#lasilo občanov občine Trebnje mesečnih Leto X /11. številka/15. november 2001/Brezplačno! elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si s$9 ew tam© Shroimcroefl? ©akšooe raoBtasa REKREACIJA: Vsako soboto med 12. in 14. uro (košarka) ter vsako nedeljo med 14.in 16.uro (badminton, boks). KŠOT organizira novoletni izlet v Bratislavo - Slovaška. (041384 765 Domen) Koncert glasbene skupine THE DRINKERS bo 22.12.2001. POTOPISNA PREDAVANJA: 16.11 Etiopija (Anja) 30.11. Pakistan, Kašmir, s kolesom. S pričetkom ob 21.00 v prostorih pizzerije Šeligo. Obiščite prenovljene spletne strani občine Trebnje na naslovu: http:// www.trebnje.si. Javno podjetje Komunala brez legitimnega direktoija Upravno sodišče Republike Slovenije je župana občine Trebnje z dne 9.10.2000 18.10. 2001 v senatu pod predsedstvom odpravi in zadeva po pravnomočnosti te višje sodnice Jasne Šegan odločalo o sodbe pošlje v odločitev Občinskemu tožbi Jožeta Povšiča v zvezi z imenova- svetu občine Trebnje kot stvarno pri-njem direktorja javnega podjetja Komu- stojnemu organu, nala Trebnje in odločilo, da se sklep (Nadaljevanje na 2. strani) “Strategije razvoja kmetijstva v občini Trebnje v obdobju 2001 - 2006" Pred vstopom v gospodarski sistem Evropske unije Slovenija intenzivno prilagaja kmetijsko politiko zahtevam pristopa. Po vstopu namreč ne bomo imeli več lastne kmetijske politike, temveč skupno kmetijsko politiko EU (SKP). Izgleda pa, da so zagotavljanja o čim “mehkejšem” prihajanju na skupni kmetijski trg za slovensko kmetijstvo vse manj verjetna. Slovenski kmet ima bistveno manj ugodne naravne pogoje za kmetijstvo (približno štirikrat manjšo posest, z bistveno manjšim deležem njiv, poleg tega pa je v povprečju večina teh površin na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo) in je zaradi tega “nekonkurenčen povprečnemu kmetu" v EU. Kmetijska pridelava v Sloveniji pa je nekonkurenčna tudi zaradi bistveno manjše intenzivnosti (manjši pridelki, kmetije z manjšim številom živali...), kar pa je povezano tudi z manjšo količino vnosov različnih snovi (tudi pesticidov, mineralnih gnojil...). Tisto, kar je verjetno še najbolj slabo, pa je tržna neorganiziranost kmetijstva. Večina občanov naše občine se gotovo ponaša z lepoto pokrajine, ki pa, lepa na pogled, zaradi svoje razgibanosti, slikovitosti in poseljenosti ne omogoča naravnih pogojev za intenzivno kmetovanje. Kar 95 % kmetijskih površin je na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje (nagnjenost terena, poplavna območja...), slikovitost pokrajine pa da slutiti o silni razdrobljenosti posesti. (Nadaljevanje na 6. strani) Gostilna Cugelj vabi To znano trebanjsko gostilno s petintridesetletno tradicijo, ki stoji na obrobju Trebnjega, sta pred kratkim prenovila Andrej in Marjeta Fric. Pomagata pa tudi sinova Anže in Klemen; Anže uspešno vodi strežbo in osvaja s svojo prijaznostjo, Klemen pa skupaj z očetom skrbi za pripravo kulinaričnih dobrot. Andrej Fric, ki je član svetovne kuharske i zveze in mednarodno priznan kuharski mojster z medaljami in priznanji z mednarodnih kulinaričnih tekmovanj, je povsem prenovil gostinsko ponudbo. Na voljo je pester izbor malic, kosil, slovenskih narodnih jedi, divjačinskih specialitet, morskih rib, rakov in školjk ter vrhunska odprta vina. Poleg bogate ponudbe še živa glasba! Ob četrtkih vas bo razvajal ob pianinu prof. Toni Absec, konec tedna pa Petra Boljte s harmoniko. Lahko se oglasite vsak dan, odprto imajo od 9. do 23. ure, konec tedna pa do jutranjih ur, lahko pa jih tudi pokličete na tel. 07 30 44 442. Pogrnjena miza vabi Anže Prir. vodja strežbe Novi vrtni center in Formula Pub V petek, 19.10.2001, smo na novo odprli vrtni center Tika in gostinski lokal Formula Pub. Na otvoritvi se je zbralo skoraj tisoč ljudi. Za dobro uvodno razpoloženje sta poskrbela Brendi in Korado, nato pa je stvari vzel v roke neprekosljivi Slavko Podboj. Kot slavnostni govornik je nastopil Slavko Zgonc, znani svetovalec glede nege ra-stlin.Trebanjski kaplan Peter Kokotec je vrtni center in gostinski lokal tudi blagoslovil. Nato je sledil še ogled lokala in trgovine ter pogostitev prisotnih in povabljenih po- pomagali, da je prireditev slovnih partnerjev. uspela in hkrati vas vabim v V svojem imenu se zahva- naše nove prostore, ljujem vsem, ki ste kakorkoli Alojzij Kastelic Sela pri Šumberku, v ozadju vinorodni Lisec. (Foto: T. Bukovec) krajevna skupnost Sela Šumberk Med Krko in Ljubljano Med Temenico in Krko leži severovzhodni del Suhe krajine, na liniji Bič - Žužemberk pa je Krajevna skupnost Sela Šumberk. Celotno območje KS leži sredi gričevnatega vrta-častega z gozdom poraslega kraškega sveta in je kot tako gotovo posebno; zaradi zakrasele okolice, kot tudi zaradi dobrih cestnih pove- zav in tipičnih naselij, ljudi in še posebej neokrnjene okolice. Deli skupnosti Krajevna skupnost Sela Šumberk obsega 11 naselij, v katerih živi 300 ljudi, največje naselje pa je Sela Šumberk, ki ima nekaj več kot 130 prebivalcev. (Nadaljevanje na 3. strani) Otvoritev mrliške vežice v Grmu Ob pokopališču pri sv. Marjeti so uspeli v nekaj mesecih dokončati mrliško vežico in jo 4. novembra slovesno predali svojemu namenu. Sama zamisel, pridobitev dokumentacije in odkup zemljišča - vse to se je vleklo polnih šest let, izgradnja, oprema in ureditev okolice pa je bila izpeljana v štirih mesecih. Čeprav mrliška vežica ni objekt, ki bi sam po sebi razveseljeval, je pa potreben. Da so krajani Grma in okoliških vasi, ki gravitirajo na pokopališče sv. Marjete, veseli tudi te pridobitve, smo lahko začutili v vsem, kar se je tisto popoldne pri sv. Marjeti dogajalo, tudi v množični udeležbi. Po slovesni zahvalni maši v cerkvi je sledil kulturni program, ki ga je vodila Nevenka Gabrijel. Mladi glasbeniki so izvedli nekaj skladb, prijetno pa so v hladno novembrsko popoldne zazvenele pesmi Okteta Lipa. Vrednost gradbenih del objekta z javno razsvetljavo, asfaltiranjem in ureditvijo okolice znaša dobrih 19.000.000 SIT, k temu pa je potrebno dodati davek na dodano vrednost v višini 19 %, kar znese še 3.655.000 SIT. Za nakup zemljišča je šlo 1.200.000, sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča je stala 750.000, vrednost lokacijske in projektne dokumentacije 580.780, izvajanje nadzora nad gradbenimi deli 476.000 in oprema mrliške vežice 1.677.700 SIT. Skupaj je bilo stroškov za omenjeno investicijo 27.400.000 SIT, od tega je davka na dodano vrednost 4.300.000. Prispevek za najemnino grobov (ki je precej visok!) gre izključno v Komunalo in se porabi v celoti za vzdrževanje pokopališča. Pred otvoritvijo vežice pa so se krajani odločili, da upravljanje mrliške vežice in pokopališča prevzame KS Dolenja Nemška vas. S to odločitvijo so si zagotovili možnost za nižjo grobarino v prihodnjem letu. Pogrebne storitve pa bo začasno opravljal s. p. Novak, (na sliki) Zbrane je nagovoril predsednik KS Dol. Nemška vas Marjan Uhan, ki je povedal, da se investicija financira izključno iz občinskega proračuna in iz proračuna KS Dolenja Nemška vas. Izrazil je upanje, da bo pokrita v prihodnjem letu. Investicija same krajane direktno ne obremenjuje. Uhan se je v imenu KS Dolenja Nemška vas zahvalil Občini Trebnje za financiranje investicije, svetnikom za podporo pri sprejemanju proračuna za ta namen, projektantu Mirku Rostoharju, Unite-hni, direktorju Kolencu in vodji gradbi-. šča Mand- ljju, izvajalcu del Gradbeništvu Zupančič in Janezu Zakrajšku za strokovni nadzor ter župniku za sodelovanje, zlasti za koriščenje elektrike v času gradnje. Pri izpeljavi tega projekta so sodelovali tudi mnogi krajani s svojo požrtvovalnostjo. Po kulturnem programu, v katerem je zbrane nagovoril tudi direktor Občine Trebnje Janez Slak, ki je pohvalil delavnost članov te KS, je sledil blagoslov, ki ga je opravil prelat arhidiakon Vinko Vegel ob pomoči domačih duhovnikov. Domačini pa so se izkazali tudi z izjemno postrežbo domačih dobrot in vinske kaplji- ce. Javno podjetje Komunala brez legitimnega direktorja (Nadaljevanje s 1. strani) V obrazložitvi so zapisali, da po določbi 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom. S statutom se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornost direktorja. Odlok o organiziranju JP Komunala Trebnje določa, da ima v zvezi s poslovanjem javnega podjetja ustanovitelj pristojnost imenovanja in razrešitve direktorja javnega podjetja. Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj javnega podjetja na podlagi razpisa pod pogoji na način in po postopku, določenim s statutom podjetja. Po 14. členu istega odloka o organiziranju javnega podjetja zastopa občino župan. Po določbi 45. člena z določbami odloka o organiziranju javnega podjetja še neusklajenega statuta JP Komunala Trebnje, ki ga je 2.12. 1994 sprejel Izvršni svet Skupščine občine Trebnje imenuje direktorja podjetja izvršilni organ ustanovitelja na podlagi javnega razpisa. Določbe navedenih predpisov in splošnih aktov po presoji sodišča ne dajejo podlage za presojo, kateri organ ustanovitelja - Občine Trebnje - je pristojen za odločanje o imenovanju in razrešitvi direktorja javnega podjetja. Odgovor je zato iskati v zakonih in predpisih lokalne skupnosti, ki urejajo pristojnost organov lokalne skupnosti. Po določbi 20. člena Zakona o lokalni samoupravi lahko občina v skladu z zakoni ustanavlja in vodi javna podjetja. Omenjeni zakon pri določanju zadev, ki sodijo v pristojnost občinskega sveta, v 12. alinei 29. člena napotuje na zakon in statut občine. V Statutu Občine Trebnje je v 19. členu med pristojnostmi občinskega sveta izrecno določeno tudi ustanavljanje javnih gospodarskih služb ter imenovanje in razreševanje direktorjev javnih služb. Določbe 14. člena Odloka o organiziranju JP Komunala Trebnje, po katere spremembi občino v razmerju do javnega podjetja zastopa župan, v zvezi s citiranimi določbami Zakona o lokalni samoupravi in Statuta Občine Trebnje po presoji sodišča ni mogoče razumeti kot pristojnostne določbe za odločanje o imenovanju in razreševanju direktorja javnega podjetja. Upravno sodišče RS je obrazložitev zaključilo z ugotovitvijo, da je župan občine Trebnje odločil o zadevi, ki sodi v stvarno pristojnost občinskega sveta, ki po pravnomočnosti te sodbe odloči o tej zadevi kot stvarno pristojen organ te občine. Župan občine Trebnje se je pritožil na omenjeni sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije. Javna dražba Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, organizira javno dražbo, ki bo v četrtek, 22.11.2001, ob 15. uri za občinskim poslopjem, Goliev trg 5, za prodajo naslednjih predmetov: 1. Osebno vozilo SUBARU LEONE, tip 1,8 GL 4 WD, barva rdeča, leto proizvodnje 1991, prostornina 1781 cm3, moč 70 KW, prevoženih 118 000 km. Izklicna cena: 330.000,00 sit. Najnižji znesek višanja: 5 000,00 sit. Način in rok plačila: najkasneje v 8 dneh od uveljavitve pogodbe na žiro račun Občine Trebnje v enkratnem znesku. Prevzem vozila: po dokazilu o plačilu vozila. 2. Pisarniško pohištvo: - vakumska kopirna miza - stoli 4 kom. - omare kovinske - omara rolo - pisalne mize 10 kom. - stenski obešalnik - omare 3 kom. - pult omara Ogled je možen v torek, 20.11.2001, od 10. do 14. ure, v dogovoru s hišnikom tudi druge dneve. Nakup je opravljen po sistemu videno - kupljeno. Občina Trebnje Taka je moč in aroganca oblasti v Trebnjem! Ob objavi članka v Dolenjskem listu z naslovom Naj plača Jarcu kar Komunala smo se trije člani Nadzornega sveta odločili, da enkrat povemo tudi drugo plat te zgodbe. Kljub povabilom novinarjem, naj se oglasijo tudi pri Nadzornem svetu, ko v svojih člankih obravnavajo zadevo, se nas izogibajo. Dobivamo občutek, kot da so mnogi članki napisani v upravi Komunale in da je večini predstavnikov medijev figo mar, kaj je dejanska resnica. Nerazumljivo je, da novinarjem od leta 1994-1999 ni bilo pomembno, zakaj v Komunali ni bilo nikakršnega nadzora. Od leta 1994-2000 predsednik Nadzornega odbora niti ni bil seznanjen, da je član tega odbora, še toliko manj pa, da je predsednik. Sprašujemo se, zakaj novinarji niso ugotovili, da je g. Janez Jurij Kos bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik direktorja in istočasno kot član Nadzornega odbora, kar zakon izrecno prepoveduje, in kdo ga je na to funkcijo imenoval. Ta novinar ni zainteresiran, da bi preveril, ali je Statut Komunale, ki ga omenja v članku v Dolenjskem listu, veljaven ali neveljaven. Po prepričanju Nadzornega sveta Komunale je Statut neveljaven, zato ker ga ni sprejel ustanovitelj Skupščina občine Trebnje, kot določa 9. in 17. člen Odloka o organiziranju JP Komunala, ampak le izvršilni organ ustanovitelja, ki zato ni bil pooblaščen. Ta Statut je poleg nelegitimnega sprejetja tudi neusklajen. Po tem statutu direktorja in nadzorni svet imenuje od leta 1999 kar g. župan. Da pa ni res tako, je ugotovilo tudi Upravno sodišče RS, zato je sklep župana o imenovanju direktorja Komunale z dne 16.10.2000, odpravilo, kar pomeni, da je v Komunali brezpravno stanje, zaradi katerega lahko nastane večja škoda, saj podjetje brez legitimnega direktorja ne more sklepati pravno veljavnih poslov. Sodba Upravnega sodišča RS dokazuje, da g. Jarc že od 16.10.2000 ni direktor Komunale, za to tudi nima pravne podlage za vodenje podjetja. To se verjetno lahko zgodi samo v občini Trebnje. G. župan toži na Upravnem sodišču celo občinski svet in to le zato, ker je dvakrat potrdil nov, z zakonom usklajen Statut Komunale. To je demokracija! Ker pa so se člani Nadzornega sveta nekoliko angažirali, da bi zaščitili občane, nas je potrebno linčati, saj bodo le tako nekateri ostali na svojih stolčkih in prejemali visoke plače. Hkrati pa je res, da imajo ostali delavci nizke plače. Vse predpostavke kažejo, da v Komunali delavni ljudje niso cenjeni. Ceno imajo le vodilni, ki na naš skupni račun lepo živijo. Stari Statut Komunale določa še kar nekaj zelo ugodnih zadev za upravo podjetja, zato ga ta želi obdržati za vsako ceno. Ker občinski svetniki le znajo logično razmišljati, so na Občinskem svetu sprejeli 4 pomembne sklepe: 1. Občinski svet občine Trebnje se je seznanil s 1. Poročilom Nadzornega sveta Komunale. 2. Občinski svet poziva direktorja Komunale Trebnje, g. Jarca, da zagotovi neovirano delo Nadzornega sveta, v skladu z veljavno zakonodajo. 3. Nadzorni svet pripravi osnutek Statuta Komunale Trebnje in ga posreduje v potrditev Občinskemu svetu. 4. Pripravi se predlog sprememb Odloka o organiziranju JP Komunala Trebnje v skladu z veljavno zakonodajo. Kaj je s povišanjem cen? V novembru leta 2000 so se cene dvignile za 20 %. V juniju 2001 za 10 %, tako je skupaj že 32 % povišanje. Če bi Nadzorni svet upošteval predlog uprave, bi se te cene še dvignile. Zadnji predlog uprave po povišanju cen je uprava podjetja predlagala: za vodo 48 %, Nadzorni svet je soglašal le 20 %. Za kanalizacijo je uprava predlagala 17,60 %, NS je soglašal 10 %. Za snago je uprava predlagala 20 %, Nadzorni svet je soglašal le z 10 %. Za prečiščevanje komunalnih voda je NS ugotovil, da so stroški večji od prihodkov na čistilni napravi Trebnje za 250,05 % in je povprečna cena v letu 2000 na m3 znašala 59,22 sit. V Mokronogu pa so stroški večji od prihodkov za 488,03% in je povprečna cena v letu 2000 znašala kar 129,39 sit na m3. Zato je Nadzorni svet, da bi preprečil napovedano izgubo, soglašal s ceno, ki jo je predlagala uprava: za gospodinjstva 52,02 sit/m3, za ostale komunalne vode pa 131,00 sit/m3. To je predlog uprave, Nadzorni svet je na podlagi analiz s tem le soglašal, zato povišanje 171,36 % ni produkt NS, ampak uprave Komunale. Kaj je z napovedano izgubo 50 mio sit v letu 2001. Res je, izguba se predvideva po izračunih za eca 20 mio sit, kar je 60 % nižja, kot jcrje napovedala uprava. Če pa bi se trem osebam, ki prejemajo previsoke plače, te zmanjšale na zakonito raven, bi bila ta izguba še dosti manjša. Če bi bil nadzor nad stroški in investicijami dober, poraba pa smotrna v smislu dobrega gospodarja, bi najbrž lahko poročali celo o dobičku. Kaj je z nabavo kompaktorja? Ne obstaja nobenega sklepa Občinskega sveta o nabavi, čeravno je njegova vrednost 42 mio sit. O izbiri ponudnika je sprejel sklep g. župan. Zato je prav, da se to preveri. Kaj je s sanacijo čistilne naprave Trebnje? Uprava Komunale je objavila, da se predvideva sanacija te naprave v vrednosti 160 milijonov tolarjev. To pa ni znesek investicije, o kateri bi lahko odločala le g. direktor Jarc in g. župan. O tem mora odločati Občinski svet. Vse druge poti so nezakonite in jih je potrebno preprečiti. Iz revizijskega poročila za leto 1999 ugotavljamo, da je g. župan kar sam razdelil dobiček Komunale od leta 1994-1998 v višini 16.030.131,18 sit. Ker revizijsko poročilo od LM Veritas ni pozitivno in je dano s zadržkom, verjetno zato župan s tem poročim ni seznanil Občinskega sveta. Svetniki, ki pa želijo ščititi interese svojih volivcev, so jih novinarji negativno označili. Kaj je s tožbo Kastelic? Žal, tožbo je predsednik NS izgubil. Žalostno, toda resnično, sodišče ga je obsodilo le na podlagi izjave direktorja Komunale, g. Jarca, in njegove priče župana. Sodišče je sodbo izdalo samo na podlagi izjave tožnika in ni preverilo, ali so navedbe v poročilu točne. To za sodišče ni bilo pomembno. Ta tožba je presedan, g. Kastelic je obsojen, da g. Jarcu plača 900.000,00 sit kazni in stroške ter obresti in to le zato, ker je kot predsednik Nadzornega sveta podpisal 1. poročilo Nadzornega sveta. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je to poročilo v celoti sprejel Odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo. Občinski svet je to poročilo obravnaval in se z njim seznanil in da noben organ ni z analizo dokazal, da ugotovitve niso točne. To ni storila niti občinska uprava, katera bi morala z argumentiranimi dokazi ovreči ugotovitev NS. Na poročilo NS do danes ni podane analize, obrazložitve, podprte z dokumenti. Sodišče se tudi ni seznanilo z revizijskim poročilom, ampak je upoštevalo le dopis revizorja, katerega je nepooblaščeno naročil direktor Komunale in smo ta strošek pokrili vsi občani preko cen komunalnih storitev. Ta sodba je dokaz, da niso pomembna dejstva, pomembno je, komu sodišče hoče verjeti. Zato zgodba še ni zaključena in se bo najbrž odigravala tako pred Ustavnim sodiščem kot tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, če seveda bo to potrebno. Verjamemo pa tu v civilno pobudo in vse dobro namerne, ki nam stojijo ob strani. Glede priprav raznih poročil, je potrebno dodati, da uprava, predvsem pa ga. računovodkinja zavrača izdelavo vsakega poročila, ker ji direktor take naloge ni naročil. Tako aroganten odnos do zelo potrebnih poročil, presega že vse meje moralne odgovornosti za to delovno mesto. Ta poročila bi razjasnila marsikatero zadevo, zato Komunala tudi nima sprejetega plana za leto 1999-2001 in zaključnega poročila za isti leti. Kaj pa za predhodna leta, pa je občinska skrivnost. To vse pa gre v škodo ravno vam, občanom, saj nihče, tudi Nadzorni svet Komunale, po skoraj 2 letih aktivnega dela nima jasne predstave o poslovanju Komunale. Nekaterim ni interes, da se zadeve razčistijo, kot je npr. pokrivanje izgube stanovanjske dejavnosti, preko 1 mio sit za prvo polletje 2001, katera bremeni komunalno dejavnost. Poročilo pokopališke dejavnosti pa kaže ravno nasprotno, da je bilo stroškov za prvo polletje 2,913 mio sit, za stroške uprave si je Komunala obračunala kar 2,099 mio sit, kar predstavlja 72 % tako imenovane provizije za opravljanje teh storitev. Nadzorni svet je sprejel osem pomembnih sklepov in med drugim zahtevo za ponovno revizijo. Tak sklep je sprejel tudi Občinski nadzorni odbor, predvsem zato, ker je revizija, ki si jo je nepooblaščeno naročil direktor sam, lahko le internega značaja, pa še to je revizor podal z zadržkom. Ugotovil je, da zaradi slabe dokumentiranosti sprememb pri kapitalu v letih 1993 in 1994 ni mogel zbrati dovolj dokazov o pravilnosti začetnega salda kapitala v letu 1999 in da ni mogel zbrati dovolj zanesljivih dokazov, da so bili zneski namenskih dotacij države ali občine od 1993-1999, pravilno izkazani in revalorizirani. . Boj Nadzornega sveta je stvar vseh občanov, ki plačujejo komunalne usluge JP Komunala Trebnje. Cilj je torej čim boljše storitve po čim nižji ceni! NS Komunala Trebnje Prvi občni zbor članov \.Si občine Trebnje V soboto, 24. oktobra, je bil v gasilnem domu na Ponikvah 1. letni občni zbor članov Nove Slovenije Trebnje. Zbora se je udeležila dobra tretjina članstva in kar nekaj simpatizerjev N.Si. Dnevni red je vseboval tudi poročilo o delu občinskega odbora N.Si v letu 2000 in 2001. Predsednik OO N.Si Trebnje dr. Marjan Pavlin je orisal prehojeno pot stranke od njene ustanovitve, 10. septembra 2000, dalje. Poudaril je, da si bo stranka prizadevala za ravnovesje med tradicijo in napredkom, med individualnostjo in družbenostjo ter med pravicami in dolžnostmi, ki odtod izvirajo. Občinski odbor N.Si je pričel z resnim delom že ob volitvah v državni zbor. Lojze Peterle je bil kot kandidat stranke N.Si že četrtič deležen zaupanja volivcev v Komunala kaže svojo moč V prejšnji številki Glasila občanov smo opozorili na količke po vinskih goricah, s katerimi so delavci Komunale označili odjemna mesta. Vinogradniki in popotniki smo ogorčeni zaradi določanja odjemnih mest in grobega poseganja v naravo, ki si ga Komunala Trebnje dovoli. Poskušali smo priti v stik z odgovornimi v tem javnem podjetju, pa to ni bilo mogoče. V neposredni bližini že zadnjič opozorjenega idiličnega kotička ob potoku se je pojavil odsluženi kontejner (nepokrit), sedaj neposredno ob izviru potočka Poltar, kjer se je marsikdo ustavil in se odžejal - žal zdaj to ni več mogoče. Zarjaveli odprti kontejner res ne sodi k izviru, znamenju, znamenitem hrastu in kažipotu v vinske gorice! Pa tudi razriti kup zemlje, ki je nastal ob postavitvi kontejnerja ne. Takšnega zbiranja in odvažanja smeti pa zares nočemo! Ali se Komunala Trebnje, ki se ponaša s certifikatom kakovosti, norčuje iz vseh nas, ki smo plačniki njenih storitev?! trebanjskem volilnem okraju. Člani stranke so se aktivno vključili tudi v dejavnost za volitve predstavnikov Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije v Svet območne enote Trebnje in Svet okrajne enote Novo mesto preko liste za malega in srednjega kmeta. Pripravili so javno tribuno z naslovom Kam gre denar davkoplačevalcev? Beseda je tekla o državnem proračunu, od kod denar za pokojnine in izgradnjo avtoceste, občinskem proračunu, cenah komunalnih storitev, subvencijah v kmetijstvu ter drugih, trenutno aktualnih vprašanjih, pomembnih za razvoj občine Trebnje, širše Dolenjske ter celotne Slovenije. OO N.Si se je soglasno odločil ter v tem smislu pozval tudi volivce, da na referendumu ne podpirajo uveljavitve sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Uspeh na referendumu ni izostal. Na pobudo poslanca Lojzeta Peterleta so pripravili ob deseti obletnici samostojne Slovenije mašo za domovino in kresovanje na Trebelnem. Sodelovali so tudi pri športno spominskem projektu Mlade Slovenije z naslovom Vse najboljše Slovenija na Medvedjeku in se udeležili tudi osrednje proslave ob dnevu državnosti, ki jo je na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirala Koalici- ja Slovenije. Nova Slovenija ima pet svetnikov v občinskem svetu, ki po najboljših močeh sodelujejo pri delovanju občine na gospodarskem in kulturnem področju, izgradnji infrastrukture, razvoju kmetijstva, zdravstva in šolstva. Stranka se tudi intenzivno pripravlja na kongres stranke, ki bo konec novembra leta 2001. “Stranka bo s svojim delom nadaljevala po začrtani poti, zvesta vrednotam in pričakovanjem volivcev ter s spoštovanjem dane besede”, je zaključil predsednik. Sledila je razrešitev starega občinskega odbora in izvolitev sedemnajst članskega novega odbora, ki bo na svojem prvem sestanku izvolil predsednika občinskega odbora N.Si. Večer sta popestrila gosta, gospa Lidija Drobnič, članica 10 Nove Slovenije in nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič, ki je spregovoril o žrtvah povojnih pobojev in številnih, na novo odkrtih grobiščih v naši državi. EP USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATEU: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing.Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: SET d. d. Vevče / Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8% stopnji. mmm Krajevna skupnost Sela Šiimberk (Nadaljevanje s 1. strani) V bistvu bi lahko območje KS razdelili na nekako tri dele. Na planoti med Kremenjekom in Breznim vrhom so vasi Orlaka, Zavrh in Zadnje njive. Planoto odlikuje blaga klima, znana pa je tudi po sadovnjakih in predvsem slivah, ki tu dobro uspevajo. Brezni vrh in Kremenjek sta povezani gozdni območji, kjer je raj za gobarje in lovce, saj tam najdete skoraj vse divje zdravilo proti holesterolu. Na Lisec lahko pridete skozi Replje in Volčjo jamo. V Repljah deluje manjša gostilna, v Volčji jami pa raste eden izmed večjih kmečko turističnih objektov, v bližini pa je tudi zanimiva horizontalna podzemna jama. Ne smemo pozabiti Babne gore, ki je manjši zaselek na vrhu griča na cesti proti Selcam in Knežji vasi ter Trebnjemu, ima pa odličen razgled na eni Podzemne jame so večinoma brezna, v Volčji jami pa je eden redkih horizontalnih podzemnih objektov. (Foto: T. Bukovec) živali, od jazbeca do medveda, ki je sicer prehodni gost, vendar ga na tem območju praviloma vidijo kar enkrat mesečno. Tukaj je tudi več podzemnih jam, Pasja jama pa je nekoč veljala za najdaljšo jamo v občini Trebnje, je pa med lepšimi in bolj zanimivimi, v jamo pa vodi vhodno petmetrsko brezno. Sela pri Šumberku so značilno gručasto naselje z eno redkih gostiln (v celotni KS sta dve) na tem območju in edino trgovino. Osrednji trg s cerkvijo Sv. Janeza Krstnika je izjemno lep prostor, ki pa še vedno ni izkoriščen v polni meri. Stara šola sameva od leta 1971 in propada, v njej so občasni sestanki KS, s pomočjo projekta CRPOV so uredili vodnjak, na vhodu v jedro vasi pa najdete tudi informacijsko tablo z načrtom in vrisanimi zanimivimi objekti (manjši tabli sta še na cesti iz Biča in iz Žužemberka). V dolini pod Šumberkom so vasi ob glavni cesti proti Žužemberku. V vznožju hriba Pod-šumberk (Dolenji in Gorenji), Log in Replje so ob cesti, Pod-bukovje, Arčelca in Vrtače ter Volčja jama pa so na robu doline. V Logu stoji tudi gasilski dom drugega domačega gasilskega društva. V KS sta namreč aktivni dve prostovoljni gasilski društvi, in sicer PGD Sela pri Šumberku in PGD Log. Lisec Ob vsem tem ne smemo pozabiti omeniti Lisca, vinorodnega hriba, ki je znan tudi po izjemno velikem številu parcel. Lisec se je v nekaj letih razvil v pravi vikendaški raj, domačini iz KS pa so z njim tesno povezani, čeprav prostorsko ne sodi v območje krajevne skupnosti. Nekoč je bila to domovina šmarnice, danes pa je tudi tukaj vse več žlahtnih sort grozdja, čeprav v nekaterih krogih v Sloveniji in predvsem v Italiji šmarnica velja kot učinkovito domače strani proti Alpam in na drugi proti Šumberku in Kozjaku. V občini je ta KS eno najbolj demografsko ogroženih kme- Kmečki turizem Glavan - Volčja Jama (Foto: T. Bukovec) tijskih območij. Prebivalci te KS se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, okoli 40% jih hodi v službo v Ljubljano, Žužemberk in Novo mesto. Zanimivo je, da se od leta 1995 število prebivalcev ponovno zvišuje, ker se mnogi vračajo nazaj v domače kraje. V letu 1961 je bilo čez 400 prebivalcev, v letu 1995 pa je število padlo na 280 prebivalcev. hodite, si oglejte kraje. Peš, s kolesom ali avtomobilom. Lepo urejene vasi, številne novogradnje, življenje, ki se vse bolj prebuja. Šumberk in Kozjak Krajevno skupnost Sela Šumberk močno zaznamuje razvalina gradu na 540 metrov visokem Šumberku. Grad se prvič omenja leta 1266. Leta 1463 je grad postal last Auerspergov, ki so prvotni stanovanjsko obrambni stolp predelali v grajsko poslopje. Po Šumberku se je poimenovala veja turjaških grofov, med njimi pa je bil najslavnejši Andrej Turjaški, zmagovalec v bitki nad Turki pri Sisku. Grad so kot bivališče opustili v 18. stoletju. Med ostanki je ohranjeno del stavb in obzidja, ter nekdanja romarska grajska kapela preurejena v cerkev Sv. Katarine. Ob vsem tem pa je zanimiva tudi zgodba o nastanku gradu Šumberk in bližnjega Kozjaka, ki je bil v lasti vitezov Kozjakov že v 13. stoletju. Zgodba pripoveduje, da sta oba gradova hkrati zidala brata zidarja, ki sta imela samo eno kladivo. Medtem ko je eden tolkel kamenje, ga je drugi skladal in potem sta zamenjala orodje, po zraku, s Kozjaka na Šumberk in nazaj. Kozjak je znan tudi po tem, da je bil na tem gradu doma junak Jurčičeve zgodbe Jurij Kozjak, medtem ko je bila na Šumberku doma njegova mama. Tomaž Bukovec Prizadevanja občanov KS Sela Šumberk za boljši jutri V občini je ta KS eno najbolj demografsko ogroženih kmetijskih območij. Prebivalci te KS se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, okoli 40% jih hodi v službo v Ljubljano, Žužemberk in Novo mesto. Zanimivo je, da se od leta 1995 število prebivalcev ponovno zvišuje, ker se mnogi vračajo nazaj v domače kraje. V letu 1961 je bilo čez 400 prebivalcev, v letu 1995 pa je število padlo na 280 prebivalcev. Svet KS Sela Šumberk šteje sedem članov. Predsednik sveta je g. Struna Alojz, kmetovalec iz Dol. Podšumberka. Predsednik je od leta 1996, pred tem pa je bil dolgoletni podpredsednik sveta KS. Dobro pozna življenje v teh krajih in si skupaj s svetom in krajani prizadeva za uresničevanje načrtovanih projektov, ki pomenijo izboljšanje kvalitete življenja v teh krajih. Pri tem je zelo dejavna tudi dolgoletna tajnica KS ga. Anica Travnik. V zadnjih 15 letih so imeli 3 samoprispevke. Zato se je v KS tudi veliko naredilo. V vse vasi in zaselke se je napeljal vodovod, skoraj vsa gospodinjstva so dobila telefonske priključke, največ sil pa je bilo usmerjenih v posodobitev lokalnih in krajevnih cest. Asfaltirali so ceste Sela Šumberk - Orlaka, Orlaka - Zavrh, Replje - Volčje Jame, Replje -Vrtača, Replje - Arčelca, Sela pri Šumberku -Gor. Podšumberk - Dolnji Podšumberk, Babna gora - do vasi, Sela pri Šumberku - Vrh, Sela pri Šumberku - Srebotnice, Sela - Šumberk -do župnišča, Dol. Podšumberk - do hiše g. Strune, Orlaka - do hiše g. Lobe ta in Sela Šumberk - do hiše g. Robide. Skupno je bilo asfaltiranih okoli 15 km cest. Vse te ceste so bile zgrajene, rekonstruirane in asfaltirane s pomočjo samoprispevka, prispevka KS, lastne udeležbe krajanov (razširitev in utrditev) ter s pomočjo proračuna občine Trebnje. Posebno so hvaležni Občinskemu svetu oziroma občini Trebnje, ki jim je pomagala pri vseh načrtovanih delih. Iz občinskega proračuna je bilo financirano asfaltiranje omenjenih cest. V letošnjem letu znaša prispevek občine 1.800.000 SIT, kar jim izredno veliko pomeni. Poleg že naštetih cestnih odsekov je bila asfaltirana lokalna cesta Zagorica - Žu- žemberk do Repelj. Na zadnjih 700 metrih tega odseka do občinske meje zemeljska dela ravno sedaj potekajo, asfalt pa bo položen v prihodnjem letu, ko načrtujejo tudi asfaltiranje krajevne ceste Orlaka - Leban, Trlep, Trun-kelj v dolžini 550 m, preplastitev lokalne ceste Sela Šumberk - Orlaka v dolžini 2600 m ter asfaltiranje lokalne ceste Babna gora v dolžini 1000 m. KS se pa tudi srečuje z nekaterimi specifičnimi problemi, ki se nanašajo na odnos nekaterih krajanov do skupnih projektov KS. Pri razširitvi in asfaltiranju ceste Sela Šunberk - Dol. Podboršt niso mogli dobiti od lastnika zemljišča soglasje za razširitev in asfaltiranje ceste. Na tem mestu je cesta ostala ozka in je močno oviran normalni promet. Ta lastnik zemljišča na obeh straneh ceste nastavlja kamenje, kar dodatno ovira promet. S tem je cesta na tem delu postala tudi nevarna, ker srečanje vozil ni mogoče. V KS delujeta dva prostovoljna gasilska društva v Logu in Sela Šumberku ter Krajevni odbor RK, ki vsako leto skupaj s KS poskrbi za obdarovanje starejših občanov. Osnovno šolo in vrtec otroci iz KS obiskujejo v Velikem Gabru. Prostor za kulturne in druge prireditve pa imajo v gasilnem domu v Sela Šumberku. MZ Predsednik PGD Sela Šumberk g. Vinko Ozimek: “PGD Sela Šumberk je bilo ustanovljeno leta 1926. V delo društva je vključeno 53 članov, od tega je 35 odraslih gasilcev, ostali pa predstavljajo podmladek. Oprativno pokrivajo vasi Sela pri Šumberku, Orla-ko, Zavrh. V letu 2001 so ob praznovanju 75 let obstoja društva kupili nov avtomobil. Društvo aktivno sodeluje s sosednjimi društvi. V mesecu požarne varnosti je bila organizirana na tem področju večja vaja CZ in GZ Trebnje. V sodelovanju z VVZ Mokronog v okviru Društva za zdravje in sožitje v družini občine Trebnje, sekcija Mokronog so organizirali otroško delavnico. Udeležilo se jo je okoli 20 otrok iz KS.” Reševalna vaja Srebotnica 2001 V soboto, 27. oktobra, je bila v neposredni bližini vasi Sela pri Šumberku v organizaciji Občinskega štaba za civilno zaščito občine Trebnje in Gasilske zveze občine Trebnje uspešno izvedena vaja Srebotnica 2001, v kateri je aktivno sodelovalo 205 gasilcev in 31 vozil iz vseh 28 prostovoljnih gasilskih društev v občini in Zdravstveni dom Trebnje. Gotovi koraki Krajevna skupnost Sela Šumberk ne živi hitro življenje in ne doživlja hitrih sprememb, zato pa se ves čas in toliko bolj gotovo premika naprej. Ceste so v veliki meri asfaltirane in se jih danes obnavlja, velike perspektive so v vikendaškem turizmu, vse več je novogradenj in priseljencev, v tem okolju živi nekaj izjemnih obrtnikov, ki še vedno obvladajo delo s kamnom (Srebotnice) in masivnim lesom (Podšumberk). Kmetijska pridelava na tem območju je neoporečna, čeprav je delo na kraški zemlji gotovo zelo naporno. In tu ni doma le kmetijstvo, ampak večje obrtne delavnice (Log), žganjekuha pa ima tukaj domovinsko pravico že stoletja. Krajevna skupnost Sela Šumberk je relativno slabo poznana. Vzemite si čas in se spre- Na dano predpostavko, da je do požara prišlo zaradi čiščenja gozda v predelu Kavče pri vasi Sela pri Šumberku, ko je občan požigal vejevje in lubje, se je v akcijo vključilo domače PGD Sela pri Šumberku in sosednje PGD Log, nato pa so bila akti- virana še vsa ostala PGD v občini, ki so na mesto vaje prihajala v zelo kratkem času in zamenjala predhodne ekipe oz. se vključila v skupno reševanje. Kljub temu, da je del gasilcev in razpoložljive opreme ostal doma v primeru morebitne nesreče, se je pokazala izredno dobra usposobljenost vključevanja večjega števila gasilskih enot. Območje je brez tekočih vodnih virov, zato so vodo črpali iz oddaljenih vaških vodovodov in luže na Kremenjaku. Uspešno izvedena vaja je Množica udeležencev je po zaključku vaje zapolnila trg vasi Sela pri Šumberku, kjer so prisluhnili analizi vaje. pokazala, da so ob morebitnih požarih večjega obsega PGD ustrezno opremljena in usposobljena izpeljave tudi zahtevnejših akcij. Zaradi poškodbe povzročitelja požara se je v vajo hitro in uspešno vključil ZD Trebnje, dr. Munkova s svojo ekipo. Posebno pohvala pri organizaciji pa velja domačima PGD, Sela pri Šumberku in Log. Po opravljeni vaji je Tone Strah, predsednik Gasilske zveze Trebnje, ocenil: “Vaja je potekala po ustaljenem načrtu, ki je bil pripravljen s strani operative GZ Trebnje in Občinskega štaba civilne zaščite. Glede na masovnost ljudi je vaja potekala točno, dovolj hitro in dosledno s strani poveljstev in članov PGD. Istočasno smo preverjali sistem alarmiranja v občini Trebnje. Sodelovanje z regijskim centrom je bilo zelo dobro. Pohvalil bi ekipo ZD Trebnje, dr. Munkovo, ki je s svojo ekipo korektno opravila delo. Glede na klic in porabljeni čas so bili vsi uspešni. I.V. Srečanje krvodajalcev občine Trebnje OZ RK Trebnje veliko časa in energije potroši za področje, ki mu ga je država zaupala z javnim pooblastilom. To je področje krvodajalstva. Saj prav krvodajalci predstavljajo množično prostovoljno dejavnost, ki je eden izmed načel našega delovanja. V občini imamo registriranih 2597 krvodajalcev, ki redno ali občasno darujejo kri na naših akcijah, ki jih organiziramo v občini ali pa se odpeljejo na novomeško transfuzijsko postajo. Zavedamo se, da ti občani niso deležni zadostne pozornosti v naši družbi, zato Območno združenje v zahvalo organizira zanje srečanja ali izlete. V letošnjem letu smo krvodajalce z vabilom na akcijo obvestili tudi o srečanju. Pri ribniku na Blatu se je 13.10. zbralo več kot 150 krvodajalcev. V sončnem popoldnevu smo pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali: učenki OŠ Trebnje, učenca Glas- vat. Poudarila je pomen prostovoljnega krvodajalstva in odločitve teh ljudi, ki pomagajo sočloveku z delom samega sebe, kot največje človekoljubno dejanje. Sledilo je podeljevanje priznaj in plaket za darovano kri. Za 60-krat darovano kri so prejeli plaketo: BRODAR Miro iz Gradišča, Novak Marjan iz Dečje vasi, Petelin Franc iz Trebnjega in Rojc Igor iz Trebnjega. Sekretarka je ob koncu čestitala vsem prejemnikom priznanj in se tudi zahvalila pokrovitelju - županu občine Trebnje ter sponzorjem - Pekarni Trebnje, Cvetličarni Florami, Gusto Mirna in prevozništvu Udovč ter posameznikom, ki so s svojim Pozdravni govor podpredsednice) bene šole Trebnje ter mlajša skupina mažoret pod vodstvom Darje Korelc, program pa je vodil Slavko Podboj. Po uvodnih pozdravih podpredsednice OZRK Mojce Mihevc in župana občine Trebnje Cirila Pungartnika je krvodajalcem in gostom spregovorila pomočnica generalnega sekretarka RKS Darja Bor- delom pripomogli k realizaciji srečanja. Po končanem uradnem delu pa je krvodajalce zabaval ansambel Marjana Brcarja, za dobro hrano in kapljico pa sta poskrbela Marija in Bojan Okorn ter prostovoljke KORK Trebnje. Majda Leto prostovoljstva - izobraževanje in izlet prostovoljcev V soboto zjutraj, 29.9., smo se zbrali na avtobusni postaji v Trebnjem člani odbora Območnega združenja Rdečega križa, mentorji iz šol ter prostovoljke in prostovljci KORK. Nekateri smo bili še malo zaspani, drugi pa že dobre volje, še posebno, ko smo ugotovili, da bo dan sončen, lepega pa si bomo naredili sami. Podpredsednica Mojca Mihevc je vse pozdravila in predstavila program. Prostovoljke KORK Dobrnič in Vel. Gaber so s polnimi košarami poskrbele za jutranji zajtrk. Naša prva postaja je bila MZL Debeli rtič, kjer nas je počakala direktorica Tatjana Žigon. Po pozdravu in predstavitvi Debelega rtiča smo pričeli s seminarjem, ki se ga je udeležilo 42 prostovoljcev. Udeleženci smo se seznanili z zgodovino RK, organiziranostjo s po- Prostovoljci in prostovoljke na seminarju so z zanimanjem prisluhnili razvoju MZL Debeli rtič, ki ga je predstavila direktorica Tatjana Žigon. dročji delovanja ter z uporabo znaka RK in kršitvami, sami pa smo spregovorili o problemih na terenu. Po končanem seminarju nas je lep sončen dan vabil na sprehod po urejenem parku z bogatim mediteranskim rastlinjem. Po kosilu pa smo nadaljevali pot preko Divače po Renski dolini in v vasi Ribnica se nam je pridruži vodič Jože Želko. Zabaval nas je in vodil do ohranjenega stolpa gradu Kalc, kjer je “nastajal” Martin Krpan, do Šilentabora, od koder se je videlo daleč naokoli, ter do turistične vasi NARIN. V tej vasi smo si na eni domačiji ogledali striženje ovac in žganjekuho, na drugi pa črno kuhinjo z muzejem OD ZRNA DO KRUHA. Že utrujeni pa tudi lačni smo na turistični kmetiji pri Andrejevih povečerjali in se tudi zabavali. Čeprav smo se vračali v poznih nočnih urah, je na avtobusu bilo živahno vse do slovesa. Majda Športno kulturno društvo dvojčkov Dolenjske in Bele krajine Ali ste rojeni kot dvojčki? Lahko se včlanite v svoje društvo. Da ste premladi? Leta sploh niso pomembna! V Športno kulturnem društvu dvojčkov Dolenjske in Bele krajine, katerega predsednik je Jaka Agnič iz Trebnjega, se sestajajo že drugo leto. Dobivajo se štirikrat na leto, in sicer organizirajo občni zbor, dvojčkov pohod, kostanjev piknik in silvestrovanje. Poleg druženja pa so si zadali tudi nekatere plemenite naloge. Že lani so organizirali pohod ob Temenici, od Ponikev do Zijala. Ker je bilo na tej poti precej nesnage, so jo počistili, namestili kažipote, seveda so zaprosili za dovoljenje Vodno skupnost Novo mesto, povezali pa so se tudi s KS Dol. Nemška vas, ki jih je za opravljeno delo nagradila s priznanjem, in s Turističnim društvom Trebnje. Letos so na svoji pohodni poti odkrili kapelico, mimo katere je nekdaj vodila romarska pot na sv. Ano. Ker je bila kapelica povsem zapuščena in zaraščena, so zavihali" rokave (in odprli denarnice) in jo temeljito obnovili: notranjost in zunanjost, tako da je spet zasijala. Zadali so si nalogo, da bo delo opravljeno do kostanjevega piknika. In če je zraven Jaka, se to tudi zares zgodi. V oktobru je trebanjski kaplan Peter Kokotec obnovljeno kapelico blagoslovil, sledil pa je kostanjev piknik. In načrti? Dvojčki - še neprijavljeni in seveda ne glede na starost - se lahko prijavite na silvestrovanje, ki bo letos 1. decembra na Mirni v Gostilni Pri Francki. Prijave zbira Jaka Agnič, tel. 07 30 461 680/681. I.V. Pohod na Veliki Snežnik V soboto, 13. oktobra, smo se člani planinskega krožka OŠ Veliki Gaber odpravili na planinski pohod na Veliki Snežnik. Vodila sta nas vodiča Planinskega društva Trebnje Marjeta Martinčič in Ciril Doles, pohod pa je organizirala naša mentorica Jožica Bolanča. Z avtobusom smo se pripeljali do planine Sviščaki, od tod pa smo pot nadaljevali peš do koče na Velikem Snežniku. Pot je bila dobro prehodna in varna. Najbolj strma je bila v zadnjem delu, vendar smo vsi pohodniki osvojili skoraj 1800 m visok vrh. Z vrha Snežnika je bil čudovit pogled. Dobro smo videli vzpetino Slavnik, grad Snežnik, gore alpskega gorovja s Triglavom, pa tudi morje in otok Krk. To je bil naš prvi planinski pohod. Čeprav je bil utrudljiv, je bil zelo lep, zanimiv in poučen. Dejan Zidar, 6.r. OŠ Veliki Gaber Obisk gasilnega doma Obiskali smo gasilni dom v oblekla v gasilca in nam s Dobrniču. Gasilec Jože nam pomočjo gasilca Jožeta poka-je razkazal oblačila, ki jih zala, kako se gasi. Za po- nosijo gasilci, kadar je požar, sladek pa smo dobili liziko, Vsak gasilec ima tudi čelado, žvečilni gumi in na listu nari-Videli smo tudi gasilski kom- sanega petelinčka. Pobar-bi. Ima veliko cisterno, kjer vano risbo smo nalepili v ima vodo za gašenje. Sošolca zvezek. Vanja Žabkar, 2.r. Gregor in Matjaž sta se pre- PŠ Dobrnič kiiu&Ji sB MjggssaBjBpjjj hr Tehniški dan - požari in naravne nesreče V petek, 12.10.2001, smo potekalo v šoli in v gasilskem imeli učenci 6. razredov OŠ domu, kjer je bil dan odprtih Trebnje tehniški dan. Vsebina vrat. tega dne je bila POŽARI IN Martina Zoran, 6.r., NARAVNE NESREČE. Delo je OŠ Trebnje I I Oglaševanje v Glasilu občanov občine Trebnje Glasilo občanov izhaja v nakladi 6000 izvodov kot mesečnik. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in ustanove v občini Trebnje. Časopis izide vsakega 15. v mesecu. Cenik oglaševanja pa je naslednji: 1/1 stran 86.000,00 SIT 1/2 strani 52.000,00 SIT 1/4 strani 31.000,00 SIT 1/8 strani 18.600,00 SIT 1/16 strani 11.200,00 SIT Lahko pa posredujete tudi: oglase - do 20 besed zahvale - v velikosti 1/16 Navedene cene so za notranje strani, oglas na prvi ali zadnji strani pa je 30% dražji. Vsi oglasi so barvni. V okviru zakupljenega prostora se lahko objavljajo tudi članki, ki reklamirajo določeno dejavnost oz. izdelek. Letni naročniki oglasov imajo 30% popusta. V ceni je vračunan DDV. Novoletna naročila za oglase in čestitke sprejemamo do 5. decembra na gsm: 041/779 197 ali elektronski naslov: tomograf§siol.net Vedno pogostejši pojavi nasilja v družinah in družbi Trebnje, 8. novembra Dru- lavke šol in nekateri ravnatelji la, da nasilje je prisotno (fizi- štvo za zdravje in sožitje v OŠ, predstavniki VVZ in du- čno, spolno, psihično in ču- družinah Trebnje je organizi- hovniki. stveno) in bi bilo prav, da ralo okroglo mizo na temo Uvod je pripravila Marinka žrtve, navadno so to ženske, Vedno pogostejši pojavi na- Sila, nato pa je Katja Bašič, poiščejo ustrezno pomoč, silja v družinah in družbi, ki upokojena višja kriminalisti- Drugi gost okrogle mize To-so se je udeležili predstavni- čna inšpektorica in pred. Dru- maž Vec, psiholog, zaposlen na ki Občine Trebnje, Centra za štva za pomoč žrtvam nasilja, Svetovalnem centru za otroke socialno delo, socialne de- v svojem posredovanju potrdi- in mladostnike, kjer se ukvarja z vedenjskimi težavami, pa je spregovoril o agresiji in destrukciji, to je procesu vedenja, preko katerega nekaj ali nekoga kdo razdira ali uničuje. Upamo, da je tudi takšno srečanje pomoč pri odkrivanju in odpravljanju nasilja. Lirični svet ustvaijanja Lucijana Reščiča Čatež - 9. novembra V okvir Razhodnje 2001 se je vključilo tudi KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež na predvečer pohoda s slovesno otvoritvijo razstave slikarja in ilustratorja Lucijana Reščiča. Domiselno pripravljena scena, prijeten kulturni program in številno občinstvo so razlogi, zakaj je bilo ta večer lepo na Čatežu. Prostor nad trgovino Mercator se je za to priložnost spremenil v prijeten galerijski prostor. Svojo navezo z umetnikom so organizatorji domiselno in preprosto predstavili že v samem vabilu: “ker je bil naš sosed, ker je bil naš učitelj, ker je ostal naš prijatelj ...” Glede na to, da je letos minilo trideset let, odkar sta z ženo Marico prišla poučevat na čateško šolo, v kateri je danes center obšolskih dejavnosti, je to dejanje izjemna pohvala umetniku. V kulturnem programu, ki ga je vodil Matej Mlakar, so se predstavili domači ustvarjalci in gostja, gledališka igralka Alenka Vidrih. Skozi strune glasbil, razgibane plesne korake, zapete pesmi in umetni- ško besedo avtorjev, katerih dela je Lucijan ilustriral, se je tudi v obiskovalce večera in Lu-cijanove prijatelje naselila prijetna toplina. Razstavo je simbolično odprl župan Ciril Metod Pungartnik, ki je pohvalil delavnost Čatežanov in umetniku zaželel še mnogo ustvarjalnosti. Ob tej priložnosti je Lucijan Reščič v sodelovanju s KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež izdal bogato zloženko s predstavitvijo umetnikove likovne podobe. “Šele ko preženeš iz srca in( duše nestrpnost, nepotrpe-žljivost, sovraštvo, nepotešlji-vost in pohlep, lahko ustvarjaš lepoto in ljubezen,” je v zloženki zapisal Lucijan Reščič. I. V. Teden vseživljenjskega učenja V okviru prireditev v tednu vseživljenjskega učenja je bila v Trebnjem svečana otvoritev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki že četrto leto deluje pod okriljem Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Univerza šteje že blizu 200 članov, letos pa bosta pričeli z delovanjem enoti v Sevnici in Ivančni Gorici. Člani univerze se učijo v krožkih, ki so organizirani v vseh večjih krajih v občini in v delavnicah, ki potekajo vsak torek na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. Na svečani otvoritvi je s kulturnim programom sodelovala Glasbena šola Trebnje, navzoče sta pozdravila župan Občine Trebnje Ciril Metod Pungartnik in direktorica CIK Darinka Tomplak, predsednica univerze Cvetka Bunc pa je predstavila poročilo za preteklo šolsko leto in izobraževalni program za naslednje leto. VVZ, OŠ, Študentski servis, Društvo skavtov, Društvo tabornikov, Dom Čebelica Čatež in Društvo za zdravje in sožitje v družini v avli CIK pripravili razstavo in predstavitev izobraževalne dejavnosti. Člani likovnega krožka in krožka zdravilna zelišča so pripravili razstavo svojih izdelkov, ki so jih izdelali v preteklem šolskem letu. V tem tednu je bilo v prostorih CIK Trebnje še nekaj prireditev. VVZ je organiziral likovno delavnico; vsi, ki jih zanima internet, so se lahko vključili v brezplačni tečaj, v četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri pa je bilo prvo srečanje članov študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Kulturno društvo Trebnje in Društvo Ragle razpisujeta LITERARNI NATEČAJ na temo DOŽIVETJE BOŽIČNEGA VEČERA. Literarna vrsta in dolžina nista določeni. Posebna komisija bo izbrala najboljše prispevke, ki bodo predstavljeni na prazničnih večerih med božičem in novim letom. Prispevke pošljite do 7. decembra na naslov Kulturno društvo Trebnje, Klemenčičeva 3, Trebnje z oznako Za razpis. Obvestilo V Šentrupertu bo 1.12.2001 odprto prvenstvo v taroku, ki ga organizira Društvo igralcev taroka Šentrupert tel.:07/ 30 40456----^ Veronika Deseniška KUD Klas Mirna je letos postavilo na oder tragedijo Josipa Jurčiča Veroniko Deseniško. Premierno so delo uprizorili 13. oktobra na Mirni, 27. oktobra pa v Trebnjem. Priredbo sta pripravila Petra Krnc in Stanko Tomšič, ki je delo tudi režiral. Izkazali so se prav vsi igralci, posebej pa velja pohvaliti nosilce glavnih vlog: Lucijo Gregorič, Damjana Sladiča, Marjana Pihlerja in Stanka Tomšiča. Glede na vloženo delo igralcev, tehničnih sodelavcev, sponzorjev in vseh drugih, ki so pomagali oživiti Jurčičevo Veroniko Deseniško, bi bilo prav, da se predstavijo še ostali publiki v občini in izven nje. I.V. Brailli krožek Po končani slovesnosti so animatorji in člani UTŽO izmenjali svoje izkušnje s člani UTŽO Ptuj in to preko videokonference. V tednu vseživljenjskega učenja so CIK, Majine slike pritegnile - V piceriji Šeligo v Trebnjem je v novembru na ogled 13 slik Maje Kastelic, študentke 2. letnika Likovne akademije, in sicer akril na platnu, grafika, tuš na papirju in oglje. ISa sliki: Akt. 7 V okviru~Cenira ZcTizobra-ževanje in kulturo v Trebnjem smo se odločili, da v tednu vseživljenjskega učenja začnemo z delovanjem bralnega študijskega krožka. Namen študijskih krožkov BEREMO Z MANCO KOŠIR je širjenje bralne kulture oziroma bralnega virusa in so del projekta Andragoškega centra Ljubljana. V bralni krožek se vključujejo tisti odrasli, ki radi berejo in se o prebranem tudi pogovarjajo. Prvo srečanje bralnega krožka v Trebnjem je bilo 18. oktobra, drugo pa 8. novembra. Dogovorili smo se, da bo naš prvi cilj branje leposlovja, iz katerega bomo spoznavali in skušali razumeti naše najstnike. Poleg tega pa bomo spremljali tudi novosti na slovenskem knjižnem trgu. Sodelovali bomo z Osnovno šolo Trebnje in bralnim krožkom iz Novega mesta. Srečanja bralnega krožka potekajo vsak drugi četrtek ob 18.30 v Knjižnici Pavla Golie. Na naslednje srečanje, ki bo 22. novembra, ste vabljeni vsi, ki imate radi knjigo. Naša srečanja so tudi prijema oblika druženja, kjer se ob sproščenem pogovoru o knjigah drug od drugega lahko veliko naučimo. Za dodatne informacije lahko pokličete_na Center za izobra-švanje in kulturo Trebnje)'' Mentorica bralnega krožka Liljana Vovk iško turistično društvo Čatež pod Zaplazom Organizacijski odbor društva za kulturno dediščino in pešpoti je v oktobru z vinogradniki Trnica in Gorenjske gore markiral že četrto pešpot na področju društva, to je od Čateža do mirnskega gradu Speča lepotica. Devet km dolga pot poteka od Čateža preko Goljeka, Kriške Rebri do Križa, Trnice, Zagorice, Gorenjske gore, Ključa do mirnskega gradu. Primerna je za družinske izlete, saj je malo višinske razlike. Prvega pohoda, 27. oktobra, se je udeležilo kakih dvesto pohodnikov, ki so bili zelo lepo sprejeti od domačinov. Jože Vencelj SPORED FILMSKIH PREDSTAV V KINU TREBNJE za NOVEMBER 2001 ČETRTEK 15.11.2001 17.00 PETEK 16.11.2001 20.00 NEDELJA 18.11.2001 17.00 PETEK 23.11.2001 20.00 NEDELJA 25.11.2001 17.00 MAČKE IN PSI družinska komedija MAČKE IN PSI družinska komedija MUNJE komedija OTROŠKI ABONMA V KULTURNEM DOMU TREBNJE OD 3. DO 10. LETA STAROSTI OB 17.URI ČETRTEK, 13. 12. 2001 VOLK IN TRIJE KOZLIČKI (LG Sirova luknjica,Ljubljana), 35 minut INFO: SLKD Območna izpostava Trebnje ali Zveza kulturnih društev Trebnje, tel. 07 348 12 50 ali 041 609 265, kontaktna oseba, Mojca Femec // Vesna Breznikar, TIC Trebnje, tel. 30 44 717 Kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu V okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trebnje, pod pokroviteljstvom podjetja Renault Avto center Vovk d.o.o., Obrtniška ulica 4, Trebnje, je 25.10.2001 potekalo 34. občinsko kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu osnovnošolcev občine Trebnje. Tekmovanja, ki je bilo tokrat organizirano v Mokronogu, se je udeležilo 36 tekmovalcev z vseh petih osnovnih šol v občini. Nastopili so tekmovalci v nižji (5. in 6. razred) ter višji (7. in 8. razred) kategoriji. Tekmovalci so se pomerili v teoretičnem poznavanju cestno prometnih predpisov, praktični vožnji po ulicah Mokronoga ter spretnostni vožnji na poligonu. Pri ocenjevanju bili upoštevani kriteriji iz pro-pozicij republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. posamezno * v nižji kategoriji 1. mesto: Smolič Peter OŠ Trebnje 2. mesto: Smole Grega OŠ Mirna 3. mesto: Andolšek Blažka OŠ Mirna * v višji kategoriji 1. mesto: Škarja Tea OŠ Šentrupert 1«'-k 2. mesto: Drčar Matej OŠ Mirna 3. mesto: Smolič Matej OŠ Trebnje Za vse omenjene uvrstitve so tekmovalci prejeli medalje in diplome, pokrovitelj tekmovanja pa je zanje pripravil vredne nagrade. 2. ekipno * v nižji kategoriji je dosegla zmago OŠ Mirna, 2. mesto je zasedla OŠ Mokronog in 3. mesto OŠ Šentrupert, * v višji kategoriji pa je dosegla zmago OŠ Trebnje, 2. mesto je zasedla OŠ Šentrupert in 3. mesto OŠ Mirna. Za zmagi v kategorijah sta šoli prejeli gorski kolesi, za prve tri uvrstitve pa vse šole tudi diplome. Zmagovalka višje kategorije posamezno se bo lahko udeležila tudi republiškega kolesarskega tekmovanja. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim pri organizaciji in tekmovalcem za udeležbo, kot tudi podjetju Renault Avto center Vovk d.o.o. za sponzorstvo. Želimo, da bi uspešno izvedeno tekmovanje prispevalo k večji varnosti tudi nadalje v prometu udeleženih kolesarjev. SPVCP občine Trebnje Trebanjske mažorete uspešne na državnem tekmovanju 20. in 21. oktobra 2001 je v Radečah potekalo državno prvenstvo mažoret Slovenije. Mažoretna zveza Slovenije, ki je bila organizatorica tekmovanja, je pripravila pravo mažoretno vzdušje. Trebanjske mažorete so se udeležile tekmovanja v dveh skupinah. Mlajša skupina, ki deluje kot interesna dejavnost v OŠ Trebnje z mentoricami Vanjo Šeničar in Nino Cugelj, in starejša skupina mažoret z mentorico Darjo Korelec. Mlajša skupina je tekmovala v A skupini in dosegla odlično drugo mesto. Tekmovale so z mažoretami, ki so v letošnjem letu že tekmovale na evropskem prvenstvu v Angliji. Starejša skupina mažoret, ki je tekmovala v paradni disciplini in A skupini, je dosegla odlično drugo mesto. Uspelo jim ni premagati samo mažorete iz Logatca, ki so že dve leti državne prvakinje. Mentorica Darja Korelec “Strategije razvoja kmetijstva v občini Trebnje v obdobju 2001 - 2006" (Nadaljevanje s 1. strani) OSNOVNE ZNAČILNOSTI KMETIJSTVA V OBČINI TREBNJE Kmetijske površine Tabela 1: Površina občine Trebnje in površine zemlje po kulturah v hektarjih (podatki katastra, statistični popis kmetij za leto 2000) Območje gozd kmet. delež njive travniki pašniki sadovnjaki vinogradi ostalo občine (ha) zemlj. kmet. (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) z. (%) Kataster Popis. 16197 13176 42,8 5716 4867 1663 454 477 1432 2000 9537 10288 47,1 3231 6349 126 ekst. 8 int. 227 Iz tabele so razvidna velika odstopanja med podatki katastra in leta 2000 je v občini Trebnje 2022 kmečkih gospodarstev, ki skup- podatki, pridobljenimi na osnovi popisa. Ocenjujemo, da podatki no obdelujejo 13.176 ha kmetijskih zemljišč. Posamezno kmečko odstopajo zaradi urbanizacije, zaraščanja in drugačnega načina gospodarstvo v povprečju obdeluje 6,5 ha. rabe kot v preteklosti. Na osnovi popisa kmetijskih gospodarstev Tabela 2: Število kmetij po velikostnih razredih glede na rabo zemljišč (Statistični podatki, 2000) Število (delež) glede na rabo zemljišč po razredih (ha) Skupaj kmetij do 1 1 -3 3-5 5- 10 10-20 nad 20 2022 352 (17,0 %) 456 (23,0 %) 422 (21,0 %) 569 (28,0 %) 200 (10,0 %) 23 (1,0 %) Iz tabele je razvidna razdrobljena struktura obdelave kmetijskih 1230 kmetij ali 60,1 % kmetij. Več kot 10 ha zemlje obdeluje 223 zemljišč (lastna in v obdelavi: do 5,0 ha kmetijske zemlje obdeluje kmetij ali 11 %. Socialnoekonomska struktura kmetij Tabela 3: Socialnoekonomska struktura na kmetijah, ki obdelujejo več kot 1 ha kmetijske zemlje (Inštitut za agrarno ekonomiko, 1996) Vrsta gospodinjstva (število kmetij in %) skupaj kmetij kmečko* mešano dopolnilno ostarelo 2232 527 (23,6 %) 1113 (49,9%) 375 (16,8%) 217 (9,7%) *kmetija, na kateri vsi aktivni tije. Polnovredna delovna moč PDM je količina dela, ki ga člani gospodinjstva (stari od 15 (PDM) za gospodarstvo pa je opravi samo na kmetiji stalno in do 64 let delajo na kmetiji oziro- najmanj 1,2. polno zaposleni član gospodinj- ina niso zaposleni zunaj kme- (Polnovredna delovna moč - stva). Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje imajo kmečko zavarovanje ena ali več oseb na 256 kmetijah, iz česar lahko zaključimo, da je kar nekaj kmetij s kmečkim gospodinjstvom v prihodnosti lahko socialno ogroženih. Živinoreja predvsem ljubiteljska, medtem ko je verjetno reja prašičev in drob- Živinoreja je prevladujoča kmetijska panoga v občini. Živali redi- niče še vedno malo razširjena. To zlasti velja za rejo drobnice v jo na 1417 kmetijah ali na 72 % kmetijah. Večina kmetij, ki redijo odročnejših in reliefno razgibanih krajih, živali, redijo govedo, od tega na 782 kmetij krave. Reja konj je Tabela 4: Število kmetij, ki redijo domače živali v GVŽ po velikostnih razredih (podatki kmetij, ki so oddale subvencijske vloge za leto 2000) Število kmetij (%), ki redijo domače živali v GVŽ po velikostnih razredih Skupaj brez GVŽ pod.5 GVZ 5 -10 GVŽ 10 -14 GVŽ 15 - 50 GVŽ nad 50 GGGGVŽGVŽ kmetij 1417 101 (7,1%) 495 ( 34,9%) 423 ( 29,9%) 194(13,7%) 199(14,0%) 5(0,4%) Skupno redijo popisane kmetije 11674 glav velike živine (GVŽ) na 8965 ha kmetijskih zemljišč. Obremenitev na hektar kmetijske zemlje znaša 1,3 GVŽ/ha. Povprečna kmetija, ki je oddala subvencijsko vlogo za leto 2000 redi 8,2 GVŽ. Vodilno in osnovno dejavnost predstavlja prireja mleka oz. reja krav. Zelo gotova in relativno dohodkovno zanimiva kmetijska panoga je v preteklosti predstavljala enega pomembnejših virov dohodka večini kmetij v Trebnjem, hkrati pa tudi socialno varnost veliko kmetijam na podeželju. To je seveda omogočal zelo dobro organiziran odkup mleka. Realno padanje od- kupnih cen mleka, zlasti pa zaostrovanje glede kvalitete odkupljenega mleka, zmanjšujejo dohodkovno zanimivost te Vrste kmetijske proizvodnje, kar velja zlasti za manjše kmetije. Omenjeno potrjuje tudi dejstvo, da se je število kmetij, ki so oddajale mleko v obdobju petih let (od 1995-2000) zmanjšalo skoraj za 50 %. Lahko bi rekli, da ravno strukturne spremembe v mlečni proizvodnji sledijo trendom strukturnih sprememb v EU, saj se je kljub 50 % zmanjšanju števila kmetij, ki oddajajo mleko, v istem obdobju količina odkupljenega mleka po podatkih KZ Trebnje povečala od 10, 6 milijona na 15,9 milijona odkupljenih litrov mleka letno. Tabela 5: Mlečna proizvodnja v občini Trebnje leto Štev. kmetij, ki Skupno štev. Odkupljeno oddajajo mleko krav mleko (000 1) 1995 1026 4800 10.679.465 2000 529 4389 15.940.272 Kljub omenjenim strukturnim spremembam, mleko še vedno oddaja v občini 474 kmetij (podatek KZ Trebnje za september 2001), z oceno mlečnos- ti v povprečju okoli 3600 litrov po kravi. V EU napovedujejo mlečnost okoli 5000 litrov oddanega mleka po kravi letno. Ravno pri mlečnosti pa velja biti pozoren pri uporabi podatkov o povprečju. Namreč prav v občini Trebnje je kar nekaj kmetij, ki imajo nivo tehnologije pri prireji mleka nad slovenskim povprečjem in je ekonomičnost reje primerljiva s prirejo mleka v EU. Zaradi vhodnih stroškov in zagonskega kapitala pa velja imeti v mislih dejstvo, da mora kmetija za zagotavljanje primernega dohodka eni osebi na kmetiji izključno z rejo krav molznic rediti vsaj 25 krav. Takih kmetij pa je kljub ključnega pomena mlečne prireje v občini relativno malo, saj je več kot 100.000 litrov mleka oddajalo v letu 2000 le dobrih 20 kmetij. Tabela 6: Porazdelitev kmetij glede na letno količino oddanega mleka Letna količina oddanega mleka Do 5.000 5 -10.000 10 -20.000 20 -50.00050-100.000 Nad 100.000 Število 63 85 133 167 58 23 kmetij 11,9 % 16,1% 25,1% 31,6 % 11,0% 4,3% Večina kmetij, ki so prenehale oddajati mleko, so se začele ukvarjati z rejo krav dojilj. Na osnovi zahtevkov o kompenzacijskih plačilih Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je kompenzacijska plačila za rejo krav dojilj v letu 2000 uvelavljalo 461 kmetij-za 1161 krav dojilj, kar pomeni le 2,5 krav dojilj na kmetijo. Za to rejo so se odločale majhne kmetije, ki v večini primerov nimajo možnosti in interesa za širitev reje. Poudariti je treba, da je reja krav dojilj po dohodkovni strani zelo skromna. Rejec, ki bi si želel zagotoviti dovolj dohodka za eno povprečno plačo, bi moral rediti vsaj 40 krav dojilj. S pitanjem govedi se ukvarja okoli 650 kmetij, ki redi okoli 4300 glav pitancev, kar pomeni v povprečju le 6,6 pitanca na kmetijo. Večina teh kmetij se ukvarja še z rejo drugega goveda in le malo kmetij se ukvarja izključno s pitanjem govedi. V letu 2000 je bilo prodanih 2076 pitancev, kar kaže, da je pitanje precej ekstenzivno in da je doba pitanja predolga. Zaradi pomanjkanja telet in visoke cene telet, rejci pitajo na visoko težo, v povprečju 620 kg žive teže, tako da so pogosti primeri velike zamaščenosti klavnih trupov. Poljedeljstvo Njivske površine v večini primerov služijo pridelavi osnovne krme za živali. Zaradi tega je značilna tudi ozkost kolobarja. Prevladuje koruza (42,5 %), sledi pšenica (20,0 %), krmne rastline (16,5 %), ječmen (7,9 %) in krompir (8,5 %). Preostale rastline (sladkorna pesa, rž, oves, zelenjava, ajda) predstavljajo preostalih 4,6 % njivskih površin. Specializiranih poljedeljskih kmetij ni. Prav tako je zelenjadarstvo panoga, s katero se ukvarja relativno majhno število kmetij (okoli 15). Vendar pa zaradi majhnosti površin na eni strani in delovne intenzivnosti te panoge lahko ta dejavnost predstavlja možnost osnovne ali dodatne zaposlitve na kmetijah. Vinogradništvo Podatki o vinogradniških površinah v občini Trebnje so si nasprotujoči, različni viri govore o različnih površinah vinogradov, in sicer po podatkih Geodetske uprave Slovenije - izpostava Trebnje je na območju občine Trebnje 476,73 ha površin, ki imajo vpisano kulturo vinograd, v register pridelovalcev grozdja in vina, ki ga vodi Upravna enota Trebnje, imajo vinogradniki (545) vpisanih 116 ha vinogradov, ob tem podatku je potrebno pripomniti, da so se v register pridelovalcev grozdja in vina dolžni vpisati vsi, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda, v register se ne morejo vpisati vinogradniki, ki gojijo samorodno trto (ocenjujemo, da je te še 120 ha), po podatkih statističnega popisa kmetijstva, ki se je izvajal v letu 2000, so kmetijska gospodarstva iz območja občine Trebnje obdelovala 227 ha vinogradov, (glej tabelo spodaj) 67 % vinogradnikov, ki so vpisani v register, obdeluje površine do 0,20 ha, tej skupini je vinogradništvo pomembno le za samooskrbo. Ostalim vinogradnikom pa vinogradništvo predstavlja glavno ali dopolnilno dejavnost. Površine so tudi močno razdrobljene. Pridelovalci, vpisani v register UE Trebnje, imajo zasajenih 350 864 trsov. Med sortami predstavljajo največji delež sorte žametovka (34 %), laški rizling (19 %), kraljevina (11,2 %) modra frankinja (9,4 %), mešano belo (4,4 %) beli pinot (4 %), zeleni silvanec (3,6 %), chardonay (1,9%) in kerner (2,5 %) ostale sorte (9,39 %), grozdje je namenjeno predelavi v cviček, sortna vina, oz. mešane zvrsti rdečih in belih vin. Sadjarstvo Sadjarstvo je panoga, ki ima v občini gotovo naravne danosti za razvoj, pa v preteklosti nekako ni našlo poti razvoja. Danes je v občini le okoli 8 ha intenzivnih nasadov, kjer prevladujejo jabolka. Večina sadjarskih površin tako zajemajo ekstenzivni sadovnjaki, pri katerih je v prihodnosti potrebno posebno pozornost nameniti ohranitvi in revitalizaciji travniških sadovnjakov in tako posamezne površine vključiti v SKOP. Delež tržno neorganizirane pridelave ocenjujemo, da ne presega 15 % kmetijske pridelave, nikakor pa niso zajete količine za samooskrbni način reje. Osnovna izhodišča pri oblikovanju strategije razvoja kmetijstva v občini Trebnje v obdobju 2001 - 2006 bodo objavljena v naslednji številki. Strokovne službe KGZ Novo mesto Tabela 7 : Struktura rabe vinogradnikov glede na površino vinogradov (oktober 2001, UE Trebnje) razred (ha) do 0,1 število 0,1 do 0,2 0,2 do 0,3 0,3 do 0,4 0,5 do 1,0 1,0 do 2,0 2,0 do 3, Oveč od 2,0 vinogra. 128 239 102 36 27 11 1 1 (%) 23,49 43,85 18,72 6,61 4,95 2,02 0,18 0,18 ha 9,8 33,9 24,9 12,2 14,6 14,8 2,2 4,2 Kmetijska zadruga Trebnje,, Baragov trg 3, 8210 Troboja UGODNA PONUDBA v trgovinah Kmetijske zadruge Trebnje Sovember j akcijo! 34 -Antifriz 100% 11 439,00 SIT -Antifriz 100% 31 1.229,00 SIT ..../7t • Prstni strq x < \ Zmrzovatna omara si t Gorenje GSD 641 V " V' \ / ? ~ 62.990,00 S l ir' . m <* 39.990,00 SIT? cvetu* 70 cm z i sr r VELIKA IZBIRA DREVES IN GRMOVNIC! SADIKE SADJAfe NA ZALOGI! ZBIRAMO j NAROČILA l ZA TRSNE l CEPLJENKE! predsezonsko ptidcšo smskhpnevmcdkz 20% popustom! UGODNO! O MINERALNA GNOJILA: - NPK 15-15-15 2.348,00 SIT/vreča < -NPK 7-20-30 3 098,00 SHVvreča ^ - NPK 8-26-26 3.249,00 SfT/vreča - KAN 27% N 1.998,00 SflTvroČa Cene so z DDV in 2% popustom za •gotovino pri nakupu nad 100 0 KRMNA KORU SPESNI REZANCI: - rinfuza 30,50 SlT/kg -vreče 35 kg 33,50 StT/kg DARILO: 11 OLJA, DODATNA S . _VERK3A, KAPA STJHL _____ UGODNA PONUDBA V PRODAJALNI TEKSTIL: - motke kape že od 600,00 SIT - ženske rokavice že od 720,00 SIT j - otroške rokavice že od 695,00 SIT ] - m. spodnje hlače 3 kom = 711,00 2 3,6 KM/4,9 kg/51 ccm Akcijile >:&t* reiiuki do razprodaje lalog. Nekatere tliie no i«M«r Pridriu/atui st pravira da napak/tri tisku Prekratki roki in zaostala pomoč po naravnih nesrečah Člani Nove Slovenije smo na sestanku Kmetijsko gozdarske zbornice podali predloge o zaščiti proti toči, pripombe na prekratke roke za prijavo škode po naravnih nesrečah in o seznanitvi kmetov o oprostitvi takse za obremenitev voda. 1. Naravne nesreče, kot so toča, neurja in suša, vse bolj bremenijo kmetijsko proizvodnjo in izčrpavajo kmetije, kar še poslabšuje ekonomsko situacijo na kmetijah. Izpad dohodka, dodatna sredstva za odpravo naravnih nesreč so debate kmetijskega in finančnega ministrstva. Narave ne moremo spremeniti, lahko pa omilimo naravne nesreče z različnimi ukrepi. Predlagali smo, da se na ravni države izpostavi obrambni sistem proti toči. Učinkovita obramba bi preprečila materialno škodo, ki nastaja ne samo na kmetijskih površinah, ampak tudi na objektih, avtomobilih in infrastrukturi. Več sredstev pa naj bi bilo namenjenih tudi za neposredno obrambo proti toči, kot so zaščitne mreže v trajnih nasadih, idr. 2. Ugotavljamo, da so prekratki roki za oddajo napovedi škode. Letos niso bili obrazci na voljo niti en teden. Ugotavljamo, da je komaj polovico kmetij oddalo prijavo in da niso oddale zlasti male kmetije. Rok se je neuradno resda podaljšal za oddajo, le da tega večina oškodovancev ni vedela. Zahtevamo, da se upoštevajo vse oddane vloge. Ni pa to pošteno do ljudi, ki za podaljšanje roka niso vedeli in tako niso uspeli oddati vloge. Zahtevamo odgovornost ljudi, ki so bili zadolženi za razpisne roke in obrazce. 3. Vsako gospodinjstvo plača po m3 vode 82,80 SIT in še 8 % DDV prispevka za obremenitev voda. Z omenjenim člankom želimo seznaniti kmetije, da so oproščene prispevka za vodo, ki jo porabijo za živino in za potrebe na kmetiji, razen v gospodinjstvu. Če želijo biti kmetije tega oproščene, naj dostavijo na Komunalo potrdilo o družinskih članih in fotokopijo obrazcev, ki so jih vložili za subvencije (obrazec B o popisu živine in C o površini kmetijske zemlje). 4. Občina Trebnje je vsako leto subvencionirala strniščne posevke, razen v letošnjem letu. Menimo, da s strniščnimi dosevki kmetije pridelajo dodatno krmo za živino, pridelke za ljudi, predvsem pa ne pustijo zemlje propadanju: eroziji, zapleveljenju, izpiranju hranil... Zaradi lanskoletnih napak pri razdeljevanju sredstev in prekomerne porabe proračuna, ne bi smeli črtati sredstev za ta namen. Kmetje so tudi letos opravičeno pričakovali to pomoč, še zlasti, ker je v času žetve pustošila toča. CEPLJENJE PROTI GRIPI (INFLUENCI) V likovni nalogi z naslovom Barvna harmonija si je Peter Žnidaršič, učenec 6.r. OŠ Trebnje, za ponazoritev kontrastov zamislil rahlo grozljivo nočni motiv. Bled odsev polne lune se opazuje v temačnem skrivnostnem jezeru, jata netopirjev leti proti nam. Resnobo motiva mehčajo prijazne obline' oblačkov in svetloba neba z leve. Petrovo risbo bo okviril naš sponzor Stefan Pepelnak, zato ga Peter lahko obišče na Obrtniški 39 v Trebnjem ali ga pokliče na GSM 041 725 948. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo križanke JESEN JE ČAS ZA NOVO STREHO nam je poslalo 43 reševalcev, izmed katerih smo izžrebali: Janeza Goloba, Rakovnik 31, 8232 Šentrupert, Špelo Žnidaršič, Glavna cesta 54, 8233 Mirna in Rafka Goloba, Migolska Gora 1,8233 Mirna. Izžrebanci kakor tudi sestav-ljalec križanke bodo po pošti prejeli bone za nedeljsko kosilo Gostilne Ravnikar s Čateža. Čestitamo! Geslo novembrske križanke skupaj s svojim naslovom pošljite do 5. decembra na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Tudi tokrat vas bomo presenetili s praktičnimi nagradami V zimskih in včasih tudi v prvih pomladanskih mesecih ljudje pogosto obolevamo za gripo. Gripa je akutno virusno obolenje dihal, ki se kaže s slabim počutjem, povišano telesno temperaturo, mišičnimi bolečinami, bolečinami v žrelu, nahodom in suhim dražečim kašljem. Znaki bolezni so podobni znakom pri drugih prehladnih obolenjih, le da so običajno bolj izraziti. Virusi gripe se s kapljično infekcijo zelo hitro širijo med ljudmi. Najpogosteje se okužimo z vdihavanjem kužnih kapljic. Vnesemo pa jih lahko tudi z rokami, saj virusi v posušeni sluzi preživijo več dni. Po okužbi se bolezen razvije v 2-3 dnevih. Izogibanje kontaktov z obolelimi in pogosto umivanje rok sta dva ukrepa, ki zmanjšujeta možnost okužbe. Najprej začnejo v večjem številu obolevati otroci, tem pa sledijo še odrasli. Znano je, da pri določenem številu obolelih prihaja do resnih, tudi življenjsko nevarnih zapletov. Najbolj so ogroženi ljudje, starejši od 50 let in bolniki s kroničnimi boleznimi. V času množičnega obolevanja - epidemije gripe - se poveča število obiskov pri zdravnikih, poveča se število napotenih v bolnišnice in poveča se umrljivost. Umrljivost je najbolj visoka med bolniki s kroničnimi boleznimi (npr. kronična pljučna obolenja, bolezni srca in ožilja sladkorna bolezen...) in v starejših starostnih skupinah. Cepljenje je naj učinkovitejši ukrep proti gripi. Če je cepivo ustrezno izbrano, nas pred boleznijo popolnoma zaščiti ali pa v veliki meri omili njen potek. Tako se zmanjša število obolelih, število sprejemov v bolnišnice in število umrlih zaradi gripe in njenih zapletov. Kljub tem jasnim dejstvom se za cepljenje odloča še vedno premalo ljudi tudi med tistimi, ki so zelo ogroženi. Ker zdravje postaja vedno bolj cenjeno, se bo v prihodnje tudi odnos do ceplje- nja proti gripi verjetno spremenil in se bodo ljudje za cepljenje odločali v večjem številu. V ZD Trebnje smo s cepljenjem proti gripi pričeli 12.11.2001. Vse informacije v zvezi s cepljenjem, ki ga zelo priporočamo, dobite pri svojih osebnih zdravnikih. Bogomir Humar, dr.med., ZD Trebnje 10 pravil (“zapovedi”) za pridelavo zdrave hrane, krme in okrasnih rastlin 1. Ljudje potrebujemo hrano, živali potrebujejo krmo, rastline potrebujejo hranila -13 nujno potrebnih hranil, in sicer: makrohranila: dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), žveplo (S) in mikrohranila: bor (B), železo (Fe), mangan (Mn), cink (Zn), baker (Cu), molibden (Mo), kobalt (Co). Za gnojenje uporabljamo organska gnojila (npr. hlevski gnoj, gnojevka, kompost, podorine ...) in mineralna gnojila (npr. NPK, PK, enojna gnojila). Mineralna gnojila so lahko v granulah, v kristalih, v prahu ali tekoča. Organska in mineralna gnojila so naravnega izvora. 2. Za optimalno prehrano rastlin in za cilj, da pridelamo kvalitetne in ekonomsko upravičene hektarske pridelke, je nujna analiza tal in nato prehrana rastlin na osnovi analize. 3. Za ohranjanje ali izboljšanje rodovitnosti tal moramo nazaj v obdelovalno zemljo vrniti enako ali več hranil, kot smo jih odnesli s pridelki. 4. Pretirana prehrana rastlin ne pomaga, lahko celo škoduje rastlini in okolju, pomaga pa pravilna, optimalna prehrana in ob pravem času. 5. Z dušikom (N) nikoli ne gnojimo po koncu rastne dobe v jeseni in ne preko zime. Dušik se iz organskih in mineralnih gnojil izpira proti nižjim plastem tal s hitrostjo pronicanja kapilarne vode. Z dušikom gnojimo vedno pred rastjo ali med rastjo - za največ 2 meseca vnaprej. Dušikova gnojila so najcenejša in zato je pretirana uporaba dušikovih gnojil na škodo kvalitete pridelkov in okolja. Pretirana količina dušika negativno vpliva na kvaliteto pridelkov. Z dušikom gnojimo (dognojujemo) v skladu s potrebami posamezne rastline in rodovitnosti tal. 6. Na pomanjkanje hranil rastline vedno negativno reagirajo oziroma reagirajo tako, da je za pridelovalca slabo: drobni plodovi, pomanjkanje mineralov in drugih snovi v hrani ali krmi, gnitje plodov, sušenje plodov, sušenje listov, neodpornost rastlin na bolezni, slab izgled okrasnih rastlin itd. 7. Prehrana rastlin je dejavnik pri pridelavi rastlin, ki na prvem mestu odloča o količini in kvaliteti pridelka, torej je prehrana rastlin eden od najvažnejših agrotehničnih ukrepov. Rastlina se bo pri svojem razvoju in rasti vedno ravnala po tistem hranilu, ki ga je v tleh najmanj. 8. Organsko in mineralno gnojilo vedno zadelamo v tisto globino tal, kjer se bo razvilo največ korenin, v vinogradih in sadovnjakih do globine 50 cm, na njivah in vrtovih do globine oranja in na travnikih po površini oziroma do 5 cm. Za trajne nasade (vinogradi, sadovnjaki...) je nujno založno gnojenje s fosforjem in kalijem, če tla pred tem še niso bila obogatena z njima. 9. Najkvalitetnejšo hrano in krmo pridelamo v kombinaciji uporabe organskih in mineralnih gnojil. Pri različnih rastlinah je razmerje med organskimi in mineralnimi gnojili različno. 10. Zdrava in rodovitna so tista tla, ki vsebujejo dovolj humusa, imajo optimalni pH, imajo zadostno in pravilno razmerje makrohranil in mi-krohranil, v tleh je dovolj velika aktivnost mikroorganizmov in je dovolj deževnikov. Le taka zemlja je rodovitna in zdrava. Jože Povšič, univ.dipl.ing. Telekom V) Slovenije >x Telekom Slovenije PE Novo mesto se želi svojim uporabnikom še bolj približati in prilagajati, da jim bodo telekomunikacijske storitve čimbolj dostopne in enostavne. V ta namen smo tudi v Trebnjem organizirali ekipo strokovnjakov, ki bodo v celoti skrbeli za svoje uporabnike na tem področju in jim zagotavljali kvaliteten servis oziroma storitve. Sedaj lahko na enem mestu dobite vse informacije o najsodobnejših telekomunikacijskih storitvah, katere lahko tudi praktično preizkusite. Ob tem bodo telekomovi strokovnjaki z veseljem prisluhnili vašim potrebam in vam svetovali oziroma ponudili najboljšo rešitev, ki vam bo zagotavljala visoko kakovost storitev in prihranek. Telekomovi strokovnjaki so vam na voljo vsak delavnik med 7. in 9. uro v prostorih Telekoma Slovenije na Golijevem trgu 10 v Trebnjem. Vse informacije pa lahko dobite tudi po telefonu na št. 333 7 000. Obveščamo vas tudi, da lahko izkoristite zelo ugoden nakup ISDN paketov, katere lahko že dobite od 24.900, 00 SIT naprej na štiri obroke brez obresti. Telekom Slovenije d.d. PE Novo mesto Geslo križanke Ime in priimek:...................................................................... | Naslov:............................................................................... j I I (Foto: D. Zakrajšek) L Uk lil' pBjjl Iti B ZE 1 'G Mp 1 ^ m M n Razhodnja 15. Popotovanja Na idilični Čatež je v soboto, 10. novembra, prišlo najmanj sedem tisoč pohodnikov z vseh strani Slovenije. Tradicionalna, že 15. Razhodnja, to je Popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža, je tudi letos privabila številne pohodnike iz vseh koncev države, da so se udeležili pešačenja od Litije do prijaznega kraja Čatež, kjer so priredili bogat kulturni program. Dvaindvajset kilometrov dolgo pot je večina pohodnikov prehodila brez zapletov. Nekoliko hladnejše vreme kot zadnja leta ter sneg, ki je pobelil pokrajino, je udeležencem že približali zimske razmere, vendar so jih omilili bogato založeni “štanti” z domačo hrano in pijačo. Prireditev je potekala v znamenju 1 70-letnice Levstikovega rojstva in 15-letnice Popotovanja. Na predvečer prireditve so odprli razstavo slikarja in ilustratorja Lucijana Reščiča, ki je bila tudi na dan pohoda bogato obiskana. Že dopoldne so se zbrali člani kluba Dragotin Kette iz Novega mesta na okrogli mizi v gostilni Ravnikar na temo Problem zastopanosti dolenjskih in belokranjskih literatov v enciklopedijah in antologijah. Na osrednjem vaškem trgu so od 10. ure dalje nasto- pali člani folklorne skupine Dragatuš, ki so preizkusili novo pridobitev Čatežanov - montažni oder, dekleta domače plesne skupine La femme ter trebanjske mažorete z občinskim pihalnim orkestrom. Osrednja prireditev Razhodnje 2001 se je pričela ob 13. uri in je potekala po scenariju in v režiji Staneta Pečka. Sodelovali so Trebeški dohtarji iz Artič, Trebanjski oktet, Občinski pihalni orkester Trebnje. Program sta povezovala Simona Zorc Ramovš in Slavko Podboj. Prireditvi je dal poseben poudarek slavnostni govornik, član državnega zbora, g. Tone Partljič, ki je zbranim prinesel tudi posebne pozdrave predsednika Milana Kučana, ki se pohoda ni mogel udeležiti zaradi državniških obveznosti. Baje pa je Partljiču naročil, naj se do njega (Partljiča) vsi prisotni vedejo kot do predsednika ... Govornik je povedal tudi nekaj svojih šal. Resen poudarek je slavnostni govornik posvetil uporabi in čuvanju našega slovenskega jezika, kar j e izzvalo odobravanje množice. Veliko manifestacijo Razhodnje 2001 je organiziralo Turistično društvo Čatež s soorganizatorji. Generalni pokrovitelj te prireditve je bil ponovno TEM Čatež d.d. D.Z. Po St (‘klasovi poti (Foto: Boršnar) V soboto, 13. oktobra, zjutraj je bilo v Šentrupertu na trgu pred gotsko lepotico sv. Ruperta spet živahno. Že 3. tradicionalni jesenski pohod je privabil množico iz različnih krajev Slovenije. Pohodnike je ogrela šen-truperška pihalna godba, ki se je za to priliko okrepila s prijatelji iz mengeške godbe, zapel pa jim je tudi vinogradniški pevski zbor iz Šentruperta. Kakih petsto pohodnikov je spremljalo enajst konjenikov, v prelepem sončnem vremenu pa je z Nebes poletelo kar šestnajst zma- jarjev. Šentruperski gostinci turističnih in izletniških kmetij ter gostiln so se ta dan še posebej potrudili za kulinarično ponudbo. Tako so pohodniki šele pozno popoldne zapuščali prelepo šentrupersko dolino. B.B DRŽAVNI PRVAK 2001 V PRECIZNEM STRELJANJU ERNEST MEŽAN, vaščan Medvedjeka, ki je zaposlen v Ljubljani pri Uradu za varnost in zaščito Generalne policijske uprave in dolgoletni tekmovalec strelskega društva Zaščitne policijske enote ZPE iz Ljubljane ter član društva ŠKED MAGNUM iz Velike Loke, v kategoriji samokres velikega kalibra letos ni imel konkurence. o.) Zadovoljen z rezultati na domačih tekmovanj® se je MEŽAN odločil pomeriti tudi v mednarodnem merilu. Dne 16.09.2001 se je udeležil metfeartKtndga-strelskega tekmovanja v Lendavi. Z odličnim rezultatom je zasedel skupno tretje mesto. V državnem prvenstvu je tekmoval tudi v kategoriji revolver velikega kalibra, pri čemer je zasedel skupno drugo mesto. Igor KOZMELJ Cerar Damjan in Ernest Mešan Trebanjske kegljačice zanesljivo na vrhu TREBNJE - Po štirih odigranih krogih na 11. državnem kegljaškem prvenstvu so Trebanjke dosegle vse štiri zmage v gosteh in z maksimalnim izkupičkom osmih točk zanesljivo držijo prvo mesto na razpredelnici druge lige zahod. V 1. krogu so v Ankaranu dosegle pomembno zmago proti ekipi Kopra visoko s 6:2 (2204:2167). Na tej tekmi se je posebej i izkazala Alenka Miklavčič s 416 podrtimi keglji. V 2. j krogu so morale tekmo zaradi poškodovanega keglji-; šča v Novem mestu z ekipo Iskra Transmision odigrati v Ljubljani in jo suvereno dobile s 6:2 (2328:2229). Najboljši izid tekme je dosegla Milena Veber (407). V Medvodah so tako kot v prvih dveh , tekmah zanesljivo zmagale s 6:2 I (2350:2292). Kar tri igralke so prese-| gle mejo 400 kegljev (Alenka Mi-| klavčič 428, Angelca Dalmacija 416 i in Milena Veber 414). V Cerknici so 1 Dolenjke proti Brestu zmagale s 6:2 | (2446:2346) in dokazale, da sodijo v | prvo ligo. V minuli sezoni - ki bo hitro j pozabljena - so ekipo spremljale | številne poškodbe, kar je na koncu j vplivalo na nepričakovano uvrstitev i in selitev v nižji rang tekmovanja. V počastitev 30-letnice delovanja je na slavnostni seji predsednik Kegljaške zveze Slovenije gospod Avgust Likovnik klubu podelil priznanje za uspešno delo v težkih materialnih pogojih. Sredstva, ki jih je klub letos dobil od Občine Trebnje za sofinanciranje izvedbe vrhunskega in kakovostnega programa v znesku 222.382 tolarjev, so nezadostna. Za plačilo najema kegljaških stez morajo Agenciji za šport Novo mesto samo za treninge odšteti 668.304 tolarje. Vse I_____________________________________________________ ostale nastale stroške (tudi nakup opreme, kilometrina, Startnine ...) si morajo največkrat plačati iz lastnih žepov. Tako so v pretekli sezoni bile primorane izpustiti nekatera pomembna in uveljavljena tekmovanja, npr. državno prvenstvo veteranov. V programu, ki so si ga zadale, je med drugim tudi šola kegljanja za mlajše kategorije, ki jo bodo ponovno organizirale v sodelovanju z OŠ Trebnje. Zadani cilj je tudi osvojitev prvega mesta in povratek v 1. B ligo, kamor tudi sodijo. S podporo Občine Trebnje, sponzorjev in donatorjev upajo, da jim bo to tudi uspelo. Razpored preostalih tekem -1. del: Trebnje - Pivka (10.11.), Vrhpolje - Trebnje (24.11.), Trebnje - Proteus II (1.12.); II. del: Trebnje - Koper (19.1.), Trebnje - Iskra Transmision (26.1.), Trebnje - Medvode (9.2.), Treb- j nje - Brest II (16.2.), Pivka - Trebnje (2.3.), Trebnje -Vrhpolje (16.3.), Proteus II - Trebnje (24.3.). N.G. ---------------------------L_______________________I Etrinek z nagovora predsednika KZS gospoda Likovnika na slavnostni seji ob 30-letnici kluba (na sliki prvi z desne). (Foto: Boršnar) ■i ^ , jgšTa StnlH Muf 11 K' F 3 v v1 Jdgi Vorančeva pot KS Mokronog in na novo usta- ka skozi občine Trebnje, Sevnica Pohodniki so uživali v lepem dne- novljeno Turistično društvo Mokronog sta bila organizatorja Vorančeve poti, letos je bilo 350 udeležencev. Za mokronoško turistično društvo je to eden prvih projektov, imajo pa še veliko načrtov. 20. oktobra so petič krenili po Vorančevi poti od Mokronoga do Pijane gore. Pot dolga 14 km, pote- Škocjan. Pohodniki so krenili na pot v Mokronogu izpred gostilne Deu, kjer jih je pozdravil predsednik KS Mokronog Anton Maver in predsednica TD Mokronog Irena Florjančič. Kolono pohodnikov je povedel škocjanski župan Janez Povšič, med njimi pa je bil tudi poslanec Lojze Peterle. vu, čudovitem razgledu in prijazni postrežbi vse do Lužarjeve zidanice na Pijani gori, kjer jih je čakal topel golaž in pijača. Družno je odmevala vesela pesem vse do odhoda zadnjih pohodnikov, za povratek so bili organizirani avtobusni prevozi. Razhajali so se s klici: “Na svidenje drugo leto na 6. Vorančevi poti!” I.F. Ja, briga me! Iztekel se je teden vseživljenjskega učenja, v sklopu katerega smo se na razstavi na CIK-u predstavili tudi skavti. Zastava, kroj, zloženke, pesmarice in drugo gradivo na panoju povedo nekaj o naši skupini in delu, veliko pa je še dejavnosti, ki smo jih pripravili med poletnimi meseci. Redna srečanja smo junija zaključili s kresovanjem na Brezi, ki se je kot vsako leto začelo z mašo v cerkvi Janeza Krstnika in nadaljevalo ob petju in igrah pri velikem ognju. Po pohodu po Baragovi poti konec junija, ki se ga udeležuje vedno več ljudi, so na vrsto prišli tabori. Ti so se letos dogajali v juliju in avgustu. Volčiči in volkuljice (skupina najmlajših skavtov) so se podali na Sveti Jošt nad Kranjem, četa je preživela teden pod šotori ob Kolpi, popotniki in popotnice pa so se podali v Kamniške Alpe. Rdeča nit vsega dogajanja med letom in na taborih pa je bilo prizadevanje za odgovorno državljanstvo in narodno zavest, kar je vzgojni cilj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Zato so posamezne skavtske skupine izvajale različne projekte, s katerimi smo skušali opozoriti na kakega od problemov v svojem kraju - od preživljanja prostega časa mladih, problemov v družinah ..., do ekologije. In kar je še pomembneje: lotili smo se načrtovanja in reševanja perečega problema na svoj način. Tako smo začutili, da je res vsakdo odgovoren za razmere, v katerih živi, in lahko z dobro voljo pripomore k spreminjanju stvari na bolje. Saj je že začetnik skavtst-va Robert Baden Powell dejal: “Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.” Trebanjski skavti smo se ukvarjali s problemom črnih odlagališč in drugih odpadkov v naši oklici. Pri tem smo nekajkrat naleteli na zaprta vrata pristojnih ustanov. Kljub temu da nismo dobili niti vreč za odpadke, smo v juniju uspešno izvedli čistilno akcijo in s pomočjo skavtov iz Velikega Gabra očistili del mesta in okolico. Naše delo in delo drugih skavtov po Sloveniji smo predstavili na najbolj znanem in tudi medijsko najbolj odmevnem skavtskem dogodku letos - to je bilo vseslovensko srečanje popotnikov in popotnic na Marofu v Novem mestu v začetku avgusta. Srečanje se je imenovalo Briga me!, saj smo si rekli: Ja, briga nas, kaj se dogaja z nami in našo okolico, briga nas za naš svet in domovino v tem času, zato ga želimo odgovorno soustvarjati. To so bili štirje dnevi veselega druženja, petja, iger in spoznavanja, saj nas je bilo okoli 700 iz vse Slovenije pa tudi predstavniki sloven- Tudi postavljanje kr(sa je lahko zabavno. ske zamejske skavtske organizacije iz Italije. Zdaj pa so tu že hladni dnevi, ko nas čakajo novi, vroči izzivi: od priprave na miklavževanje do sprejema Luči miru iz Betlehema, ki jo bomo tudi letos pred božičem prinesli v domačo župnijo. Maja S. in Brigita R.