi zakon določa, da Zavod vodi kataster lovišč, zato je bilo potrebno na novo preveriti meje vseh lovišč in ugotoviti njihovo površino. Pri mejah pa so po besedah Krajnca prišli na dan stari spori: "Šlo je tako daleč, da so lovske družine dokazovale vsaka svoj prav z dokumenti in listinami starimi tudi 50 let in več. Kar naenkrat je bil pomemben vsak kvadratni meter lovišča. Tudi tu se je pokazalo, da dogovor ni mogoč in da bo potrebna arbitraža. Nekdo je pač moral predlagati rešitev, po zakonu pa je to Zavod za gozdove Slovenije. Tipičen primer za takšen spor je bila meja med LD Ptuj in LD Le-skovec. Predlagali smo najboljšo možno rešitev, torej da meja poteka po reki Dravinji, pozneje pa smo ugotovili, da je pristojno
ministrstvo takšno rešitev predlagalo že leta 1990!"
O sporu med LD Jur-sinci in LD Vitomarci
Kot pravi Martin Kranjc, je v tem primeru na začetku usklajevanj a kazalo, da bo lovišče LD Vitomarci le v minimalnem deležu tudi na območju občine Juršin-ci. Obstajala pa naj bi tudi realna možnost, da bo del tega lovišča še na območju občine Cerkven-jak: ^"Vendar je takšno rešitev onemogočila Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož s tem, ko je dobesedno izsilila, da je meja lovsko-upravljavskega območja na meji med občinama Sv Andraž in Cer-kvenjak. Ker lovišče ne more biti v dveh lovskoupravljavskih območjih, mora pa biti tudi večje od 2000 ha lovne površine, je bilo možno oblikovati lovišče LD Vitomarci tako, kot ga je določila vlada."
To pa je sprožilo že znan spor, zaradi katerega so v Juršincih
sklicali celo tiskovno konferenco. Krajnc dogajanje okoli določitve novih meja lovišč v tej občini komentira tako: "V tem primeru gre za nekaj deset let stare spore, ki jih lovci sami niso želeli in hoteli rešiti. Težava je bila v tem, da so nekaterim odrekali pravico, da imajo svoje lovišče, kar pa ni nič novega. Ker je nekdo moral presekati stare spore, je to pač naredila vlada z odlokom, sedaj pa je ogenj v strehi! Pojavljajo se grožnje, sklicujejo se tiskovne konference, pišejo se protesti in kaj vem kaj še. V bistvu pa gre samo za to, da jih je strah, da bodo sedaj odstrelili manj divjadi. Nič drugega."
Prav tako Martin Krajnc javno sprašuje vse prizadete: "Zakaj je prišlo do takšnih problemov v tem okolju? Zakaj se ljudje ne morejo ali pa se niso mogli sami dogovoriti ? O tem bi jih bilo potrebno vprašati. Vprašati bi jih bilo potrebno tudi, ali so že kdaj
S sestanka na Odboru za kmetijstvo Državnega zbora RS
Prej{nji teden je bil na Odboru za kmetijstvo delovni sestanek na temo meja lovi{č. Udeležili so se ga nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki ministrstva, lovske zveze in Zavoda za gozdove. Obravnavana je bila predvsem problematika premajhnih lovi{č, pa tudi novih, pri čemer se je pokazalo, da se s podobnimi težavami kot na {ir{em Štajerskem srečujejo tudi v ostalih delih Slovenije. Predlagan je bil sklep, da Lovska zveza Slovenije pripravi predlog bolj{ih re{itev premajhnih lovi{č, tudi za ptujsko-ormo{ko območje.
slišali za etični kodeks slovenskega lovstva!"
Pritožbe ne bodo zadržale koncesij
člani LD, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov po določitvi novih meja čutijo prizadete, napovedujejo pritožbe. Seveda so te možne, vendar se Krajnc sprašuje, na kaj naj bi se pritožili: "Na to, da imamo sedaj dobro ali pa bolj slabo rešitev, verjetno ne, saj je prej sploh nismo imeli. Izvirni greh vseh problemov je minimum 2000 ha lovne površine, ta kriterij pa je najbolj zagovarjala prav Lovska zveza Slovenije. V Sloveniji je bilo 31 lovskih družin, ki niso izpolnjevale tega kriterija. Ali to pomeni, da se jim je njihova zveza zavestno odrekla?! če tega kriterija ne bi bilo, bi danes lahko imeli lovske družine s po 1500 ha lovišča, takšne so bile nekatere tudi do sedaj in odpadel bi tudi problem v Juršincih in Vitomarcih."
Koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih (in določitev upravljavca) bo vlada podelila najkasneje 18. februarja letos. Kakšnih sprememb v zvezi s tem menda ni pričakovati, čeprav je po drugi strani vedno (teoretično) možno, da pride do spremembe zakona. Vprašanje je, kaj bi takšna poteza lovcem sploh lahko prinesla. Popolnega zadovoljstva vseh gotovo ne.
SM
Foto: SM
20 TEDNIK
Zanimivosti, reportaže
četrtek • 27. januarja 2005
Zanimivost • Ženske in avto
Ženske se (lahko) spoznajo že po izstopanju iz avtomobila
"če bi pisal spomine, bi v njih predvsem poudaril, da na~in, kako se kak{na ženska u~i voziti avto, zelo jasno razkriva njen zna~aj. Tisti hip, ko se ženska usede za volan, kot vozni{ki u~itelj takoj ugotovim, kako se obna{a v vsakdanjem življenju," je povedal in{truktor z dolgoletno prakso.
Ženska, ki se uči voziti, ne more pred svojim učiteljem menda prikriti prav ničesar. Tako vsaj govorijo {tudije, pri katerih so psihologom pomagali {tevilni in-{truktorji. Tako naj bi se ženska, ki rada vozi, pri sami vožnji počutila dobro in zato je prepričana, da je odlična voznica, z in{truktorjem pa se lahko pogovarja o čemerkoli.
Po drugi strani pa ženska, ki je za volanom manj spretna, večinoma razlaga o stvareh, ki jo čustveno vznemirjajo. Na tak način posku{a odvrniti pozornost sopotnika (tudi in{truktorja) od slabe vožnje.
In če smo se v prej{njem prispevku poigrali s tem, kako način obračanja volana (oz. vožnje) razkriva mo{ki značaj, se bomo tokrat posvetili ženskam — za volanom in sicer. Najprej je sicer treba povedati, da vrtenje volana, najsi ga ima v rokah ženska ali mo{ka roka, že samo po sebi govori o značaju vozečega ne glede na spol. In ker smo
o tem že podrobno pisali, nima smisla ponavljati.
O ženskah največ pove način izstopa iz avta
Za razliko od moških, kjer se njihov značaj razkriva med vožnjo, pa ženske (voznice) povedo ogromno o sebi že pri samem sedanju ali — še bolj — pri izstopanju iz avtomobila. Vsaka ženska to namreč počne drugače in po svoje, kljub temu pa veliko o voznici kot ženski, oziroma o tem, ali je bolj sramežljive, hladne, nerodne ali razigrane narave, povedo že nekatere splošne kretnje.
Pa si poglejmo nekaj tipičnih primerov: ženska, ki izstopa v sedečem položaju, in najprej levo nogo spusti na tla, desno pa še zadrži na podboju vrat, pri čemer si pri izstopu pomaga še z levo roko (kot da bi se hotela nekoliko odgnati), deluje nekoliko naivno in seksi, vendar naj ji ne bi bilo prav nič do tega, da bi
Foto: OM
Barva avtomobila kaže, kakšen je lastnik.
bila izzivalna. Čisto verjetno je, da se svojih adutov sploh ne zaveda, zato ji lahko marsikaj v življenju uide.
Ženska, ki ponavadi izstopa z obema nogama hkrati, roke pa ima polne najrazličnejših vrečk, torbic, map ipd., velja za zmedeno, saj vedno poskuša opraviti čimveč stvari naenkrat, pri tem
Kaj pove barva avtomobila o lastniku:
Bela: to barvo si izberejo esteti, ki v življenju sledijo jasno začrtani poti in živijo urejeno ali pa se vsaj trudijo, da bi bilo videti tako.
Rumena: v njej se odraža želja, da bi bili opaženi za vsako ceno. Hkrati ta barva izdaja, da lastnik rumenega avtomobila le s težavo obvladuje napetosti v svojem življenju, da bi se rad osvobodil pritiska in da pričakuje novo življenjsko srečo.
Umazano bela: ta barva ugaja sanjačem (zanjo se odločajo tudi tisti, ki neradi perejo avtomobile).
Oranžna: Človek, ki izbere to barvo avta, je poln sile in želje po najrazličnejših spremembah, nagnjen pa je tudi k vročičnim razburjanjem.
Rjava: ta barva ustreza preprostemu in umirjenemu človeku, izdaja potrebo po domačnosti in duševni sproščenosti.
Rdeca: izraža življenjsko moč, vznemirjanje in željo po ugajanju, užitkih ter tudi brezpogoj-
nemu uveljavljanju, izraža pa tudi lakoto po polnem življenju, boju in ustvarjalnosti.
Zelena: ta mirna barva sicer tudi izdaja željo po ugajanju, vendar je brez notranje moči, je znak pasivnosti in kaže na pomanjkanje temperamenta.
Vijolična: avto takšne dokaj nenavadne barve odraža željo svojega lastnika, da bi bil vsem všeč in da bi se rad tudi sam pustil očarati. Želi si, da bi prav vsak zapadel pod vpliv njegovih čarov.
Svetlo modra: je znak lahkotne veselosti in brezskrbnosti, vožnja v avtu te barve naj bi pričarala počitniško razpoloženje
Temno modra: nakazuje na dobrodušnega in miroljubnega človeka, ki je zvest, vreden zaupanja in daje občutek varnosti. Lastnik temno modrega avta ima večinoma izpolnjeno življenje.
Srebrna: v srebrnem avtu pride do izraza lastnikova hladna vzvišenost, ki bi jo lahko izrazili z besedami: "Ne hodi mi preblizu!' Ljubijo jo ljudje, ki bi bili radi nekaj posebnega.
Crna: lastnik črnega avtomobila rad vidi, da se z njim ravna spoštljivo, hkrati pa izdaja željo po spremembi svoje usode, tudi na račun odrekanja.
Bukovci • 95. občni zbor PGD Bukovci
Naslednje leto do novega vozila
Prostovoljno gasilsko dru{tvo (PGD) Bukovci je eno izmed vidnej{ih gasilskih dru{tev Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj. V svojih vrstah imajo včlanjenih 91 članov in članic, sedem veteranov ter 35 pionirjev in pionirk.
"Leto, ki je za nami, je bilo za nase društvo ravno tako uspešno kot že nekaj preteklih let. Poleg tega, da sodelujemo z vsemi društvi na vasi, organiziramo tudi nekaj samostojnih prireditev Od teh velja izpostaviti meddržavno gasilsko tekmovanje za
Navzoče na 95. rednem občnem zboru PGD Bukovci so med drugimi pozdravili tudi poveljnik regije Spodnje Po-dravje Janez Liponik, predstavnik OGZ Ptuj Janez Markovič, občinski poveljnik Marjan Mislovič in župan občine Markovci Franc Ke-kec. Za častnega predsednika PGD Bukovci so člani imenovali domačina Slavka Veseliča.
pokal vasi Bukovci, ki v našo vas privabi številne gasilske ekipe od blizu in daleč. Seveda pa se glede gasilskih tekmovanj velja pohvaliti tudi z izrednim uspehom naših pionirk, ki so ga dosegle na državnem gasilskem tekmovanju v Celju. Med 45 ekipami so zasedle zavidljivo šesto mesto," je v poročilu navedel predsednik PGD Milan Majer.
Lanskoletne naloge so gasilci stoodstotno realizirali. Bili so na Florjanovi nedelji v Stojncih, delovni akciji OGZ Ptuj, srečanju žensk, starejših gasilcev, mladine, ekskurziji v Nemčiji, osmem dnevu gasilcev in 20. obletnici PGD Prvenci-Strelci. Sicer pa se je društvo veliko posvetilo izobraževanju svojih članov ter urejanju okolice gasilskega doma in nove večnamenske dvorane.
Sicer pa je predsednik PGD Bukovci dodal, da bodo v letošnjem letu pričeli zbirati sredstva za nakup novega gasilskega vozila. "15 milijonov tolarjev, kolikor nam jih je v proračunu 2005 namenila občina Markovci, zagotovo ne bo zadostovalo za nakup vozila. Seveda si želimo, da bi s pomočjo vaščanov, donatorjev in občine uspeli novo vozilo kupiti v naslednjih dveh leti. Novo vozilo naj bi društvo stalo nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Občina naj bi prispevala okrog 70 odstotkov, ostali znesek pa bomo morali s pomočjo vašča-nov in donatorjev zbrati sami," je načrte društva pojasnil predsednik PGD Bukovci Milan Majer.
Mojca Zemljarič
pa se brezupno zapleta. Gre za nerodo, na srečo precej neškodljive narave (tako v prometu kot v življenju).
Ženska, ki vstopa v avto stoje, deloma sklonjena z oporo rok na volanu, pri čemer ima levo nogo še popolnoma stegnjeno, medtem ko desno že uperja proti pedalom, velja za izjemno neodvisno in veliko upornico. Taka
ženska ponavadi za nobeno ceno ne odstopa od svojega prepričanja. Je agresivna in zaničuje vse, kar je vsakdanje. Pri moških primerkih človeške vrste velja za občudovanja vredno (a le od daleč) in nevarno.
Voznica, ki izstopa iz avta tako, da najprej predroči levo nogo v skoraj vodoravni položaj, z desno pa se najprej s prsti upre na tla, velja za veselo dekle za prijetne urice. Le malokaj jo vrže iz tira in še manj je stvari, ki jih ne bi sprejela z nasmehom. Rada se igra s svojimi čari, zato je ob njej potrebna velika mera previdnosti (na cesti in sicer).
Dostopno, a čedno dekle oziroma spodobna ženska izstopa iz avtomobila tako, da — še vedno sede na sedežu — prenese težo na levi del telesa, nato pa skoraj hkrati, večinoma z minimalno prednostjo desne noge, izstopi. Pri takem izstopanju ima večinoma kar precejšnje težave, zlasti če je v krilu, vendar pa lažje prenese te (težave) kot pa
Ptuj • Zlata poroka Kurnikovih
Petdeset srečnih let
Zlatoporočenca Kurnik
Foto: Langerholc
misel, da bi veljala za nemoderno.
Seveda je nians izstopanja iz (in vstopa) avtomobila še ogromno, najbolj samostojen značaj pa izdajajo ženske, ki za kakšno sekundo še posedijo za volanom, nato pa mirno, še vedno v sedečem položaju, položijo na tla najprej levo stopalo, nato pa, s pomočjo ročnega odriva od volana ob hkratnem vstajanju priključijo še desno.
Čeprav vseh ugotovitev nikakor ne velja jemati smrtno resno, pa so, vsaj kar se tiče ugotavljanja značaja, moški spet v prednosti (drugo je, koliko znajo to prednost izkoristiti). Žensko namreč lahko ocenijo, še preden z njo sedejo v avto, medtem ko morajo ženske najprej preživeti nekaj časa kot sopotnice z bolj ali manj spretnim voznikom, da lahko iz načina vožnje ugotovijo njihov značaj.
SM
(vir: leksikon o človeških značajih)
V Mestni hiši na Ptuju so 15. januarja opravili obred zlate poroke.
Zlatoporočenca sta bila Ivana in Jožef Kurnik s Kicarja 42/a, ki sta si prstane izmenjala po 50 letih in enem tednu. Prvič sta se poročila 8. januarja leta 1955 v Rogoznici. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, v jeseni življenja ju razveseljujejo štiri vnukinje. Zlati ženin je kot ključavničar delal v več ptujskih podjetjih, nevesta je upokojenka Opekarne. Oba imata pokojnini, zato jima hudo ne gre, je povedal zlati ženin, ki je tudi zadovoljen, ker sta še dokaj pri močeh. Še vedno pa tudi delata na zemlji, ker ju to veseli.
Ob jubileju jima čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Markovci • Čebelarji naredili "obračun" dela
70-letna tradicija čebelarstva
člani čebelarskega dru{tva (ČD) Markovci so se v soboto, 15. januarja, sestali na rednem občnem zboru dru{tva.
Zbora markovskih čebelarjev so se udeležili tudi gostje sorodnih društev iz Ptuja, Turnišč, Dornave in Gorišnice ter predstavniki Zveze čebelarskih društev Ptuj, Društva podeželskih žena občine Markovci in Konjeniškega kluba Nova vas.
Kot je uvodoma pojasnil predsednik markovskih čebelarjev Miran Milošič, so člani društva v minulem enoletnem obdobju veliko svojega dela posvetili tako zdravljenju čebel kot tudi udeležbi na strokovnih ekskurzijah, seminarjih in predavanjih. "Po nekajletnem prizadevanju smo na podlagi pisnih virov v minulem letu dokončno določili začetke markovskega čebelarskega društva. Letnica ustanovitve našega društva je leto 1935, kar pomeni, da v letošnjem letu praznujemo 70. obletnico usta-
Predsednik ČD Markovci je Miran Milošič.
novitve društva. Slovesnost ob praznovanju visokega društvenega jubileja, ki naj bi se odvijala med letošnjim občinskim praznikom, nameravamo obeležiti z
razvitjem novega prapora," je navzočim na občnem zboru pojasnil Milošič.
V minulem letu si je pet članov društva pridobilo tudi certifikat za naziv kvalificiranega čebelarja, kar bo zagotovo doprineslo h kakovostnejšemu delu pri njihovem čebelarjenju. Sicer pa so se člani ČD Markovci v minulem letu udeležili tudi 27. državnega čebelarskega seminarja in prodajne razstave, kjer so izmenjali številne izkušnje in nasvete. Glede na predlagan načrt dela za letošnje leto se nameravajo čebelarji ČD Markovci udeležiti strokovnih seminarjev, ekskurzij, predavanj in razstav, v okviru društva pa bodo v teku leta po navodilih veterinarske službe ponovno veliko dela posvečali zdravljenju in zatiranju varoze.
Mojca Zemljarič
četrtek • 27 januarja 2005
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 21
Reportaža • Potep po Škotski
V deželi Haggisa, viskija in kiltov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Gurmanski užitki
Za kosilo sem si privoščila Jacket Potatoes s Cheddar Cheeseom. Jacket Potatoes je kuhan neolupljen krompir, h kateremu spada priloga iz solate, čebule in redkve ali kakšne drugačne mešane zelenjave. V mojem primeru je bil krompir prelit s topljenim sirom Cheddarjem. Jacket Potato je bolj tipično britanska kot škotska jed. Zelo razširjena škotska jed, poleg Haggisa, pa je Cottage Pie, ki jo ponavadi postrežejo skupaj z Baked Beans. Cottage Pie je mleto meso zavito v testo, pri Baked Beans pa gre za bele fižolčke v paradižnikovi omaki. Znameniti Haggis ne izgleda nič drugače kot slovenska krvavica brez ovoja.
Ljubezen do rožic
četrti dan svojega bivanja v Glasgowu smo si ogledale Botanic Gardens. Rastlinjake vzdržuje mesto Glasgow, kar pomeni, da obiskovalcem ni treba pla-cati vstopnine. Vsaka rastlina v rastlinjakih je označena s tablico. Isto velja tudi za grmovnice in zelišča v parku. Prvič v življenju sem imela priliko ogledati si rastlino kave, ananasa, banane in vanilije. Ko pa sem zagledala vrtnarja, ki je škropil rastlinje, sem izkoristila priložnost in ga povprašala, kaj naj storim, da bo moj spatiphyllum doma bolj pro-speriral. Prijazni mož si je vzel čas in
Izgubljene v džungli (Botanični vrtovi v Glasgowu)
z mano prediskutiral različne substrate in gnojila.
Včasih se je treba sprijazniti z neuspehom
Po sprehodu skozi botanične vrtove smo si ogledale zunanjščino University of Glasgow. Seveda je bilo v interesu nas študentov, da si ogledamo tudi notranjščino univerze. Na žalost pa to ni bilo v interesu vodstva univerze, ki je po vzpostavitvi stikov tedne pred našim potovanjem začelo ignorirati korespondenco našega študentskega predstavnika. Več sreče smo imeli v Edinburghu.
Preostanek popoldneva smo prebile
v ogledu Museum of Transport, muzeja prometnih sredstev. Večer smo imele namen preživeti ob poslušanju nežnih melodij klavirja v okviru City of Love festivala. Namesto tega smo stopile na napačni avtobus in se odpeljale v neznano predmestje, kjer nas je premočil dež. Ko smo končno prišle do restavracije Baby Grande, našega cilja, je bilo že prepozno. O pianistu ni bilo več ne duha ne sluha. Vse premočene, prezeble in poklapane smo se odpravile v hos-tlu najbližji Pizza Hut.
Prihod v Edinburgh
V soboto, peti dan našega bivanja v Združenem kraljestvu, je napočil dan odhoda v Edinburgh. Od Glasgowa do Edinburgha pelje avtobus vsake pol ure, v nedeljo pa vsako uro. Potnik lahko izbira med avtobusi Scottish City Linka in the Motorvator Linka. Scottish City Link je dražji, torej smo izbrali the Motor-vator Link. Našega šoferja avtobusa so krasile številne tetovaže, nekajkrat pa je za zabavo zavil z avtoceste, obvozil kakšno bencinsko črpalko ali počivališče in zavozil nazaj na avtocesto.
Ko smo prispeli v Edinburgh, nas je obsijalo popoldansko sonce. Zvečer smo doživeli snežni metež. Prednostna naloga tisto popoldne je bila rezervacija mest na avtobusni turi po Škotskem višavju, The Highlands, ki je vključevala tudi ogled Loch Nessa.
Andreja Stajnko Nadaljevanje prihodnjič
Pogled na srednjeve{ki Edinburgh z ulice Princes Street
Komentiramo
Z masko ali brez nje
Moje mesto že po tradiciji ob tem času vsako leto ponovno zataji. Zaradi tega bi morali zardevati vsi Ptujcani, ne samo tisti v Mestni hi{i. Pa to nima nobene veze z žlahtnostjo tradicije samega mesta, temvec s tradicijo, za katero si to mesto prizadeva že od {estdesetih let prej{njega stoletja, ko je iz avtohtonega okolja na mestni asfalt pripeljalo kuren-tovanje, ker si je zadalo ambicijo, da bo sku{alo za{cititi in ohraniti del preteklosti, za katero je ocenilo, da bo sicer potonila pod težo sodobnih življenjskih tokov.
Prireditev sicer vsa leta živi, ni pa se skozi 45 let uspela vsaditi v mestne žile in doseci kakovosti, kot se za tak{no prireditev spodobi. Ptuj te prireditve ni vzel kot projekt vseh, ki v njem živijo in delajo. Zdaj celo kaže, da iz leta v leto nazaduje, ker vec ne dosega tistega iz 60. in 70. let prej{njega stoletja. Vse se bolj ali
manj dogaja zato, ker je pust na Ptuju oziroma na Ptujskem nekaj enkratnega in neponovljivega. Tisti, ki ga doživi, se v to okolje vedno znova vraca. Ob ambiciji, da bi tudi letos na ptujske pustne prireditve pripeljali sto in vec tisoc obiskovalcev, je zgre{eno govoriti o težavah v občinskem zavodu, ki je organizator prireditve glede na morebitne napake, ki se lahko pojavijo. Še manj pa program prireditve, ki {e ni dokoncen, predstavljati v neprijaznem okolju. Mestna hi{a na Ptuju se je na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ko so vsi pricakovali, da bodo najvec sli{ali o 45. kurentovanju, a so sli-{ali zelo malo, situaciji primerno, ceprav je sedaj LTO v rokah ambicioznih ljudi, vedla zelo neprijazno, celo ignorantsko. Vec so govorili o razvojnem programu mesta kot o najvecji pustni prireditvi v Sloveniji. Govoriti o kurentovanju brez kurentov, na tiskovnih konferencah so
doslej vedno bili, na mizah so bile {tru-cke namesto krofov, ceprav ptujski peki pecejo izredno dobre krofe, brez svežega propagandnega materiala, pa je dokaz vec, da si niti v Mestni hiši na Ptuju niso na jasnem, kam umestiti to svojo najpomembnejšo prireditev javnega pomena. Da je Ptuj središce slovenskega FECC-a, v ponedeljek tudi ni bilo videti, o princu karnevala, ki je zadnjih nekaj let tudi maskota ptujskega kurentovanja, pa tudi ni bilo sledu. Kakorkoli že, mesto je skozi to tiskovno konferenco še enkrat dokazalo, da ne razume osnovnega smisla delovanja LTO, ko smo na nogah vsi in povezano delamo vsi. Pri vseh vrlih projektih tega mesta pa se še tudi ni našel nobeden, ki bi se resno lotil projekta ku-rentovanja, a bi se moral, ker naj bi vsak na Ptuju poznal svojo pustno "obvezo", z masko ali brez nje.
Majda Goznik
The Royal Mile (Edinburgh)
Nagradno turistiCno vpra{anje
Ptuj in okolica že dihata v pričakovanju vsakoletnega kurentovanja. Letošnje bo že 45. po vrsti. Pustne prireditve bodo potekale med 3. in 8. februarjem, dogajanje v karnevalskem šotoru pa se bo pričelo že 29. januarja in bo trajalo do 12. februarja.
Od spremljajočih prireditev pa velja omeniti predavanje doc. dr. Aleša Gač-nika Dediščina kurenta v kulturi Evrope, ki bo 27. januarja ob 18. uri v prostorih Regijskega višje in visokošolskega središča na Ptuju. V galeriji Mestne hiše na Ptuju bodo 28. januarja ob 12. uri odprli likovno razstavo Magični krog — kurenti Borisa Žoharja. Leo klub Ptuj pa bo v petek, 4. februarja, na ulicah in trgih starega mestnega jedra organiziral likovno akademijo pod naslovom "Bejži čopič, kurent gre". Že po tradiciji bo na Ptujskem veselo v številnih krajih, kjer bodo postavili tudi pustne šotore. Fašenk v Markovcih bo v soboto, 5. februarja, ob 13. uri, v Cirkulanah ga bodo pripravili uro kasneje, ob 14. uri, v Dornavi bodo fašenkovali 7. februarja, prav tako tudi v Vidmu, v Cirkovcah in Bukovcih pa 8. februarja.
Foto: Črtomir Goznik
V Pre{ernovi ulici na Ptuju se je rodil nestor slovenskega turisti~ne-ga novinarstva Milenko [ober.
Letos poteka sto let od ustanovitve Turistične zveze Slovenije in začetkov organiziranega turizma na Slovenskem. V ta namen pripravlja Turistična zveza Slovenije skupaj s posameznimi turističnimi društvi, trenutno jih je 585, nastajajo pa še nova, poleg tega je aktivnih tudi okrog 200 turističnih podmladkov, številne prireditve. Osrednja prireditev bo 24. septembra v Portorožu. 24. junija pa se bodo na Mostu na Soči srečala vsa turistična društva, stara nad sto let. Pošta Slovenije bo med drugim izdala jubilejno priložnostno znamko. Pred sto leti je na Slovenskem po podatkih Turistične zveze Slovenije delovalo 25 turističnih društev. Najstarejše je celjsko tujsko prometno društvo, kije bilo ustanovljeno že leta 1871. Ptujsko Turistično društvo sodi med pet najstarejših turističnih društev v državi. Vpliv Turistične zveze Slovenije oziroma turističnih društev na razvoj turizma se kaže predvsem v odnosu lokalnega okolja do turistov in turizma na splošno oziroma v uresničevanju znanega slovenskega turističnega slogana Turizem smo ljudje.
Včeraj se je v Slapu ob Idrijci sestal upravni odbor turističnih objezerskih mest, danes pa bo v Radovljici priložnostna prireditev, na kateri bodo podelili priznanja Turistične zveze Slovenije v kategoriji starih mestnih jeder. Vabilo za udeležbo so prejeli tudi predstavniki mestne občine Ptuj, saj se je tekmovanja udeležil tudi Ptuj.
V jubilejnem letu Turistične zveze Slovenije bodo prvič podelili tudi [obrovo priznanje. Ptujčan Milenko [ober je bil nestor slovenskega turističnega novinarstva. Rodil se je 18. avgusta 1923 v Prešernovi ulici 16 na Ptuju. Nagrado bo prejel Mitja Vinkler iz Slap 12, 2323 Ptujska Gora.
Danes vprašujemo, koliko bo letos staro Turistično društvo Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu [tajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. februarja.
Nagrada sta dve vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko bo letos staro Turistično društvo Ptuj?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Foto: AS
Kuharski nasveti
Ajdova kaša
Ajdo so prvič omenili v 10. stoletju Kitajci, v Rusiji pa so {e danes najve~je z ajdo posejane površine na svetu. Ajda botanično ni žito, vendar jo v kuhinji uporabljamo kot žito ali kot nadomestek žit, sploh riža. Dišeči cvetovi ajde dajejo okusen in visoko cenjen med, ki ga uporabljamo tudi v alternativnih oblikah prehrane. Trikotna ajdova semena imajo trdo ovojnico, ki jo moramo pred uporabo odstraniti.
Oblečena sesekljana pečenka z ajdovo kašo
Mleto meso podušimo na majhni količini maščobe, začinimo s soljo, poprom in vegeto. Ohlajeni masi dodamo pest kuhane ajdove kaše, razžvrkljano jajce, za lep videz lahko dodamo na kocke narezano korenje in malo graha. Polovico listnatega testa (iz zavitka) razvaljamo, nanj položimo iz prejšnjih sestavin oblikovano štruco, zavijemo v testo in damo v primeren pekač na peki papir. Po želji po vrhu testa naredimo okraske iz koncev listnatega testa. Pečemo pri 180 do 200 "C.
Avtorica: Ivica Orešek
V kuhinji najpogosteje uporabljamo ajdovo kašo, ki se pona{a z izrazitim, tipi~-nim okusom, ki spominja na orehe in se ujema z zelenjavo, kot je paradižnik, paprika, šalotka, por, z vloženimi gobami in svinjino.
Hranilna vrednost ajdove kaše
V 100 g ajdove kaše je 12 g beljakovin, 2 g maščob, 73 g ogljikovih hidratov, vlaknine, vitamini B-k in mineralne snovi (2 mg natrija). Posebej cenjene so beljakovine ajde, ki so sestavljene iz visoko kakovostnih amino kislin.
100 g ajdove kaše človeškemu organizmu prispeva 335 kcal energije in glede energijske vrednosti spada med povprečna živila, vendar je cenjena zaradi visoke nasitne vrednosti.
Uporaba
Ajdova kaša nam ponuja veliko možnosti uporabe. Nekuha-no lahko pred uporabo na suho prepražimo v večji kozici, da se nekoliko odišavi in dobi izrazitejši okus po orehih.
Najpogosteje ajdovo kašo kuhamo. Pred kuhanjem jo preberemo, dobro splaknemo z mrzlo vodo in damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno na-breka. Kuhamo jo le slabih 10 minut oziroma da je še čvrsta na ugriz. Tako kuhano lahko upo-
rabimo kot jusni vložek pri čistih juhah, posebej pri ~isti juhi iz svinjine in goveji juhi. Lahko jo skuhamo le do polovice in jo uporabimo za priloge h glavnim jedem ali za nadeve mesnim in zelenjavnim jedem. Danes jo cenimo kot sestavino številnih uvodnih jedi, ko jo pripravimo
dove kaše slovimo prav v tem delu Slovenije.
Ko nam zmanjka idej, kaj pripraviti iz ajdove kaše, nam pride prav ajdova moka. Ajdovi žganci so najbrž najpogostejša in najbolj znana jed iz ajdove moke. Številne ajdove pogače, omlete iz ajdove moke, cmoki s skuto pa so zagotovo posebej
v kombinaciji z drugimi živili, predvsem svežo zelenjavo in mesninami, in ponudimo kot uvodno predjed.
Ajdovo kašo pri nas uporabljamo kot zakuho pri čistih mesnih juhah, skupaj z gobami in čebulo dobimo odlične priloge ali samostojne jedi, kuhana je v kombinaciji z orehi primeren dodatek za sladke jedi. Od živil se ajda ujema tudi s skuto; poznamo številne jedi s to kombinacijo. Ajdova kaša pa je sestavina številnih kašnatih klobas in po dobrih kašnatih klobasah iz aj-
Mokri smrček
Vprašanje bralke iz okolice Ptuja: Imamo mačka, ki je kastriran, vendar se kljub temu potepa. Opažamo, da muc šepa na prednjo levo tačko, ki je otekla in ga močno boli. Tudi dlaka mu je že izpadla in iz kože se cedi gnoj. Kako mu pomagati?
Odgovor: Muci se na svojih potepanjih pogosto pretepajo z drugimi mački in pri tem utrpi-
jo najrazličnejše poškodbe. Največkrat gre za ugrizne rane, ki so praviloma inficirane ter se rade
s.
cenjene jedi v slovenski kulina-riki.
Za ajdovo kašo v listih gla-vnatega ohrovta potrebujemo: 10 manjših listov ohrovta, slan krop, 10 dag ajdove kaše, 30 dag jurčkov, 1 žlico masla, 1 manjšo čebulo, sol, poper, peteršilj, 2 jajci, legir (2 rumenjaka, 2 dl kisle smetane). Liste ohrovta očistimo in jih na hitro blanširamo, to je kuhamo 1 do 2 minuti v slanem kropu in ohladimo. Posebej na maslu prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane jurčke ali druge
zagnojijo. Na določenih delih telesa si mačke rane same zaližejo in le-te se spontano zacelijo. Kadar je rana inficirana (piogene bakterije), se v podkožju oblikuje gnojno vnetje. Nastane absces (votlina, napolnjena z gnojem) ali flegmona (podkožno gnojno vnetje veznega tkiva). Obolelo področje je oteklo, temperirano in močno boleče, zato živali po-
gobe, rahlo pražimo ter začinimo s soljo, poprom in peteršil-jem. Tik pred koncem dodamo razžvrkljani jajci in pražimo tako dolgo, da zakrkneta. Nadev ohladimo. Ohrovtovim listom po potrebi izrežemo glavno žilo, večje prerežemo na polovico. Na sredino lista damo pripravljeni nadev in zavijemo v obliki sarme. Zavite položimo v pekač, prelijemo z legirjem in v pečici pečemo 10 do 15 minut pri temperaturi 180 do 200 °C.
Solato iz ajdove kaše pripravimo tako, da ajdovo kašo preberemo, operemo in skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in temeljito splaknemo s hladno vodo. Posebej narežemo na majhne kocke paradižnik in zeleno ter rumeno svežo papriko. Zelenjavo dodamo k ohlajeni kaši, prilijemo navadni jogurt, po potrebi kisamo in solimo ter ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno malico. K tej osnovi lahko dodamo še v kisu vložene gobice, vložene kalčke in sladko koruzo. Ajdovo kašo pa si lahko pripravimo tudi s kislim zeljem. Pripravimo jo tako, da damo kuhat pol kilograma zelja in dodamo manjši kos sveže svinjine. Ko je meso do polovice zmehčano, dodamo 15 do 20 dekagramov ajdove kaše, ki jo lahko prej vsaj 10 minut namočimo. Posebej na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo moko, in ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in prilijemo k zelju. Zelje po potrebi solimo, dodamo še mleto kumino in sesekljan peteršilj.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
gosto šepajo. Pri gnoječi se fleg-moni se gnoj prej ali slej prebije skozi kožo.
Ce žival ni ustrezno hitro zdravljena, lahko nastopijo tudi trajne poškodbe posameznih delov telesa. Svetujem vam, da s svojim mucem čim prej obiščete vašega veterinarja, ki bo žival pregledal in ji ustrezno pomagal.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava pri zimskem počitku
Anton, Neža in Vincenc, godovnjaki koncem meseca prosinca, ob zaznavno daljših dneh in občuteni moči sonca že naznanjajo pešanje zime. Ko se zima prevesi v drugo polovico, vrtna narava še dalje nemoteno prezimuje, pred prebujanjem iz zimskega sna pa bi bilo dobro, da bi se še odela v snežno odejo, s tem bi se tudi zemlja dovolj napojila.
V SADNEM VRTU ob Vincencovem, ki goduje 22. prosinca, lahko pričnemo z rezjo vinske trte. To opravilo seveda prično večji vinogradniki ob ugodnih vremenskih razmerah, ko vinska trta ni v zmrzlem stanju, da z rezjo končajo, dokler je še trta v stanju zimskega mirovanja. V domačem vrtu, kjer vinsko trto gojimo v manjšem obsegu na brajdah v nižinskih legah, kjer je možnost, da v ostrejši pozni zimi pomrznejo vrhnja očesa na rozgah rodnega lesa, rez odložimo na kasnejši čas, a mora biti opravljena, preden se trta prične prebujati. Pri kasnejši rezi, ko se prično pretakati rastlinski sokovi, se trta prične solziti, pri čemer izgublja na moči za brstenje in začetno rast.
Rez vinske trte je potrebna za usklajeno rast in rodovitnost. V osnovi je enaka, ne glede na vzgojno obliko, kije v domačem vrtu na brajdah, v vinogradih pa ob žični opori ali kolju. Rodni les je enoletna rozga, zrastla iz dvoletnega lesa, ki jo bližje pri osnovi kordona ali rodnega štrclja režemo na dva do štiri očesne reznike, na koncu pa pet- do osemočesne locne ali špar-one. Rozga iz tri- ali večletnega lesa je praviloma nerodna in jo po potrebi krajšamo na enoočesni čep za vzgojo nadomestnega lesa.
Vinska trta je vzpenjalka, katere deblo in krake lahko poljubno vzgajamo po dolžini in razvejano ob opori v višino, poševno ali vodoravno, kar omogoča najrazličnejše oblikovanje v obliki brajd, latnikov, senčnic in drugih oblik vzgoje ob opori. Deblo vzgajamo v dolžino razvejano v obliki ko-rdonov postopoma, sicer se trta pri osnovi prezgodaj ogoli. Rodno rozgo v obliki lonca ali šparona narežemo zmeraj kot končno, pred njo pri deblu oziroma krakih in kordonih pa narežemo eden do dva reznika.
V OKRASNEM VRTU je v drugi polovici zime, ko so drevnine in drugo trajno vrtno rastje še v stanju zimskega mirovanja, najprimernejši čas za gnojenje s počasi topnimi rudninskimi gnojili. Trošenje rudninskih gnojil je najbolje opraviti po plitvem, največ 10 cm visokem snegu, da se gnojilo počasi stopi in enakomerno odcedi h koreninam. Vrtno rastje praviloma gnojimo na osnovi izkazanih manjkov v talni kemični analizi, če pa te nimamo, to storimo po lastnih izkušnjah, oceni rasti v minulem letu in navodilih proizvajalca gnojila. Običajni odmerki mešanega gnojila nitrofoskala v razmerju 15 : 15 : 15 so: zeljnatim grmovnicam 5 do 10 dkg, lesnatim grmovni-cam 8 do 15 dkg, sadnemu in okrasnemu drevju 20 do 200 dkg, odvisno od starosti in rodnosti po grmu ali drevesu, živi meji 20 do 30 dkg in trati 3 do 5 dkg po m2 površine. Za zimsko rabo obstajajo najrazličnejše mešanice rudninskih gnojil z različno sestavo počasi topnih sestavin, namenjenih različnim vrstam rastlin in tal, vsa pa vsebujejo malo dušika, ker je ta lahkotopen in ga rastline potrebujejo šele v času vegetacije, zato dušična gnojila rabimo za dognojevanje v času vegetacije. Ker se je zima prevesila v drugi del, ko bo že prej kot čez mesec dni Valentin pričel odklepati vrata koreninam, je najpreprosteje in najceneje koncem januarja v priporočenih odmerkih v sadnem in okrasnem vrtu ter vrtni trati potrositi NPK-gnojilo v razmerju 15 : 15 : 15, ker vsebuje nekoliko več dušika, ki bo dospel h koreninam, ko se bodo pričele prebujati iz zimskega sna.
Miran Glu{ič, ing. agr.
: 27.1.-2.2.
27-četrtek è	28-Petek #	29-Sobota	30-Nedelja
31-Ponedeljek	1-Torek	2-Sreda	
Finančni slovar
Poznavanjefinančnega jezika je ključ do uspeha.
Pred seboj imate nekaj teh ključev:
LEVERAGE je statistična mera, ki se uporablja za opis stopnje, kjer investitor izkoristi sposojen denar za povečanje dobička. Leverage se pogosto uporablja v povezavi s tveganjem. PORTFELJ je zbirka naložb, ki jih ima posamezni investitor. Sestavljen je lahko iz različnih vrst naložb, ki se ločijo tako po varnosti kot tudi po dobičkonosnosti. Lahko je sestavljen iz delnic, obveznic, denarnih rezerv, nepremičnin in podobno. BENCHMARKje indeks, ki kaže stanje celotnega trga, lahko pa tudi manjše industrijske ali geografske skupine. DEFLACIJA je nasprotje inflaciji. Učinkov deflacije v naši mladi državi še nismo občutili, gre pa za zmanjšanje denarnih sredstev v obtoku. Tako bi povzročili zvišanje kupne moči. KOTACIJA je izraz oz. sklep borze, ko le-ta sprejme nov vrednostni papir v trgovanje in ga uradno uvrsti v borzno tečajnico.
KVALIFICIRANI SKLAD je
sklad, katerega poslovanje je usklajeno z direktivo o investicijskih skladih.
VOLATILNOST je statistična mera za verjetnost, da cena (delnice, točke sklada ali kakšna druga naložba) v kratkem času močno zraste ali pade. BROKER je borzni posrednik in posreduje pri prodaji ali nakupu vrednostnega papirja. Posluje v svojem imenu in za tuj račun, njegov zaslužek pa je provizija.
FUTURES-I so terminske pogodbe, povezane z delnicami, obrestmi, prehrano, kovinami, nafto in podobno. So visoko rizične narave in so s špekulativ-nega področja.
CORRELATION opisuje povezavo med dvema spremenljivkama. Visoka korelacija opisuje dve naložbi, ki delujeta istočasno, npr. donosnost delnic in obveznic — posledično je tako korelacija na vrednosti 1. Če se korelacija približuje 0, je to znak, da ti dve naložbi komaj kaj vplivata ena na drugo. Negativna korelacija nam prikazuje nasproten razvoj dveh investicij. Vaše naložbe bi torej morale imet korelacijo na najnižji možni ravni.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
POSLIJj^Ml E MS m INTERNETU!
RADIOPTUJ
OHriùte
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
Pomembna je skladnost misli in občutkov
Šifra: Billy
Rojeni ste 25. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 35 + 28 = 63.
Va{ datum rojstva je ena izmed tistih vibracij, ki povzro~ajo v ~loveku iluzije, tako glede njega samega kot tudi v odnosih do drugih ljudi. To pomeni, da se mora ~lovek kar precej truditi, narediti tudi nekaj napak — vse pa z namenom, da bi se na teh napakah tudi kaj nau~il. Zato se rado zgodi, da si ~lovek, rojen na ta datum, uredi življenje {ele v svojem zrelem obdobju. Je pa to tudi energija izrazite duhovne sfere, ki podarja tako duhovno modrost kot tudi materialni uspeh. To pomeni, da se mora ~lo-vek izogibati egoizmu in trmi ter mora delati na dvigu samopodo-be in samozavesti ter tako duhovno rasti.
V Va{em imenu je energija (35), ki je mnogokrat v velikem nas-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
protju sama s seboj. Je vibracija napak, razo~aranj, težav v karieri in nesre~nih partnerstev tako na zasebnem kot službenem podro-~ju. Človek z energijo števila 35 se mora zanesti predvsem na samega sebe in poslu{ati svojo intuicijo. To je vibracija poslovnosti, discipline in vztrajnosti; prinaša pa tudi hladnost in osamljenost ter delavnost, ki se pojavlja mnogokrat na ra~un toplih medsebojnih odnosov. V bistvu je to bolj energija politike in financ kot pa ljubezni in topline.
V Vaši analizi je prisotno veliko neskladje med energijami datuma rojstva in imena. To v praksi pomeni, da prihaja do velikega razkoraka med Vašim razumskim in duševnim delom osebnosti ali bolje re~eno, prihaja do velikega razkoraka med vašimi mislimi in ob~utki. To v praksi tudi pomeni, da si znate postaviti želje in cilje, vendar pa nimate pravega ob~ut-ka in mo~i, da bi jih lahko realizirali. Človek se lahko v takšnem položaju zelo mo~no trudi, vendar pa ta trud težko pretvori v realizacijo. Takšen ~lovek je blokiran z napa~no energijo imena. Blokiran je na duši ali na svoji podzavesti. Če pa vemo, da iz duše prihajajo tako ljubezen, modrost, radost, veselje, notranji mir, potem je razumljivo, da ~lo-vek, ki je blokiran, do teh stvari v polni meri ne more priti.
Po železnih pravilih te ve~ kot 10 000 let stare vede energije števil 25 in 35 ne smeta biti skupaj v analizi, ker sta si preve~ razli~-ni — tako kot na primer ogenj in voda. Predlagam Vam, da spremenite ime na energijo števila 19 ali 10, v priimek pa vstavite vibracijo števila 27. Zaživeli in zasvetili boste — kot sonce.
Šifra: Tinkara
Rojeni ste 14. v mesecu z naslednjo karmično nalogo: 13 + 19 + 28 = 60
Va{ datum rojstva je energija, ki prina{a predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in govorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. Čeprav ga nekateri označujejo za srečno {tevilo, tega numerolo{ka praksa ne potrjuje. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kak{nem razmerju je z ostalimi {tevili v analizi.
Va{e prvo ime (13) je energija, ki prina{a predvsem nenadne spremembe v življenje. V bistvu bi lahko rekli, da je to energija, za katero je značilno, da ne sme biti povezana s sebičnostjo, ker lahko v tem primeru pripelje do lastnega uničenja. To je energija, ki prina{a delavnost, vztrajnost, originalnost in domiselnost po eni strani, ekscentričnost in nekonvencionalnost pa po drugi strani. Ker je to predvsem nestabilna energija, je zanjo pomembno, v kak{nem odnosu je z ostalimi energijami oz. {tevili.
Va{e drugo ime (19) je ena izmed najlep{ih energij celotne numerologije in prina{a mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prina{a tudi mnogo energije — fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Tak datum rojstva obljublja uresničitev vseh načrtov, predvsem pa uspeh na zasebnem in poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega {tevila le-tega. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da lahko človek z njo ideje pretvarja v materijo.
Iz Va{e analize je moč videti, da posedujete nemirno in nestabilno vibracijo datuma rojstva
Duševno zdravje
Sprti prijateljici
Anica je v mladosti doživela neprijetno izkušnjo s svojo najboljšo prijateljico. Od takrat se ne pogovarjata. Sedaj pa bi želela nekdanja prijateljica stike obnoviti. Anica je v dilemi, kako ravnati, ali naj vse skupaj pozabi in s prijateljico ponovno naveže stike ali pa pusti vse skupaj na miru, ker se ji rane še niso zacelile, čeprav je od dogodka minilo precej let.
To vprašanje razumem kot dogodek spolne zlorabe s strani najboljše Aničine prijateljice v mladosti. Gre torej za travmatski dogodek, ki ji še očitno ni izzvenel, saj je bila prizadeta tako zaradi napada na njeno telesnost kot zaradi tega, ker je bila povzročitelj njena najboljša prijateljica.
Ponavadi takšna travmatska doživetja povzročijo v življenju posameznika določene manjše ali večje težave tako v prilaganju posameznika na življenjske izzive ali pa tudi težje osebnostne težave, ki posameznika onemogočajo na nekaterih življenjskih področjih. V takšnem primeru je potrebno poiskati strokovno psihoterapevtsko pomoč.
Iz Aničinega vprašanja je razumeti ravno to in ji svetujem, da poišče pomoč.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ter energijo va{ega prvega imena (13), ki je tudi predvsem energija nemira in nezadovoljstva. Zato pa nosite v Va{em drugem imenu zelo močno in pozitivno energijo {tevila 19, ki bi ga bilo dobro postaviti tudi uradno v ime in ga kot tak{nega uporabljati tudi v praksi. Va{a prva energija imena (13) je zelo nemirna vibracija in mnogi ljudje, ki jo nosijo, težko najdejo mirno in stabilno srednjo pot.
Tudi pri Vas prihaja do pre-cej{njega neskladja med mislimi in občutki. Občutki so govorica du{e, iz katere prihaja tako ljubezen kot modrost. S tem je potrebno imeti stik, da se lahko človek v življenju pravilno orientira in odloča. To pomeni, da je potrebno imeti pravo energijo imena in priimka. Tudi Vam predlagam energijo priimka {tevila 27, ki je nekaj povsem drugega od tega, kar imate sedaj.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Krvodajalci
27. december - Bojan Pučko, Žero-vinci 12; Petra Jenko, Žerovinci 12; Janez Fajfarič, Gorisnica 35; Marija Žmauc, Dragovič 9; Anton Vučina, Grajena 26; Avguštin Ros, Plajnsko 7; Stanko Sirec, Kočice 70/a; Feliks Kodrič, Koritno 19/a; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Ibrahim Ekič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Drago Furek, Draženci 87/a; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Janez Žerovnik, Golo-bova 3, Ptuj; Franc Sakelšek, Volkmer-jeva 24, Ptuj ; Majda Turk, Vintarovci 64; Ignac Gojkošek, Draženci 85/b; Tomaž Zemljarič, Žetale 45; Dušan Bedenik, Kočice 25; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Marjana Zorc, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Vojko Sohar, Mladinska 6, Kidričevo; Miran Ljubec, Zabovci 61; Anton Mohorko, Trnovec 11; Franc Seruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Benjamin Stajnko, Kraigherjeva 20, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu.
30. december - Zdravko Fajfar, La-honci 17; Anton Murko, Sela 1; Majda Čeh, Vintarovci 21/a; Zdravka Kermat, Strnišče 22; Tamara Skrinjar, Gorišni-ca 66; Irena Gajšek, Ul. Borisa Kraigherja 6.
Maribor • Zaključena dobrodelna akcija
Majhen medvedek - veliko srce
Na priložnostni slovesnosti 12. januarja je direktor nakupovalnega središča Europark, Vlado Vedlin, univ. dipl. ekon., izročil predstojniku Kliničnega oddelka za pediatrijo, prof. dr. Alojzu Gregoriču, dr. med., simbolični ček za milijon in pol tolarjev za nakup cikloergometra, ki ga na oddelku nujno potrebujejo in s katerim je mogoče meriti srčno in pljučno funkcijo pri otrocih.
Osnovni aparat, ki stane približno tri milijone tolarjev, omogoča meritve kardiorespiratornih spodobnosti (srčno in pljučno funkcijo) otrok glede na standardizirano obliko obremenitve: "Tak aparat neposredno prikaže le oceno sposobnosti delovanja srca, posredno pa lahko izmerimo tudi spremembe v odzivnosti pljuč (t. i. spirometrija) — tak komplet pa je seveda tudi dražji. Pediatri kliničnega oddelka za pediatrijo, ki spremljamo otroke s težavam pljuč in srca, si prizadevamo, da bi imeli celovit nadzor nad pljučnim in srčnim delovanjem," je pojasnil zdravnik pedia-ter, asist. mag. Matjaž Homsak, dr. med., in dodal, da bi bilo potem aparatu treba dokupiti modul, ki nadzira porabo plinov (kisika, ogljikovega dioksida) in beleži pretoke zraka skozi pljuča v neposredni fazi napora. "Tako bi lahko neposredno ocenili po mednarodno sprejetem načinu dela (protokolu) dejanske sposo-
bnosti in/ali motnje v delovanju srca in pljuč. Ta del stane dodatne štiri milijone tolarjev, to pa pomeni za tak kompleten aparat osem do devet milijonov tolarjev," je o načrtih povedal predstojnik kliničnega oddelka prof. dr. Alojz Gregoric, dr. med., in opozoril, da je govora o aparatu,
ki ima prilagojen sistem za male otroke ter dodal, da bodo pedia-tri pulmologi in pediatri kardiologi obravnavali po pričakovanjih 500 do 700 bolnikov z boleznimi in motnjami v delovanju pljuč, srca, izključevali bodo pomembna obolenja teh organskih sistemov in lahko spremljali napredovanje
po uspešno pozdravljeni bolezni srca in pljuč (intenzivne obravnave otrok). "Pri tem je pomembno vedeti, da v naši regiji obravnavamo tri do štiri tisoč otrok z boleznimi pljuč, nekaj jih ima tudi težave s srcem," je poudaril prof. dr. Alojz Gregorič, dr. med.
Pediatri ocenjujejo, da bi v začetku lahko na tak sodoben način s pomočjo cikloergometra obravnavali sto do sto petdeset otrok na leto zaradi suma na bolezni pljuč in srca po petem oz. šestem letu starosti, saj manjši otroci med preiskavo težko sodelujejo. Seveda bi jim ustrezen aparat omogočil spremljati otroke do konca srednje šole. "Ocenjujemo, da bo zaradi razširjenost pljučnih bolezni pri otrocih, in s tem povezanih težav ob naporu, načrtovano število otrok, ki jih bomo pregledovali, hitro preseženo. Načrtujemo tudi spremljanje sposobnosti športnikov, pri katerih s to napravo omogočimo natančno oceno njihovih sposo-
bnosti, napredovanje ali upad po preboleli bolezni. Želimo namreč obravnavati tudi športnike — mladostnike, za katere v Sloveniji ni narejenega prav veliko in imajo prevelike obremenitve zaradi ambicij trenerja in klubov. Tako nastanejo okvare, ki so nepopravljive," je o načrtih dodal asist. mag. Matjaž Homšak, dr. med.
Donatorjem in vsem, ki so sodelovali v akciji Majhen medvedek, veliko srce (poleg Europarka so v akciji sodelovali tudi mediji Žurnal, Radio Maxi, Postaja Center, Štajerski tednik in Radio Ptuj; že pred tem pa je za ta aparat darovala tudi firma Sonal), se je zahvalil tudi strokovni direktor Splošne bolnišnice Maribor, prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., in pri tem izpostavil: "Veseli smo razumevanja okolja, v katerem smo se razvili v vrhunsko zdravstveno ustanovo in v katerem bomo v najkrajšem času dosegli raven univerzitetne bolnišnice. Vedeti je treba, da noben zdravstveni sistem ne more zagotoviti vsega, kar zna in zmore sodobna medicina in v nizu nujnih nabav morajo nekateri aparati počakati. Z donacijami je seveda tudi v bolnišnici lažje primakniti manjkajoči delež in tako bomo lahko z nakupom sodobnega cikloergometra še na enem področju zdravstvene oskrbe otrok ponudili nove, še bolj kakovostne storitve."
Ur
Info
Glasbene novice
Veliki koncerti v Sloveniji imajo zanimivo zaporedje. V januarju so zmagovali REM, v februarju pa bo 19. februarja v ljubljanski hali Tivoli koncertirala ameri{kapevka Anastacia. Prav tako bodo februarja v na{em glavnem mestu "razturali" nem{ki metalci Rammstein. Za mesec marec pa je neuradna napoved, da k nam ponovno prihaja stari maček Joe Cocker v sklopu turneje Heart & Soul.
Kje so že zlati časi ameri{ke dive MARIAH CAREY? Njej so pripadla zgodnja 90., ko se je kar iznenada pojavila na sceni s čudovito popevko Vision Of Love. Po neuspelih romancah je bila pevka že tako na tleh, da je celopoizku{ala narediti samomor. Njen glasovni razpon je zares sijajen, kar pa sicer ne pride do popolnega izraza v tako imenovani crunk&b in pop skladbi ITS LIKE THAT (***). Za mini rap vibracije sta poskrbela Fatman Scoop in JD.
Britanski trio ATOMIC KITTEN je lani dejal pa-pa in seje sporazumno raz{el. Vendar so {e pred tem plasirale na sceno kompilacijo Greatest Hits. Največ uspeha pa so si tri brhke gospodične pripele s skladbo Whole Again. Iz zakladnice njihovih starej{ih posnetkov so sedaj potegnili umirjeno popevko CRADLE (****) in jo ponovno posneli z akustičnimi instrumenti. Ves izkupiček od prodaje singla bo dobila organizacija BBC Children In Need.
USHER bo leto 2004 zapisal z zlatimi črkami. Gospodič je ujel na trnek super manekenko Naomi Campbell in je v glasbi postavil določen mejnik ameri{ke lestvice malih plo{č, saj je kar {tiri pesmipopeljal na vrh z naslovi Yeah, Burn, Confessions Part 2 in My Boo. Ali bo niz nadaljeval, je {eprehitro govoriti, vendar ima njegova razgibana plesna r&b nova zadeva CAUGHT UP (***) enormen airplay v ZDA ter je sneta z zgo{čenke Confessions.
Dostojen konkurent Usherju je v ZDA NELLY, ki sicer ni zmagoval na lestvicah, a je prodal kar lep kup dveh plat Suit in Sweat. Prva je bolj počasna in je takoj prinesla hit My Place, medtem ko je druga plata bolj rapersko in r&b-jevsko živahna in je prinesla že dva hita Flag Your Wings in Tilt Ya Head Back (duet z Christino Aguilero). Popoln {ok je popularen izvajalec naredil z melodično soul harmonijo OVER AND OVER (****), v kateri kot gost sodeluje country mojster Tim McGraw. Le-ta je lani posnel odličen album Live Like You Were Dying.
Country glasba ima neverjetno maso poslu{alcev v ZDA. Nashville je prestolnica te glasbene zvrsti in tam je nedvomno njihova kraljica SHANIA TWAIN, ki je ob koncu leta 2004pripravila kratek glasbene prerez svojih uspehov, zbranih na plo{či Greatest Hits. Z nje trenutno radijske in televizijske postaje pospe{e-no vrtijo uspe{nico Party For Two. Totalno nasprotje je magična country balada DONT(*****), ki jo je napisal inproduciralpev-kin mož John Mutt Lange.
GOO GOO DOLLS je ameriški rock band, ki me je pred leti takoj navdušil s hitom Name. Za kultni film City Of Angels pa so posneli mojstrovino Iris. Njihov potencial še ni izkoriščen do popolnosti, čeprav ponujajo popolno glasbeno priredbo rock klasike GIVE A LITTLE BIT (*****), ki so jo v 80. v originalu izvajali Supertramp.
Sredi lanskega leta sem prvič slišal za zasedbo THE KILLERS, ki je takrat stopila na sceno s komadom Mr. Brightside. Kvintet si je ubral za osnovo "odpičen" rock ter ga demonstriral s popolnim "šusom' v komadu SOMEBODY TOLD ME (****). Po glasbene stilu zasedba celo malo spominja na zasedbo Franz Ferdinand in njihov album Hot Fuzz je prava rock osvežitev.
Vam smem namigniti, kaj bo največji slovenski glasbeni hit v naslednjem mesecu. Brez dvoma bo to pesem Dva policaja, ki jo je na zabaven način zapela Natalija Verboten.
David Breznik
■_, ^____maguBx
Zj^MÏNDEHSTDDDÎ^hiE WilliaWN "XWHAT YDU WAITING FDH- Gwen St^ShT MY BHEATHr^DEstiny's Child K FATHER & SDN - Honan KEating & YusuJ & UNWRITTEN - Natasha BEdingfiEld ^ Ui4b / ENCORE - Linkin Park & Jay Z
B. LIKE TOY SDLIDER - Eminem 9. PARTY FDR TWD - Shania Twain
D. CURTAIN
FALLS - Bluè
1 Vsak^ sr«sd^ m<sd	9	.\0 in 2.O. ur^l
	1	
Kdo je glavna igralka v filmu Taxi?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Sonja Eriač, Zabovci 101,2281 Markovci. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovoid pošljite do torka, 11. januaija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Album leta 2004
Katie Melua - Call Of The Search (2004 - Dramatico)
Kvaliteta je relevanten pojem, a v primeru izdelka Call Of The Search presega vsa glasbena merila in je v ~asu industrijske glasbe pravi balzam za u{esa in prava doza za du{evno rast oziroma razvoj. Mlada moldavijska pevka že nekaj let v Veliki Britaniji študira klasično petje in igranje na akustično kitaro. Sedaj boste dejali: "Ah, še ena izmed mnogih!" Vendar skuštrana glasbenica s svojim glasom razoroži še tako zahtevnega poslušalca in ga popelje v glasbena nebesa! Pretiravam? Mogoče malo, ampak ob poslušanju albuma boste dejali: "Hvala bogu za to blagozvočje in za te harmonije." Sicer ima pevka za vzornico Ello Fitzgerald, vendar zveni bolj kot dopolnjena verzija izjemne Norah Jones. Jazz, soul, r&b, pop gospel, country, blues, folk in rock so zvrsti, ki se med seboj na fini način pomešajo skozi dvanajst pesmi. Ob Katie je bil idejni oče projekta Mike Batt, ki je spisal nekaj besedil in je dal končno podobo projektu, kot producent. Besedila pa so prispevali tudi John Mayall, Derores J Silver, Randy Newman in James Shelton.
Album odpira naslovna Call Of The Search in takoj vas zajame baladno razpoloženje in sanjarjenje. Katie sanja o življenjskem sopotniku, ki ga v pesmi najde in spozna. Romantika pa takšna, boste dejali sedaj. Razpoloženjska bomba je Crawling Up A Hill, v katero so vključena tudi trobila in dajejo pesmi dodatno energijo in po-
slu{alcu navidezen polet. Uspavanka in hkrati največji presežek nosi naslov The Closet Thing To Crazy. Čeprav melodija zveni hudo starinsko, ima vse atribute, da vam seže do srca in tam tudi ostane zapisana za vse večne čase. Pesem nasprotji je Belfast (to je tudi trenutno uradni single), vendar vas bo glasbena preprostost takoj prevzela
in šepetajoče petje vam bo pognalo vse kocine pokonci! Barska klavirska pesem je My Afrodisiac Is You, ki ima izjemno zabavno besedilo in jazz prizvok. Poklon pokojni pevki Evi Cassidy je čudovita popevka Faraway Voice. Sicer pa projekt dopolnjujejo balade Learnin The Blues (prava doza zateženega blue-sa), Blame It On The Moon, I Think I ■ m Going To Rain Today (najbolj pesimistična pesem na zgoščenki), Tiger In The Night, Lillac Wine z izjemo swingovske Moockinbird Song.
Majhna založniška hiša Dra-matico je imela dovolj poguma, da izda prefinjeno glasbo na zgoščenki Call Of The Search, ki je bila mimogrede lani med desetimi najbolje prodajanimi v Veliki Britaniji. Velik uspeh za založbo, za Katie Melua in, kar je najpomembneje, za glasbo. Zreli poslušalci so takoj zaznali vso kvaliteto glasbe in na vas je, da se spustite v sanjski svet talentirane izvajalke. Rdeča nit projekta je glasbena preprostost, prelita z ganljivo otožnos-tjo. Album vsekakor priporočam vsem večnim sanjačem!
David Breznik
Filmski koti~ek
Ponovna upodobitev istoimenske francoske adrenalinske mojstrovine iz leta 1998 je remake tretjega Taxija iz leta 2003, ali še boljše, filmov, ki jih ne bodo nikoli posneli. Taxi, sicer eden najslabših filmov letošnjega leta, ali če hočete, eden najslabših filmov novega tisočletja, izgleda kot izpušni plin francoskega originala. Kot petdeseti del Hitrih in drznih. Za nekatere. Za druge pa je eden najbolj zabavnih filmov zadnjega časa. Za tiste, ki se jim po službi ne ljubi gledati še zateženih filmov, ampak si želijo lahkotno, sproš-čujoče in zabavno dogajanje na platnu. Ideja je izvirna in akcije
Taxi
akcijska komedija Dolžina: 100 min Leto: 2004 Država: ZDA Režija: Tim Story Scenarij: Jim Kouf, Robert Ben Garant, Thomas Lennon, Tina Chism, Peter Martin Wortmann
Igrajo: Queen Latifah, Jimmy Fallon, Ann-Margret, Ana Cristina De Oliveira, Jennifer Esposito
v filmu tudi ne primanjkuje. Seveda pa so morali Američani vse skupaj začiniti po njihovo, da je čimbolj kul, špon in oh in sploh. Je pa morda res škoda, da je film praktično kopija prvega Taksija, čeprav tudi to dejstvo ne zmoti povprečnega gledalca, ki si želi le sprostitve. Kaj več pa tale film ni. Pa poglejmo še zgodbo. Belle je dostavljavka pizz, ki se odloči, da bo svoje šoferske sposobnosti unovčila drugače - kot taksistka. Kmalu jo najame nesposoben policaj Andy, ki bi rad z njeno pomočjo ujel skupino prelepih brazilskih bančnih ropark (tu so morda manekenske roparke malce preveč za lase privlečene, z Gisele Bundchen na čelu). Na sedež taksista Samyja Nacerija (iz izvirnika) pa je tokrat sedla oskarjeva nominiranka Queen Latifah. Ker je slab voznik, Andy Washburn prosi Belle, da mu pomaga uloviti barabe. Belle s tem pridobi dovoljenje, da lahko vozi, koli-
kor je mogoče hitro, neupošte-vajoč prometne predpise. To pa je tudi ves trik filma. Belle je zelo močna, samostojna in neodvisna ženska in je prava div-jakinja na cesti. Njen fant Jessie (Henry Simmons) pa je zapeč-kar. Njen glavni cilj v življenju je dirkanje z avtomobili in z vožnjo taksija se ji sanje uresničijo. Nekaj podobnega doživlja tudi Bellin partner po sili Washburn (Jimmy Fallon), ki je zaljubljen v svojo nadrejeno Marto Rob-
bins (Jennifer Esposito), ki pa ga drži na strogi distanci. Belle in Washburn torej lovita roparje, obstaja le en problem- zelo si gresta na živce.
Je pa dejstvo, da ameriška filmska produkcija ne zmore dohajati kakovosti evropskega filma, kadar gre za res dober evropski film. V takem primeru se zdi, da Hollywood povsem pogori. Prav zato filma nikar ne primerjajte z izvirnikom.
Grega Kavčič
CID
Petek, 28. 1., ob 16.30: začetek likovnih delavnic z naslovom Pobarvajmo prazgodovino - za osnovnošolce.
Pe^ek, 28.1., ob 21. uri: koncert meseca: 5. element. Nova ptujska glasbena skupina se predstavlja prvič!
Sobota, 5. 2., ob 10. uri v Mestni hiši (prostori bivše davčne uprave): Pustne ustvarjalne delavnice - CID v sodelovanju z DPM Ptuj in LTO Ptuj:
oblačenje dravskih pošasti, izdelava lutk,
obrazne maske za velike in male, pustno ličenje.
Vstop na vse dogodke je prost, prav tako udeležba na pustnih ustvarjalnih delavnicah.
Ponedeljek, 7. 2., od 16.30 do 18.30: Otro{ka ma{karada -CID v sodelovanju z DPM Ptuj in LTO Ptuj: pustno rajanje za otroke in starše z Damjano Golavšek. Otroci imajo prost vstop!
četrtek • 27. januarja 2005
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUnK 25
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: stražarka, primostan, rep, Gaina, anona, ČI, visa, vaja, Inti, znak, Polgar, DI, UG, bolero, Si, stopnja, Arosa, strehar, Sojar, rivalstvo, Luis, pek, dan, otrocaj, pedagog, Onic, RUR, lape, aroba, takt, api, kjat, Kasin. Ugankarski slovarček: AJMAR = planinska celada (nestrokovno pogovorno), ANATA = glavna budistična doktrina, ANSKA = reka v Makedoniji, pritok Vardarja, ENOS = praoče Judov, Setov sin, EONIST = uživalec ob nosnji ženske obleke, transvestit, ILAČA = hrvaški kraj pri Vinkovcih, INRO = japonska večdelna posoda, STUKALOV = sovjetski pisatelj (Nikolaj).
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike!
ime in priimek:
Frančiška Plohi
naslov:
Bevkova 18,8880
ime in priimek:
Terezqa Kukovec

Bukovci 97,8881 Markovci
Nagrajenca pr^eta nagrade po pošti.
Zanimivosti
Victoria žeii tretjega otroka roditi v Madridu
London (STA/dpa) - Soproga britanskega nogometnega zvezdnika Davida Beckhama, nekdanja ~lani-ca britanske pop skupine Spice Girls Victoria Beckham, želi svojega tretjega otroka roditi v Španiji. Po pisanju britanskega tabloida Sun, ki se sklicuje na zdravniške vire, je 30-letnica izrazila željo, da bi tokrat rodila v Madridu in s carskim rezom. Dojen~ek naj bi tako na svet prijokal 25. februarja v madridski bolnišnici Ruber, pri porodu pa naj bi Victorii pomagal ginekolog španske kraljeve družine Esteban Carra-cedo. Da bi si zagotovila zasebnost, sta zakonca Beckham najela celo nadstropje bolnišnice. 29-letni David, igralec španskega nogometnega kluba Real Madrid, in leto dni starejša Posh Spice že imata dva de~-ka, petletnega Brooklyna in Romea, ki je septembra dopolnil dve leti.
Lujzek • Dober den vsoki den
Se por dni pa bo kunec enega n a j b o j dugega in brezpene-znatega mesca v leti. Saj vete in pre-{timate, da nas je mesec december s svojimi svetki čista podoja, z vinom napoja, z mesom nafojtra, mo{je sprozna in nas nasploh tak ožmekna, ke človik ne ve, kam bi se ftekna. Tote, ki smo že dugo na sveti in dobivlemo neksne siroma-čke penzije, so nas zaj, kak je to že stora navoda, drgoč nategnoli. Obečovali so nam akontacijo za rekreacijo in potli sklenoli, da zaenkrat s toga se nede nič, pa makar
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
AeRCpBIKE
www.aerobilca.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
de koga vzeja sam hujdič. Tudi delafcom se nič bojse ne pise. Živleje na sunčni upravi je glih tak, kak da bi živeja v travi, se posra kak krava, živeja kak osel in misla na neksni pameten posel...
Eh, pa kaj bi samo jomrali, se sami sebi smilili, tulili in cvilili, treba je veselo v prihodnost gledati in dokič lehko, tudi posteno delati, se žalostiti in tudi veseliti ...
Gnes, v nedelo, 23. januara, ko vam pisem toto pismo, je lepo in za toti cajt preveč toplo vremen. Obe-čovlejo nam sneg, ki naj bi pobela nas breg, pa od totih oblub nega nibenega haska. Provijo, ke je držova tak zapufana, ke niti več snega nemremo iz nebeskih visav uvoziti in smučarov razveseliti. A ste vidli, kak nas je razveselila nasa Tina Maze, ki se je na Pohorji tak dobro namozla, da je vse kon-kurentke povozla. Tina je resen punca fina pa tudi nase druge dekline pridno cedijo sline za bojse rezultate in debele zimske gate. Polovico zime je za nami, pomlod pa pred nami. Saj vete, kak poje tistega pesem: Prisla bo pomlad, vtaknil bi ga rad ...! Pri tem mam seveda v mislih trsne cep-ljenke, ki jih bo treba fte-kniti v zemljico in z njimi nadomestit sorte trsne izro-jene veterane. V trsničarski zadrugi v Jursincih jih lehko kupite, kejko čete ...
Tejko za gnes, po dugem in počez vas podavlja LUJZEK. Vas podavlja tudi moja Mica, ki v kuhinji za sporhetom svica.
Horoskop
OVEN
Na poslovnem področju se boste morali soočiti z nekim neprijetnim dejstvom, povezanim s finančnimi transakcijami. V dom se vam splača vlagati, stroškov vas ne sme biti strah. V ljubezni pričakujte preobrat.
BIK
Pred vami je umirjen teden. Ugotovili boste, da stara ljubezen ne zarjavl. Uživali boste v občutku vamosti In gotovosti. Sobota bo vaš dan. Na poslovnem področju ne bo nobenih večjih stresov in šokov.
DVOJČKA
Na poslovnem področju se bo življenje umirilo, čeprav tp j to ne pomeni, da vam bo y dolgčas. Dogajalo se vam bo kar nekaj stvari. V nedeljo popoldan in zvečer boste v središču pozornosti. Naredite si čudovit družinski dan.
RAK
Glede poslovnih poti In uspeha boste ugotovili, da sta vztrajnost in prizadevnost dobri naložbi za prihodnost In da vam že vračata rezultate. V vaš objem se lahko vrne stara ljubezen. Bodite previdni.
LEV
V	teh dneh boste Intenzivno iskali svoje mesto pod soncem in pri tem verjetno ugotovili, da je včasih bolje, če je človek sam, saj so vam
nesoglasja v partnerski zvezi "požrla" vse preveč živcev. Prijetno bo v ponedeljek.
DEVICA
Glede poslovnih zadev so pred vami novi izzivi in podvigi, vse drugače pa bo na osebnem področju. Če ste do sedaj novosti uvajali skoraj neopazno, bo tega miru kmalu konec, saj se bo od sobote naprej vse spremenilo.
TEHTNICA
Srečno obdobje se bo še nadaljevalo in stopnjevalo, saj boste v teh dneh bolje zaslužili ali pa dobili novo finančno priložnost. Ugodni dnevi za nakupe. Najboljša dneva za uresničitev vseh teh zadev bosta petek in sreda.
ŠKORPIJON
Umirjen teden brez posebnih novosti. Sreda bo v službi bolj umirjena kot četrtek, saj bo treba v službi pohiteti.
V	soboto pa se boste Imeli zelo lepo, saj bodo prišli na obisk stari dobri prijatelji.
STRELEC
V	delovnem okolju bo malo trenja, drugače pa večjih stresov ne bo. V ljubezni bodo zvezde še naprej na vaši strani. V nedeljo se
boste raznežili, krotki boste kot prava zadovoljna mačkica ali mačkon.
KOZOROG
Srečen teden predvsem za zaljubljene ali pa tiste, ki bi to radi bili. Če ste samski in osamljeni, boste v tem tednu spoznali novo osebo, vezanim pa se bodo veze okrasile s cvetjem. Resnično, stara ljubezen ne zarjavi.
VODNAR
Po stresnem In dinamičnem tednu oziroma dnevih boste v teh dneh predvsem umirjeni in uživaški. Sprostili se boste In začeli uživati v preprostih radostih življenja. V torek boste obnovili prijateljsko vez.
RIBI
Ne bodite tako naveličani in brez energije in načrtov. Pred vami je bolj ustvarjalno obdobje. Našli boste nove cilje, tudi nova ljubezen bo prišla v vaše življenje ali pa se vam bo oglasila stara ljubezen. Pustite se presenetiti.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 TEDNIK
Zanimivosti, poslovna sporočila
četrtek • 27. januarja 2005
Kirurg je rekel svojemu kolegu: '"Veš, jaz res nimam želodca za rezanje pacientov. Operiram le, kadar nujno potrebujem denar!'
***
Na sprehajališču dregne študent prijatelja: "Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?" "Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?"
"Z njo sem že večkrat spal..." "Res? Kje pa?" "Na predavanjih."
KURILNEGA OU A		
Telefon:	02 7S4 00 66 |	
^ GSM:		041 SS7 S53 1
Strojne estrihe:
na kredit dO 7 let leasing (samo z osebno izkaznico).
Janez Sel, s.p., Spodnja Hajdina 26,2250 Ruj Tel.: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
KURILNEGA OU A
Ustvarialčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 1. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 3. številke Štajerskega tednika je:
Danaja Ficjan, Žabjak 37a, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZA1.0ŽSA KAKAJITAJiljA
^emo ZAmiiZep!
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bloteraplja, odprava blokad 041 404935
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 04ISS7SS3
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
strojne omete: 04
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Že od
2.990.000 SIT
Poraba kombiniran naSIn vožnje 7,21/100 km.
Emisije C02 171g/I(m.
MITSUBISHI SPACE STAR
klima, ABS+EBD, servo volan, 2 x alr bag, električna stekla spredaj, el. in ogrevana ogledala, potovalni računalnik, naslon za roko, po višini nastavljiv sedež in volan, daljinsko œntraino zaklepanje, strešni nosilci, kodni ključ...
MITSUBISHI I
Avtocenter Šerbinek d.o.a.
Zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-03&43
UGODNA POSOJILA^
[C02/2280110
SollSd... 1 "J
Razlagova 24, Maribor I
DISKONTI

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOJMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanArnušsp.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.)
Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
OTVORITEV
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, i\/l. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
2B. 1. 2005 ob 9:00
Ul. Heroia Lacka 10, PTUJ
Prvih 100 kupcev čaka darilo Pridite na pogostitev !
Na akcijskem letaku, ki ste ga prejeli na dom, je prišlo do tiskarske napake pri datumu otvoritve diskonta PLUS.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
m račun.
•	Brezplačno vodenje računa do konca leta.
•	Nižje obresti za limit.
•	Višje obresti za dobroimetje.
Vas zanima, zal<aj so pal<etni računi tako udobni? Obiščite najbližjo posiovainico Sparkasse ail pokličite na brezplačno številko 080 18 02. Naši osebni svetovalci vam ponujajo več.
V diskontih PLUS, k! jih je že 40 po vsej Sloveniji, vam nudimo kakovostne izdelke po najugodnejših cenah.
Udobni računi Sparltasse. Narejeni po meri.
SRARKASSES
Drugačna banka
NOVO PLUS d.o.o.. Cesta 24. junija 23,1231 Ljuljana
28 TEDNIK
Kurentovanje 2005
četrtek • 27. januarja 2005
\
Ô
Kurentovanje2005
O
MESTNA OBČINA PTUJ
ptuj, 3. - 8. februar
Sobota, 29. januar Karnevalska dvorana, 20.00 Predpustnj <oncerl - Gibonfii
Torek, 1. februar Karnevalska dvorana, 20.00
Gostuje Teater 55 ■ Brê/lko Đurić Durû • Z giedâliS predstavi? EMiabeta ja zagrata. rçiiia Tanja Ribtć
Sreda, 2. februar Karnevalska dvorana, 20.00
Predpustna zabâva
Oetrtek, 3. februar Budina pri Ptuju (domačija Zvonka Kr»žaja Zokija) ob 00.00
Kurentov ■ korantov skok. Kurenti «i prvič nadenejo zvonce in s tem priinejo s skakanjem in zvonjenjem, s katerim odganjajoiimo in privabljajo pomlad ter prinašajo $rećo in dobro letino.
Mestni trg od 16.00 do 13.00
Otvoritvena slove$nost 45. Kurenlovanja in predaja Oblesti karnevalskemu princu
•	Na$tOp kurentov - korantov m etnografskih! sliUpin
Karnevalska dvorana od 20.Q0d0 01.00 Otvoritvena zabava ptujskega karnevala
•	Pred$kupina Tgja vr$ta D' Kv^ashen Reta^hy
•	Fredi Miler
•	BoStjan Konečnik. irajtonar
ptujskikarneval
nedelja, 6. februar
45. tradicionalna mednarodna pustna in karnevalska povorka
Petek, 4. februar Mestni trg od 18.00 do 19.00
•	r^astop kurentov- korantov in etnografske skupine
•	Čarobno gledališče Ssltimbanko 'Take pustne' -čanDvniško žonglérská predstava za otroke
Tudi čarodeji se za pusta naiemi;o, Kako se zgodi, da se čarodej prelevi v klovne? Veliko pustno skrivnost vam bo razkril čarodej Sam Sabastjan.
Karnevalska dvorana od 16.00 do 18.00
Otrolka pustna zabava - Pikapolonica«
•	Predstava Pojoči Cirkus - klovnese Mika Maka
•	Glasbeno labavni nastop ■ iarovnik Grega in Sten Viiar
Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 Ciganski večer z izborom najlepše skupinska ciganske maske
*	Vlado Kresfin ô Halgato band
•	Gost večera Marko Potrč - svetovni prvak v nepretrganem vodenju redijske oddâje
Sobota, 5. februar 2005 Mestni trg od 10.00 do 13.00
•	Delavnica za otroke - ličenje otrok, iideiovanje mask ( Mestna hiša bivSi prostor Davčne upravej
•	Teater Cizamo - Cirkus bambinus: cirkuSka animacijske predstava za otroke
•	Piesv maskah - nastop plesne skupine OŽ Mladika Ptuj » Pustna predstavitev OŽ Olge Meglič Ptuj
•	Wastopiongierjev
•	Nastop kurentov-korantov
Karnevalska dvorana od 20.00 do 05.00 Pustni pies v maskah
•	ROK'N'BAND 6 Dgvor Bomo
•	Shovv program z nagrajevanjem mask
Nedelja, 6. februar Mestne ulice in trgi od 14.00 do 17.00
45. treOicionaina mednarodna pustna in karnevalska povorka 2 izborom najlepših karnevalskih mask
Karnevalska dvorana od 20.00 do 23.00
Ptujski karneval - gala program
Parada najboljiih narodnih in zab&vn^h ansamblov
(direktni tv prenos NET Tv) voditelj Vinko iimek,
Torek. 8. februar Mestni trg od 16.00 do 18.00
•	Pokop pjsla
•	Nastop kurentov • korantov
Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00
•	Predskupina Kopije
•	Zat^ava z Jasminom Stavrosom ter finalni izbor najlepše individualne maske Kur^ntovanja 2005
Sobota, 12. februar Karnevalska dvorana ob 20.00
Valentinov latino ve£er 2 Davčnem Radolfi and Ritme Lcco
Ponedeljek, 7. februar
Karnevalska dvorana od 9.30 do 12.00 Pustno rajanje za osnovnošolce
Karnevalska dvorana od 16.30 do 18.30 OtroSka maškarada z Damjano GolavSek {organizatorja Center interesnih dejavnosti in Druitvo prijateljev mladine Ptuj}
Mestni trg od 18.00 do 19.00
•	Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
•	Gledališče Unikat »Pravljična jra babice Pra» - gledališka predstava za otroke
Babica Pra je pravljičarka, ki oinskom pripoveduje pravljico o Trnuljčici, a med pripovedovanjem se v občinstvu pojavi čisto pravi tiger! In kakšno zmedo delal Babica Pra sploh ne more povedati pravljice do konca! Mogoče ji pa lahko prav tiger pomaga pri tem ... Tiger in Trnuljčica, gre to skupaj?
Karnevalska dvorana od 20.ÛÛ do Û1.Û0
•	Predskupina Siti hlapci
•	Zabava z ansamblom čuki
DOGAJANJA V SKLOPU KURENTOVÁNJA2005
Četrtek, 27, januar ob 13.00
Regijsko viSjeiolSko in visokošolsko Sredižče Ptuj. Krempljeva ulica 1
predavanje doc. dr. AleSa Gačnika Dediščina kurenta v kulturi Evrope
Petek. 38. januarja ob I2.D0 Galerija Magistrat Mestne občine Ptuj Otvoritev raistave Magični knjg / Kurenti eorisa Žoharja Umetnikovo defo bo predstavil doc, dr. Aleš Gačnik,
Petek. 4. februar
Ulice in trgi starega mestnega jetfra
Likovna akademija 'BEJŽI ČOPIČ. KURENT GRE" v
organizaciji Leo kluba Ptuj
Fašenki v okolici
Markove i, sobota, S februar ob 13 00 Cirkulane. sobota, 5. februar ob 14 00 Dornava, ponedeljek, 7. februar ob 14.00 Vidam, ponedeljek. 7- febrgar ob 14.30 Cirkovce. toreic, 8. febniai ob 13 00 Bukovci, torek, februar ob 14.00
NAGRADE V VREDNOSTI 600,000 TOLAfIjEV u najlMlj domis^M! «kupliii Posebna Komiai|8 bo ns 4S. mednarodni pustni ir kairefalski povorki, v n^di Idi 02 771 01 73. 02 01 Î6 lei TiC Ptuj. tfii: 02 77$ $0 15. www p bixlollkiin rrolivi Iz pujske iflOLlDvin« ali aktualni do^dkl naiega íasa.
www.kurentovanje.net

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsl<o, v torel< do 10. ure.
I^ale oglase iahl«o oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.iah@radio-tednik.si.
»S
oglasi, označeni s to ikono, ^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371-187.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297
^Íast^
KROVSKO-KLEPARSKA DELA z vsemi kritinami. Akcija ope~ne kritine Jungmeier, Pfleiderer, Ton-dach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, plo~evinaste kritine Gerard ... Priporo~amo se s konkuren~nimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mez-govci 70 c, 2252 Dornava. Tel. n^-i -^yt^-ft-^ft

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61,
TTQ.OO.RI
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 22.50 Ptui tel 041 726-406
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer s p Ore{ie 21 Ptuj
32 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
SMO GRADBENO SANACIJSKO PODJETJE in obnavljamo stanovanja, stanovanjske hi{e ter izvajamo vsa gradbena in obrtni{ka dela (vse vodovodne instalacije in elektroinsta-lacije, instalacije ogrevanja, kerami~-arska in pleskarska dela), izvajamo tudi obnovo kopalnic, vse z va{im ali na{im materialom. Za ogled in predra~un pokli~ite na tel. 03/75901-15; 02/796 10-29; 070 731-992; GSP OK-PORT, d. o. o, Šolska 14 B, 3210 Slov. Konjice.
KMETIJSTVO
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
siriu« n«
I I I KI A nepremičnine ! LUNA menjalnice u
Poslovni prostor v centru Ptujj kupimo ali najamemo takoj!
www. I Lj n - m t» _ 55
02 22 999 22 041 66 28 ZG
V NAJEM ODDAM POSLOVNE PROSTORE, 120 m2 (možno dvakrat 60), primerni za pisarne, u~ilnice, predstavni{tvo ali storitveno dejavnost in prodam gradbeno parcelo. Tel. 745-26-51._
FRIZERSKI SALON, opremljen, na Ormo{ki cesti 102, z lastnim parkiri-{~em in vhodom dam v najem. Tel. 031 330-448.
VEČ GRADBENIH PARCEL prodam ter 4-sobno stanovanjsko hi{o z gospodarskim poslopjem Tel. 787 75 07.
INSA^
nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
dobri iokaciji v centru PtTa. neri 41
PRODAM rjavo brejo telico in kravo. Tel. 031 408-152._
NESNICE rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792.35.71.
PRODAM KRAVO staro 8 let za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 586-12-77._
PRODAM hlevski gnoj, kostanjeve sohe za vinograd. Tel. 031 539-431.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 03 582-72-12 ali 041 544-270._
V NAJEM vzamem kmetijska zem-lji{~a. GSM 031 430-285.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos, Torpedo in kombajn Zmaj 132, 133. Tel. 041 759-539._
PRODAM ~rno-belega bikca in teli~ko na nadaljnjo rejo. Tel. 769-35-41._
BUČNICE golice kupim, pridem na dom. Tel. 041 667-325._
PRODAMO krmo v balah. Tel. 751 26 51._
ZDRAVILNI jabol~ni in vinski kis, bio, iz ne{kropljenega sadja po zmerni ceni dobite na naslovu Prigl Marin, Bresnica 69, 2273 Podgorci.
KUPIM dve visoko breji telici in prodam krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947._
KUPIM traktor 4 x 4 od 90 do 100 KM. Tel. 051 356 875.
PRODAM seno. Tel. 763 43 61.
PRODAM leseno pre{o za grozdje, suho krmo v oglatih balah, betonske sohe za brajde, vi{ine 3,20 m, ter njivo v enem kosu, 1,5 ha, k. o. Sve-tinci. Tel. 02 753 15 51, 041 212 283.
PRODAM gumivoz in puhalnik ali menjam za drva. Tel. 041 521 863.
PRODAM 200-litrski prevozni bazen za mleko. Tel. 757 54 61._
PRODAM stiskalnico 80 l, mlin za grozdje in sod za vino, nerjave~, 210 l s kipelno veho. Tel. 618 00 91.
MEDREMI^MIME
MILAN TROL, s. p., Bar Holliday, Maj{perk, zaposli dekle za strežbo. Inf. na tel. 041 577-248.
V prodajalni z belo tehniko, akustiko in ostalim tehni~nim blagom na Ptuju zaposlimo ve~ trgovcev (mo{ke). Pisne pro{nje po{ljite na naslov: Segra, d. o. o., Ljubljanska 69, 2310 Slov. Bistrica.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI znižani do 45 %, zimski, letni, do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ul. svobode 13, Miklavž, tel.: 02/62962-77.
Ugodno prodam Citroen AX. Tel. 041 956 456, po 14. uri.
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.s'
RAZMO
PRODAMO Stavbno zemljišče na
Parcela meri 4160 m2, primerna je za gradnjo večstanovan. objekta. CENA: 41.932 mio SiT (šifra 693)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s . s i
INSA d.o.o . Marlboi.ska casta 40. âantlll v SI. Qorlcah
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU ODDAM opremljeno trisobno stanovanje. Tel. 031 407-300.
SOBO na Rimski plo{~adi oddam ženski. Tel. 041 226-005._
V NAJEM dajem dvosobno stanovanje. Ostale informacije po tel. 751 01-11 ali 031 320-616, po 16. uri.
MENJAM 4-sobno stanovanje na Ptuju za manj{e (1,5- do 2-sobno). Tel. 778 14 91._
ODDAM lepo opremljeno sobo samskim nekadilcem in 500 m nad blokom {e zemlji{~e za vrtove. Tel. 041 954 054, 031 424 952.
DELO
ALI STE zadovoljni z va{im finan~-nim položajem? Pridružite se uspe-{nemu timu in va{ih skrbi bo konec. Za dodatne informacije pokli~ite na tel.041 729-168. MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
IŠČEM ŠOFERJA B-kategorije. Moj TAXI, Miran Plo{injak, s. p., Mala vas 37 a, tel. 041 5511-366.
izhePLSi
Elektro inštaiaterstvn Franc Kaiser, s.p. Mihovce 47, 2326 Cirkovce
razpisuje
{tipendijo za gimnazijskega maturanta in univ. dipl. el. ing. za leto 2004/2005.

Top 3: parcele: Turniš~e, ID142, 1213 m2, 6,1 mio; Podvinci, ID338, 1238 m2, 6,23 mio; Ptuj, ID106, 950 m2, 4,7 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
NA PTUJSKEM PODROČJU KUPIMO manj{o kmetijo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Tel. 041 680-000.
NA LEPEM MIRNEM mestu v Gere~ji vasi prodamo ve~ gradbenih parcel, vsa infrastruktura je ob par-
o^l^U	C\A-t CCH LZC\n
Organizator Kurentovanja 2005 razpisuje nagrade v vrednosti več l(ot 1.5 miiiiona tolariev
NAGRADE V VREDNOSTI 800.000 TOLARJEV za najbolj domiselne skupinske maske na 45. mednarodni povorki 2005
Posebna komisija bo na 45. mednarodni povorki, v nedeljo, 6. februarja, izbrala sedem skupinskih mask v prostem karnevalskem delu In jih nagradila. Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijavit na:
Mestni trg 1, 2250 Ptuj - Siovenija Tel: ++386 2 771 01 73, Fax. ++386 2 771 01 75 Tel: ++386 / 779 60 11 www.ptuJ-tourism.si \ info@ptuj-tourism.si
Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti seje potrebno do 5. februarja 2005 do 12. ure.
Osnovni kriterij za oœnjevanje bodo liki In motivi Iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa.
V okviru Kurentovanja bodo podeljene še naslednje nagrade:
*	v petek, 4.2. nagrada za najlepšo skupinsko cigansko masko
*	v soboto, 5.2. na pustnem plesu nagrade za 5 najlepših skupinskih mask
*	v nedeljo, 6.2. na Ptujskem karnevalu - Gala; podelitev nagrad blagovne znamke Matrix najlepšim maskam
*	v torek, 8.2. nagrada za najlepšo Individualno masko
Kiirentnvania 9nnfi
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PODARIM TERMOAKUMULACIJ-SKO pe~, 3 KW, {e kot novo. Tel. 772-14-41._
PRODAM klimo L.G. 3,5 KW, rabljeno 1 sezono, in sedežno garnituro, trosed in 2 fotelja, zelo dobro ohranjeno. Tel. 775-18-61 ali 031 277-127._
PRODAM KURENTIJO za 10 let in obhajilno obleko - dekli{ko. Tel. 040 784-030.
PRODAM KAVAEXPRESO "elektro" angle{ki biljard in ro~ni nogomet. Tel. 766-02-71._
DELNICE KUPIM: Zavarovalnica Triglav, Banka Celje, A banka, Telekom, Perutnina Ptuj. Takoj{nje pla~ilo v gotovini. Tel. 041 867 798.
Četrtek, 27. januar
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Princeska in čarodej 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Princeska in čarodej
18.00 zelena dvorana, Glasbena šola Ormož, koncert učencev Glasbene šole Ormo: 18.00 Miheličeva galerija Ptuj, odprtje razstave karikaturnih portretov akademskega
slikarja Janeza Pristavca 20.00 CID Ptuj, začetek priljubljenih četrtkovih večerov - Prvi jam session
Petek, 28. januar
12.00
16.00
19.30 21.00
Galerija_ Magistrat, razstava likovnih del z naslovom "Magični krog, kurenti Borisa Žoharja"
športna dvorana Mladika, specialna republiška golobarska razstava, odprta je do 30. januarja, ogled vsak dan od 8. do 19. ure
CID Ptuj, začetek likovnih delavnic z naslovom "Pobarvajmo prazgodovino", za osnovnošolce
refektorij minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinovi večeri s prof. Marijo
Mirković ter glasbenim utrinkom
Mestno gledališče Ptuj, Nevillov otok
CID Ptuj, koncert meseca s skupino 5. Element
Sobota, 29. januar
9.00 do 17.00 v gasilskem domu v Spuhlji, sejem korentove opreme 10.00 župnijska dvorana v Markovcih, 4. ocenjevanje pustnih krofov, nato na občinskem dvorišču predpustna tržnica 10.00 do 18.00 dom kulture Ormož, razstava veteranskih oznak, bojnih znakov, vojaških
značk, kovancev, zastavic iz obdobja TO in SV 11.00 Dom svobode Slovenska Bistrica, Zgodba na gumbe, predstava za otroke 16.00 dom kulture Ormož, Območno srečanje mladih literatov - literarna delavnica 17.00 DU Dolena, revija ljudskih pevcev občine Videm 18.00 dvorana TVI v Majšperku, premiera komedije Na kmetih, DPD Majšperk 19.00 dvorana Draženci, komedija Na kmetih, KUD Vitomarci 19.00 dom krajanov Stoperce, 11. Pokaži kaj znaš, I. del, pripravlja KPD Stoperce 19.00 SNG MB, Dido in Enej, VelDvo, za abonmaja Opera sobota 1, 2 in izven 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Nevillov otok 19.30 SNG MB, Gagarinova pot, StaDvo, za izven 20.00 karnevalska dvorana, predpustni koncert - Gibonni 21.30 CID Ptuj, predpustni žur, Red district
Nedelja, 30. januar
9.00	grad Ormož, pohod na Ivanjščico - lažja zimska tura 9.00 do 17.00 dvorana gasilskega doma v Spuhlji, sejem korentove opreme
15.00	dom krajanov Stoperce, 1. Pokaži kaj znaš, II. del, pripravlja KPD Stoperce
19.00	Sveti Tomaž, komedija Na kmetih, KUD Vitomarci
19.00	dom kulture v Ormožu, komedija Plešasta pevka, SNG MB
20.00	Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Polnočni kavboj, filmski večer
20.00	CID Ptuj, projekcija filma Polnočni kavboj
Ponedeljek, 31. januar
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo 17.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, predavanje z naslovom Maitreja učitelj sveta -
transmisijska meditacija 18.00 dom vaščanov Draženci, delavnica Živimo zdravo, predavala bo Miša Puše-
njak, univ. dipl. ing. kmetijstva 19.30 SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonmaje Dijaški 21, 22, 23 in izven -	Garni hotel Mitra, v sklopu karnevalskega dogajanja razstava pustnih mask
Sanje Veličković, ki bo na ogled do 15. februarja
Torek, 1. februar
20.00 karnevalska dvorana, gledališka predstava Elizabeta je zagreta, gostuje Teater
55 — Branko Đurir Đuro
Sreda, 2. januar
20.00 karnevalska dvorana, predpustna zabava s Karmo in Ivano Brkić
KINO Ptuj
27., 28., 29. in 30. januar, 20.00, Taksi.
28., 29. in 30. januar, 18.00, Kraljestvo morskeaa psa.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Vizija razvoja v Mestni občini Ptuj v letu 2005. Poslovanje v letu 2004 in načrti Perutnine Ptuj v tem letu. Priložnostna razstava projektov ustvarjalnega dela Bistre Ptuj. Deset let od ustanovitve prve slovenske znanstvene raziskovalne institucije na Ptuju. Priprave na 45. tradicionalno kurentovanje na Ptuju. Razvojna zgodba v Termah Ptuj se bo nadaljevala tudi v letu 2005. Novoustanovljeno Humanitarno društvo Slovenije. Humanitarni koncert ob 100-letnici Rotary organizacije. 28. Evropska žonglerska konvencija 2005 na Ptuju. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
PARADA 2004
iJ.il Vsi D kíl^BÍJ. iri nri TJVn
Informacije: 041/ 618 044 ali 02/ 754 00 30

i7hRPíRí
Izberl.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi.
Brckania nn malih «nlaeih ia niknii ni hiln tai.» nHnhnn
SODELUJEJO:
nrro
I M^l/f/<c-|l unui TFnMIK
^S^SS^ VESTNIK


30 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
četrtek • 27. januarja 2005
AKCIJA
POCINKANE CEVI
za rastlinjake, brajde, vrtne ograje ...
y Metalki na Ptuju
0 28 X 2 mm, dolžina 6
1 kos 2.319.0 32x2 mm, dolžina 6
1 kos 2.641.0 40 X 2 mm, dolžina 6
1 kos 4.026.0 60 X 2 mm, dolžina 6
1 kos 5.732.-
kMAUf
w^msi
sistem in izolacijske plošče
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel; 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
ODDAMO NOV POSLOVNI PROSTOR
Zaščita Ptuj
v INDUSTRIJSKI CONI PTUJ
270m'
DELOVNA OBLAČILA, ROKAVICE, OBUTEV, OVO...
Rogozniška C. 14, Tel.: 02 779 71 11
Mag.Stanislav GOLC s.p. Pristava 21 a 2282 Cirkulane stanislav.golc@halo.si
Svetovanje HALONGA Consulting
Mat.št.1770845, Šifra dejavnosti 74.140, Iden.št. za DDV: SI90738969, TR Nova KBiVI št. 04233-0111009491, Vpis AJPES dne 13.01.2003
Sem samostojni raziskovalec, svetovalec, pojektni manager, avditor sistemov vodenja, ki vabi k sodelovanju
kandidata z univerzitetno izobrazbo za:
-	raziskovanje in razvijanje organizacije dela,
-	pripravo projektov na evropske sklade in javne razpise,
-	vodenje timov kakovosti.
Od kandidata pričakujem ambicioznost, znanje tujih jezikov, samoinciativnost, kreativnost in komunikativnost.
Zainteresirane kandidate vabim, da oddajo ponudbo v osmih dneh po objavi povabila na naslov: HALONGA CONSULTING, Stanislav GOLC,s.p. Pristava 21a, 2282 Cirkulane.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
OPELœRSACnYl,012V	1999	860.000	KOV. BAKRENA
NISSAN SUNNY 1,6 SLX	1995	630.000	KOV. OT,F,NA
RENAIJIICU01,4AI,TZR	1999	1.160.000	KOV SREBRNA
AUDI A41,6	2000	2.480.000	KOV SIVA
CITROEN XSARA 1,61	1997	1.080.000	KOV MODRA
SMIBIZA1,4CLX	1995	620.000	ČRNA
OPEL VECTRA 2,0 DTI	2000	1.850.000	KOV SREBRNA
AUDI A6 1,8 T	1999	2.670.000	KOV SIVA
RENAUIICU01,4RT	1995	570.000	KOV MODRA
CITROEN XSARA 1,4 ICODPE	1999	990.000	BELA
ROVER 414 SI	1997	1.040.000	KOVVĚNJA
KIASPORIAGE2,0	1998	1.320.000	BELA
VOLKSWAGEN TRANSPOKl'EK 2,5 TDI	2000	2.090.000	BELA
PEUGEOT 106 1,1 X	1998	790.000	KOV MODRA
CITROEN XSARA 1,41 SX	1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 80 1,6	1995	840.000	RDEČA
DAEWOO TACUMA 1,8	2001	1.860.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 1,616VXS	2001	1.650.000	BELA
AUDI A41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
AUDI A41,8 COOL	1998	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAUrrMEGANEl,6ERN	1997	1.020.000	KOV m,ENA
SEAT CORDOBA 1,4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
SEAT CORDOBA SIGNO 1,9 SDI	2003	2.430.000	KOV MODRA
RENAUIICU01,4l6VRT	2000	1.195.000	BELA
RENAUII LAGUNA 2,0 RXE	1998	1.490.000	KOVSM
PEUGEOT 106 1,1	1998	725.000	KOVVĚN[A
REANUII SAFRANE 2,5	1998	1.375.000	KOV SIVI
DAEWOO MATE	1998	590.000	BELA
RENAUII MEGANE 1,6 LA VIE	1997	960.000	BELA
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 IE	1998	1.230.000	KOV MODRA
FIAT PUNTO 1,1	1999	785.000	KOVVĚN[A
RENAUII TWINGO 1,2	1999	1.120.000	RUMENA
§
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA	
AUDI A6 1.8	1996	1.150.000
CITROEN C3 1,4 5V	2003	2.250.000
CLIO AIR 1,2/16V3V	2002	1.890.000
CLIO DINAMIQUE 1,2/16V5V 2002		1.840.000
DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6	1998	890.000
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	2.230.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100	2002	3.450.000
R MEGANE 1,6 ERN	1996	830.000
R SAFRANE 2,0	1999	1.930.000
R THALIA 1,4	2001	1.150.000
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0	1994	840.000
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	1.050.000
Testna vozila
RENAULT TRAFIC 1,9 DC! SCENIC EXP. CONF. 1,6 R LAGUNA 1,9 DC! EXPR.
2004 4.200.000 2004 4.060.000 2003 4.180.000
REDUUIU-
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizl(us
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA Štajerskega tednika in Term Zreče!
v času od 3. februatja do vključno do 3. marca bomo vsaki teden izžrebali enega novega in enega starega naročnika Štajerskega tednika, ki bo priporočeno po pošti
prejel celodnevno smučarsko karto za smučanje na Rogli ali Krvavcu. Prvi izžrebanci bodo objavljeni v naslednji številki Štajerskega tednika in nato bosta do 3. marca v vsaki številki objavljena dva nagrsyenca. Karte bo potrebno porabiti do konca letošnje smučarske sezone.
ROCDÁ
Štajerski
z R E-Č"
iZDGPLSI
KMDestmh
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343
Ë Miran KCHAEK: s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C o i Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02; 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
www.tednik.si
nabiralnik@radio-tednik.si
PONUDBA
KABUEXIII
VOZIL
ZnomIfo
BMW318AVTOMATIK RENAULT SCENIC 1,4 FIAT PUNTO 1,2 5V ŠKODA FABIA COMB! 1,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO FIAT PUNTO 1,2 3V OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASAT 1,9 TDI VW POLO 1,2
VW PASAT 1,9 TDI VARIANT SEAT IBIZA 1,0
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
lllllPrstec
Avto Prstec d.0.0., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
Modificirati Klima 1.lastnik klima 1.lastnik klima klima klima 1.lastnik klima klima klima 1.lastnik klima 1.lastnik
2001 2001 2000 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000 2002
1999
2000
3.890.000 2.290.000 1.140.000 2.290.000 2.650.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 1.090.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.590.000 2.290.000 1.190.000
NA ZALOGI VSI MODCLI FIAT! Sloro zo novo - sloro zo sloro!
že leto dni v grobu spis, v srcih nasih se živiš. Nas dom je tih in prazen, odkar smo sli narazen. Ostala je praznina, v naših srcih bolečina.
SPOMIN
24. januarja mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Kristina Arnus
IZ HLAPONCEV 13
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate svečke ali poklonite cvet in z lepo mislijo počastite njen spomin.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ni večjega gorja na svetu, kot so v sebi zadušene solze, ki jim na dan ni dano vreti, pekoče padajo v srce.
SPOMIN
26. 1. je minilo leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Franc Laporsak
IZ JABLOVCA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem tihem domu, mu prinašate cvetje ali prižigate sveče ter se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi vidva sta odšla, spomladi bodo spet zapele, le vidva nazaj ne bosta prišla. Zato pot nas vodi tja, kjer rožice cvetijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
Terezija
1929 - 2003
Franc
1928 - 2003
Krajnc
IZ PODVINCEV 121
Žalosten je spomin na 24. januar 2003 in 22. februar 2003, odkar sta nas zapustila, draga mama in oče. Večni mir in pokoj v nebesih si zaužijta.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižigate svečke spomina.
Njuni najdražji
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina lu~, ki ne ugasne.
SPOMIN
24. januarja je minilo 6 žalostnih let, odkar je odšel od nas dragi
Srečko Tominc
S SEL 10 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob našem grobu, prinašate cvetje in prižgete sveče.
Žalujoči: tvoji najdražji
Povejte vsem drugim, da nisem šel tja, kjer listje odpada! Še vedno sem z vami, nekoč bomo skupaj kakor takrat ...
SPOMIN Konrad Horvat
24. 01. 2004 - 24. 01. 2005
Hvala vsem, ki se ga z iskreno mislijo spominjate.
Njegovi
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage
Marije RasI
roj. Hajduk
IZ KICARJA 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli soža-lje.
Posebna zahvala patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za besede slovesa in molitev, pevcem, sodelavcem podjetja Tahografi Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Ko je listje za{elestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem,
duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše botrce, tetike in sestrične
Genovefe Gašparič
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 120
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala gospe Veri za vse molitve in ganljiv govor, hvala č. p. Pavlu za opravljen obred in sveto mašo, Društvu upokojencev Rogoznica, Splošni bolnišnici Ptuj — interni oddelek in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Z žalostjo v srcu vsi njeni
Kako srčno si ti želel, da med nami bi še živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pa tega ni hotela, prezgodaj, oče, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega ata
Janeza Soka
IZ SODINCEV 11
1939 - t 2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečena sožalja.
Posebej se zahvaljujemo govorniku Tončku Žumbarju za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa ter pogrebnemu podjetju Aura. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivana, sin Janko z družino, hči Marta z družino, sin Marjan z družino ter hči Darja z Matjažem
Ne stojte ob mojem grobu
in ne jočite,
saj me ni tukaj.
Saj ni rečeno, da te ni...
Draga mama, babica, prababica,
Tvoja beseda v nas živi!
Med nami si...
SPOMIN
27. januarja mineva globoko leto žalosti, odkar nas je v 79. letu življenja zapustila naša draga mama, babica in prababica
Slavica Tretinjak
16. 5. 1925 - 27. 1. 2004 IZ DRA@ENCEV 68
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, darujete cvetje in prižigate sveče.
V tihi žalosti VSI TVOJI!
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustila si nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame babice in tašče
Regine Letonja
IZ PREÏE 28, MAJÏPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Petlje - Ptuj in ADK - Maribor, PGD Majšperk - Breg, govorniku g. Jožetu Rakovcu, za poslovilne besede, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Dragica z možem Dragom, sin Milan z ženo Majdo ter vnuki Dejan, Dalia in Martina
Tam kjer si, Suzana, ti, tam ni sonca ni luči. Le tvoj nasmeh med nami še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da bo 16 let, odkar te več ni.
14. 5. 1974 t 4. 5. 1989
SPOMIN
Suzane in Toneta Arnuša
IZ MAISTROVE 29, PTUJ
Eno leto na tvojem grobu svečke že gorijo,
v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
14. 5. 1951 "t" 29. 1. 2004
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima podarite cvet ali prižgete svečko.
Zelo vaju pogrešamo, vajini najdražji
Leta bežijo, nove stvari se zgodijo, a pri nas bolečina in žalost živijo. Zato pot nas vodi tja, kjer ti rožice cvetijo, ptički žvrgolijo in svečke v spomin gorijo.
SPOMIN
29. januarja mineva 5 let, odkar nas je zapustila draga žena in mamica
Elizabeta Sužnik
IZ PLACARJA 32
Hvala vsem, ki z mislijo ob njenem grobu postojite, ji svečko ali cvet v spomin poklonite.
Mož Jože, hčerka Vesna
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustila si nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, tete, svakinje in botre
Marije Bratusek
roj. 1. 4. 1925 - umrla 12. 1. 2005 IZ MALE VARNICE 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih in bolečih trenutkih stali ob strani in tolažili našo bolečino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v dom večnega počitka, darovali za vence, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku E. Vajdi za opravljen poslovilni obred, hvala govorniku J. Kozelu, hvala pevcem za odpete žalostinke in hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve in odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
Sonce tvoje več ne sije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage hčerke, življenjske sopotnice, mamice ter svakinje
Zlatke Merc
23. 7. 1971 "t" 17. 1. 2005 IZ SPOLENAKOVE UL. 2, PTUJ
Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nama v trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani ter najdražjo mamico in življenjsko sopotnico Zlatko mnogoštevilno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nama pa izrekali iskreno sožalje.
Zahvaljujeva se zdravniškemu osebju iz kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, posebej dr. Marku Briclju, in Onkološkemu inštitutu Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Ireni Oblak. Iskrena zahvala tudi leskovškemu duhovniku Ediju Vajdi in patru minoritskega samostana Ptuj Mateju za opravljen obred in sv. Mašo ter pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi govornikoma g. Janku Kozelu in g. Vinku Mlakarju.
Hvala sodelavcem Perutnine Ptuj, Zagrebška c. 37, ter sošolcem in prijateljem Osnovne šole Breg. Posebno zahvalo pa izrekava sestri Mariji Vindiš z družino in Hermanu Jurgecu z Valentino za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti hčerka Natalija in življenjski sopotnik Jožek
Lenart • O priključitvi enot vrtcev k OŠ
Imenovali v. d. ravnatelja
župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin je zaposlene v lenarskem vrtcu obvestil, da se je z novim letom pričela priključitev enot vrtca k osnovnim solam. Delavci so dobili tudi osnutek sporazuma o prevzemu delavcev in osnutek sklepa o razporeditvi na delo.
S odločitvijo občine ne soglašajo ne vrtcu in ne na Ministrstvu za šolstvo in {port. O odlo~itvi župana vodja sektorja za vrtce na Ministrstvu za šolstvo in šport Vida Starič Holobar pravi: "Na ministrstvu smo zelo nezadovoljni z ravnanjem občine Lenart v razmerju do vrtca Lenart. To nezadovoljstvo se je začelo leta 2003, ko je občina sprejela odloke, s katerimi je ukinila vrtec kot samostojni javni zavod in njegove enote priključila k osnovnim šolam. Nezadovoljni pa ostajamo tudi, ko je upravno sodišče potrdilo pravilna stališča ministrstva, da je bila reorganizacija nezakonita. To se je zgodilo februarja 2004 in od takrat naprej je občina opustila sleherno ravnanje, ki ga določa zakon do vrtca. Prenehala ga je nancirati in izvajati druge pristojnosti, tako da je moralo ministrstvo kar deset mesecev zapored zagotoviti plače zaposlenim v vrtcu na podlagi prisilne izvršbe. Nezadovoljni smo tudi z odločitvijo občine, da operativno izpelje to reorganizacijo,
preden vrhovno sodišče kot najvišje odloči o tej njeni odločitvi. V tem trenutku bi čimprejšnja odločitev s strani vrhovnega sodišča predstavljala neko olajšanje."
Sindikat pa je zaradi neizplače-vanj a plač ovadil takratnega ravnatelja in župana občine Lenart. O ovadbah glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pravi: "Spomladi smo ovadili takratnega ravnatelja in župana, ker sta kršila zakon in kolektivno pogodbo, ko zaposleni v vrtcu niso dobili izplačanih plač. Kot nam je znano, o tem smo prejeli dopis mariborskega tožilstva, je na podlagi naših ovadb mariborsko tožilstvo sprožilo postopek, ki trenutno poteka v vrtcu. Obveščeni smo bili, da so bili predstavniki oddelka za gospodarsko kriminaliteto že v vrtcu, da so se pogovarjali z ravnateljem in županom. Vzeli so tudi dokumentacijo in v kratkem bo, kot piše mariborsko okrožno sodišče, podana ovadba ali pa poročilo, kar pomeni, da bo sum ovr-
žen ali pa bo ovadba šla naprej na sodišče zaradi kršitve zakona v zvezi s plačami."
Ministrstvo je v obrazložitvi tudi zapisalo, da sta osnutek sporazuma o prevzemu delavcev in osnutek sklepa o razporeditvi na delo v neskladju z zakonom, saj reorganizacija vrtca na podlagi odlokov, ki jih je Upravno sodišče odpravilo, ne more predstavljati veljavne pravne podlage za nameravano sklepanje sporazumov o prevzemu delavcev. Ministrstvo je svet zavoda vrtca, ker je ta še vedno samostojni zavod, tudi pozvalo, da nemudoma imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja in uredi zastopanje v sodnem registru. To je svet zavoda tudi storil, saj je minuli teden za vršilko dolžnosti ravnatelja imenoval Heleno Klobasa, ko se bodo zadeve umirile, pa bodo pripravili razpis za ravnatelja. Ministrstvo za šolstvo je pozvalo tudi šolsko inšpekcijo in pristojni inšpektorat za delo za urgentno ukrepanje. Inšpekciji sta že obiskali lenarški vrtec.
Prejšnji teden je potekal tudi zbor delavcev, na katerem so bili prisotni predstavniki občine z občinsko pravnico Veroniko Uremo-vič in zaposlenim razložili nastalo situacijo.
Sestali so se tudi člani sindikata SVIZ, ki od občine zahtevajo pisno obrazložitev, na osnovi katere določbe ali zakona oziroma pravnega akta mora sindikat podati soglasje oziroma mnenje v zvezi s priključitvijo vrtca k osnovnim šolam. Člani sindikata tudi podpirajo stališče delavcev, da vrtec ostane samostojna vzgojno-varstvena ustanova. Reorganizacija vrtca bi morala potekati v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o organizaciji in nan-ciranju v vzgoji in izobraževanju. Člani sindikata so prepričani, da bi pri reorganizaciji moralo sodelovati Ministrstvo za šolstvo in šport, saj je to najbolj pristojno za urejanje takšnih zadev.
Zmago Šalamun
Lenart, Ptuj • Promocija izdelkov Bi Good
živimo zdravo - vitalnosti naproti
Ta konec tedna bo v Erinih prodajnih centrih potekala promocija izdelkov Bi Good linije. Gre za linijo izdelkov Erine lastne blagovne znamke. Pri izbiri izdelkov s strokovnimi nasveti sodeluje Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
Z linijo Bi Good želijo kupcem ponuditi in jih opozoriti na "bolj zdravo" izbiro med serijo izdelkov na polici, zlasti še pri izdelkih, ki jih vsak dan zaužijemo največ. To pa so mlečni, mesni in pekovski izdelki, sokovi, zelenjava. Izdelki Bi Good so na policah označeni z zelenimi označevalci.
V januarju so izdelki iz linije Bi Good naprodaj po promocijskih cenah. Ob tem bo v Erinih centrih ta konec tedna potekala vrsta dogodkov na temo Zdravo življenje vitalnosti naproti. Strokovnjaki, koordinatorji zdravstvene vzgoje in predstavniki združenja CINDI za preprečevanje kroničnih na-
STE BILI POŠKODOVANI
v PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teT'It^'Î 080 1 3 1 4
Foto: arhiv Era
V soboto se boste o zdravem življenju lahko poučili v Lenartu, v nedeljo pa v Ptuju.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
PTUJ
■ofljanlnuit.p.
jfUld 26a \\SmarBralenay Tel.l 02 787-86-70, 041 716-251
lezljivih bolezni, predstavniki nacionalnega projekta Živimo zdravo, zainteresiranim kupcem merijo krvni tlak in sladkor, predstavljajo prehransko piramido, svetujejo o zdravem prehranjevanju in zdravem hujšanju, predstavniki Zveze
Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcankai]wa 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če na svečnico (2.) sneži, se že vigred oglasi.
Danes bo preteže oblači, na Primorskem občasno delno jasno. Sneženje bo povsod ponehalo. Veter bo nekoliko oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, na Primorskem do 2, v alpskih dolinah do -10, najvišje dnevne pa od -5 do 1, na Primorskem do 4 stopinje C.
Obeti
V petek bo na Primorskem delno jasno, burja bo postopno slabela. Drugod bo pretežno oblačno. Podobno vreme bo tudi v soboto, le da bo prehodno spet nekoliko več oblačnosti. Mrzlo bo.
ekoloških kmetij predstavljajo ekološko kmetovanje in proizvode blagovne znamke Biodar, gostinske šole sodelujejo z idejami za zdrave jedilnike, Slovenska knjiga pa z aktualnimi uspešnicami s področja zdrave prehrane in gibanja. Medico center Lavagna pa bo vsakemu, ki bo to želel, izdelal osebni gibalni oziroma obremenitveni načrt ter opravil pregled hrbtenice, kmetija Kalan bo predstavila zeliščno lekarno, na nekaterih lokacijah bo delovala tudi delavnica o starih sortah slovenskih jablan.
V NC Era v Lenartu vas pričakujejo v soboto, 29. januarja, ob 10. uri, v NC Era na Ptuju, pa v nedeljo, 30. januarja, ob 10. uri. Z obiskom boste naredili korak zase in za svoje zdravje.
Ur
^iřĚtAncoÉf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Irma Furjan, Veliki Vrh 18, Cirkulane - Miša; Simona Han-želj, Svetinci 12, Destrnik - Lara; Mateja Brumen, Gornji Ključaravci 7/a, Sveti Tomaž - Ana; Klavdija Fleišman, Lački Vrh 3/a, Destrnik -Anja; Ramana Pulka, Slavenja vas 45/a, Hajdina - Leana; Dušanka Pernat, Lavrenc na Dravskem palju 98/a, Lavrenc - Lavra; Vlasta Šaštarič, Lendavska 43/a, Murska Sabata - Barbara; Urška Peček, Trlična 16, Ragatec - Tia; Tadeja Gabravec, Ul. Avgusta Hlupiča 4, Ptuj - Jureta; Matejka Dravenik, Kamna Garca 6/a, Padplat - Maja; Majca Cimerman Šeruga, Langusava 19, Ptuj - Matija; Petra Hlebič, Stajnci 149, Markavci - Nika in Luka; Jasmina Zbil, Spadnje Seča-va 84, Ragaška Slatina - Reneja; Zvanka Palajžer, Dabavec 35/b, Ragatec - Gala; Dragica Matic, Rimska pl. 18, Ptuj - Marka; Majda Tumpej, Savretava pat 50, Ptuj - Ana.
Poroke - Ptuj: Jasip Kalmačic, Babinec in Renata Obran, Zavrč 11; Jurček Kakat, Turški Vrh 106/a in Željka Galubic, Nadkrižav-ljan; Jernej Kelc, Garičak 58 in Marjana Lagar, Lakarje 26, Vadi-ce.
Umrli so: Barbara Garnik, Ul. 25. maja 7, Ptuj, umrla 16. januarja 2005; Alajzij Ritanja, Rimska pl. 15, Ptuj, umrl 18. januarja 2005; Ivana Lubec, Vintaravci 45, umrla 14. januarja 2005; Franc Larber, Staperce 19, umrl 20. januarja 2005; Milajka Alič, Rimska plaščad 7, Ptuj, umrla 16. januarja 2005; Genavefa Gašparič, Nava vas pri Ptuju 120, Ptuj, umrla 17. januarja 2005; Zlatka Merc, Spalenakava ul. 2, Ptuj, umrla 17. januarja 2005; Janez Sak, Sadinci 11, umrl 17. januarja 2005; Stanka Kalar, Apače 188, umrl 11. januarja 2005.
Crna kronika
Streli v mlekarno
V	nači z 22. na 23. januar je neznani starilec s strelnim aražjem streljal v zbiralnica mleka izven naselja Drumlažna, na abmačju Slavenske Bistrice. V abjekt je streljal večkrat, pri čemer sa kragle pre-strelile stena abjekta, preluknjale akrag 800 l cisterna za mleka in ja uničile, zadele pa tudi stena na drugi strani abjekta.
Zadeti raverji
V	zadnjih dveh vikendih sa palicisti izvajali paastren nadzar nad načnimi lakali in diskatekami, kjer sa prirejali 'rave partyje'. Pri amenjenih nadzarih sa zasegli čez 100 tabletk ectasya in skupaj skaraj pal kg marihuane. Zaradi amenjenega ba zaper 7 aseb na Okrajna sadišče v Maribaru padan abdalžilni predlag, štiri asebe pa se bada zaradi prepradaje in nudenja mamil zagavarjale na Okražnem sadišču.
Vlomi
Neznan starilec je v nači z 22. na 23. januar vlamil v bar Panarama na Vičavi ter iz natranjasti adtujil več zavajčkav različnih cigaret in dnevni izkupiček.
Neznani starilec je v času ad 17. da 18. januarja prišel da pačitniške hiše v Juravcih, na kletnem prastaru s tečajev vrgel starejša kavin-ska vrata in jih adnesel, iz natranjasti paleg različnega aradja vzel hladilna in zmrzavalna amara, z betanske plašče navagradnje sta-navanjske hiše pa še traktarska kasilnica s tremi kražnimi kasami. Med 11. in 19. januarjem je neznanec vlamil v stanavanjska hiša v Gačavi, preiskal vse prastare, adtujil LCD televizar Sany — plazma, adnesel pa je tudi radia z dvema zvačnikama in videarekarder.
Za prizadete že zbirajo pomoč
Pa hudem pažaru, ki je v tarek, 18. januarja, mačna prizadel pred kratkim abnavljena stanavanjska hiša v Drenavcu 10, sa na pabuda abčine Zavrč takaj pričeli zbirati humanitarna pamač.
V	pažaru, ki je mačna prizadel veččlanski družini Turščak in Kakat, saj je skaraj v celati pagarela astrešje ter pred kratkim abnavlje-
//	• J1 sm
' diiiuU''.
na padstrešna stanavanje s pahištvam in inventarjem vred, sa na pabuda završkega župana Mirana Vuka takaj pričeli humanitarna akcija azirama zbiranje denarne pamači za prizadeti družini. V sadelavanju z abmačna arganizacija Rdečega križa sa adprli pa-seben transakcijski račun, na katerega sta pa neuradnih padatkih denar prva prispevala abčina Zavrč in župan Miran Vuk asebna, pridružili pa naj bi se že tudi prvi krajani, zasebniki in druge arganiza-cije.
S prašnja za humanitarna finančno pomoč pa se obračajo tudi na širšo javnost, zato objavljamo številko posebnega transakcijskega računa pri novi KBM: 04202-0000348846, sklic 0001 in s pripisom Požar Zavrč. Človek v stiski potrebuje pomoč, še posebej če sredi zime ostane brez strehe nad glavo, zatorej: kdor hitro da, dvakrat da, pomagajmo ljudem v stiski!
-OM
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401