NADALJNJE   POSODOBLJANJE   VZG0JN01Z0BM2EVALNEGA DELA V OSNOVNI SOU
SKRB ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE
Zavod za šolstvo SR Slovenije je pred kratkim izdai publikacijo OSNOVNA SOLA - VSEBINA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA. Delo je sicer strokovno vezano predvsem na učiteljstvo in tega tudi zadolžujejo, da ga sistematično uvaja v svojo vsakdanjo prakso; je pa tudi splošnega družbenega pomena in vsaj v nekaterih elementih bo vetjetno zanimalo tudi naše bralce.
Že Splošni del prinaša več prečiščenih načel o vzgojno-izobraževalnJh smotrih in te-meljnih prvinah osnovne šole ter njih uresničevanja. Tu že pruiajajo do izraza razvojni ko-raki naše samoupravne sociali-stične družbe zadnjih let.
Novi predmetnik in učni na-črti bodo v šolskem letu 1973/74 zaživeli v prvih štirih razredih, od šolskega leta 1974/75 pa postopno v nasled-njih razredih.
Izjemi bosta nova učna načr-ta (ne pa predmetnik) za teles-no vzgojo in družbeno moralno vzgojo, ki bosta uvedena že v šolskem letu 1973/74 v vseh razredih.
Osnovni del predmetnika ni revolucionarno spremenjen, saj ostajajo v njem vsi dosedanji predmeti, le število tedenskih ur za posamezni razred ali pred-met se prilagaja načelu, naj uče-nec z neposrednim delom v raz-redu ne bo zaposlen več kot 25 učnih ur tedensko (v višjih raz-redih). Novost pa je tudi v tem, da postajajo njegovi dodatni, a sestavni deli dopolnilni in do-datni pouk, zborovsko petje, gospodinjska praksa, druge pro-stovoljne dejavnosti in razredne ure. Tako bo sicer učenec tudi odslej v šoli več kot po ,Jdasič-nem" predmetniku, vendar bo (razen glede dopolnilnega po-uka) prostovoljno hitreje ugo-tavljal, razvijal in usmerjal svoje interese, sposobnosti, ustvarjal-nost in iniciativnost, poglabljal in širil svoje znanje, povezoval teorijo s prakso, razvijal svoje kulturne in delovne navade, smisel za kolektivno delo in živ-ljenje, se vključeval v proizvod-no in družbeno koristno delo, se uvajal v družbbno življenje ter se navajal na smotrno izko-riščanje prostega časa, na vedro, zbrano življenje in na telesno ter duševno rekreacijo. Tu bo-sta prišli do polne veljave pred-vsem pionirska in mladinska organizacija.
O novih učnih načrtih za po-samezne predmete in razrede seveda v taki kratki informaciji ni mogoče reči več kot to, da
so njihovi sestavljalci imeli pred očmi nadaljnje izpopolnjevanje dosedanjih načrtov, ob razvoju teorije in prakse zadnjega deset-letja seni. Pcssbej še ne kaže spregovoriti o njih kaj več tudi zato, ker uvajanje velike spre-membe pri matematiki sprem-ljamo že dve leti in jo vse druge oz. naslednje spremembe po teži ne bodo dosegle, čepravjih bo čutiti domala vsako uro pri vsakem predmetu v več smereh. 0 tem je govor v poglavju življe-nje in delo osnovnih šol. Že pri-prava otrok na vstop v osnovno šolo postaja sedaj nujnost, ki jo publikacija razčlenjuje v njeni dolgoročnejši vlogi. Zlasti pa so pomembni nadaljni poudarki dela na šolah: od oblik uveljav-lja bodoča šola predvsem sku-pinsko in individualno delo, od metod pa daje vsega poudarka načelu, da velja mladega člo-veka predvsem usposobiti za sa-mostojno delo, ki naj ga pelje do novih spoznanj ob trajnem izpopolnjevanju in naiaščajočih virih informacij. Pri tem mora osnovna šola intenzivneje obli-kovati učne in delovne navade z vsemi sodobnimi tehnikami, ki so Šoli ob sposobnosti učiteljev in opremljenosti zavodov na razpolago v danih možnostih.
Tudi preverjanje in ocenje-vanje znanja zahteva nenehno poglabljanje učiteljevega stro-kovnega in pedagoškega znanja. Teorija je že prišla do spozna-nja, da mora ponavljanje razre-da postati izjemen  pedagoški
ukrep, ki ga je mogoče upora-biti šele takrat, ko so vse druge možnosti že izkoriščene. Poleg že preizkušenih in sedaj normi-ranih pogledov na dopolnilni in dodatni pouk ter na podaljšano bivanje v šoli je treba omeniti vso skrb za šolske svetovalne službe. V okviru enega ali več učnovzgojnih zavodov naj bi delovali psiholog, pedagog is šociaini delavec kot stalna šol-ska strokovna služba, ki bi po potrebi vključevala tudi druge strokovnjake, npr. zdravnike, logopede ipd. Potrebno poveča-no skrb posveča publikacija tudi vlogi šole pri šolskem in poklicnem usmerjanju, vzgoji za samoupravljanje, zdravstvene-mu varstvu in vzgoji učencev, sodelovanju šole z (Jomom ter javni in kulturni dejavnosti šole v krajevni skupnosti. Na koncu uvaja publikacija še eno novost: skrb za šolske knjižnice, ki naj intenzivneje prispevajo k obli-kovanju učenčevega odnosa do knjige in uvajanju v ta svet po-trebnega koristnega in lepega.
Praksa bo pokazala, ali bo bogastvo teorije in izkušenj iz te publikacije dalo svoj prispe-vek k tistemu, kar želimo dati mladim rodovom: vsestransko bogatejši jutrišnji dan. Da publi: kacijo vseskozi preveva ta rdeča nit, o tem ni dvoma. Od vseh nas pa je odvisno, če bomo to uresničUi. Da, od vseh nas. Uči-teljstvo je pripravljeno in se bo tudi sproti spoprijemalo z no-vostmi, vsi drugi družbeni vzgojni dejavniki pa bodo mo-rali dati učiteljstvu več kot podporo, postati bodo morali vse bolj vsestranski sodelavci vzgojnoučnega procesa, tj. pro-cesa, ki je sestavni del razvoja vse naše družbe.