PRIKAZI IN OCENE Kuang-ming Wu On the »Logic« of Togetherness. A Cultural Hermeneutic E.J. Brill, Leiden 1998, 469 str. V svojem osmem obsežnem samo- stojnem delu v angleščini, s e j e tajvansko- ameriški filozof Wu Kuang-ming lotil am- bicioznega projekta oblikovanja metodo- loških okvirov, na katerih na j bi temelji- lo VSE mišljenje (str. 18) in bila zgrajena svetovna filozofija, oz. filozofska simbio- za (str. 294). Delo, k i j e izšlo kot 20. zve- zek zbirke Philosophy of History and Cul- ture, dovoljuje vznikniti logiki togetherness in sicer kul turnega, osebnega (glede od- nosa do Drugega) , argumentat ivnega in religijskega. Z »logiko« p a j e tu »mišljena man j veriga dokazovanja - deduktivno, si- logistično ali čisto teoretsko in splošno - , kot pa vzorec, okvir, pravilo procesa umo- vanja in širše u m n i vzorec stvari, vključno z dokazom in njegovo verigo.« (str. 2). V s k l e p n e m p o g l a v j u ( I n n e r T o u c h - World Philosophy in the Making) prika- že na področju Sebstva (Self), pragmatiz- ma in pojmovanja časa predvideno pove- zovanje med Kitajsko in tem, kar avtor imenuje »zahodna filozofija«. V procesu oblikovanja svetovne filo- zofije na j bi »Kitajska v svojem konkret- n e m mišljenju opustila svoje nagn jen je do podrobn ih praktičnih detajlov in tri- vialnega tekstualizma; teoretsko mišljenje Zahoda pa lahko postane varno pred tve- gan jem brezosebne ¡relevantnosti in ob- vladovanja. Kitajska postane precizna in logična, Zahod pa perceptiven in relevan- ten. Oba pa se združita, da ustvarita pri- h o d n j o svetovno filozofijo.« (str. 303) Podobni , sicer ne tako ambiciozni poskusi oblikovanja svetovne filozofije, so že objavljeni. Dober poznavalec kitaj- ske in japonske filozofske dediščine Da- vid A. Di lwor th ' je to storil previdneje, p r edvsem pa s e j e v svojem p r o j e k t u omejeval na » različne regionalne filo- zofske stile« (ameriški, anglo-ameriški, evropski, azijski) in previdno omejil tudi časovna obdobja (predsokratska, novo- veška filozofija), o katerih j e pisal. Za raz- liko od njega za zadnje Wujevo delo tež- ko rečemo, da v svojem pisanju o »Vzho- du«, »Or ienta lc ih« in »o r i en ta lnem« (str. 76) razjasni, kaj naj bi bil »Vzhod« in »Zahod«, ki sta seveda vedno defini- rana, tudi na področju filozofije, iz ne- kakšnega centra. Ta pomanjkljivost po- stane kritična takrat, ko za model filozof- skega pr izadevanja »Zahoda« postavi Sar t ra (str. 301) in n e raz l ikuje m e d predsokratsko in m o d e r n o evropsko fi- lozofsko orientacijo; iz nalepk »Vzhod« in »Zahod« n a m r e č ni vidno, d a j e za evropsko filozofijo v kontrastivni pers- pektivi do različnih azijskih filozofskih dediščin bolj p o m e m b e n novoveški pre- lom glede na najstarejša obdobja grške filozofije, kot pa geografska in z n jo po- go jena ku l tu rna odda l jenos t in različ- nost med antično Grčijo in staro Kitaj- sko. Sintagmo Yin-Yanga, ki tvori osno- vo korelativne filozofije, za nekatere av- torje naj bi bil to največji prispevek kitaj- 1 D. A. Dilworth, Philosophy in World Perspective. Yale University Press, 1989. 2 J. Needham, Science and Civilization in China. Cambridge University Press, 1980. 197 Prikazi in ocene ske civilizacije človeštvu,2 uporabi Wu v smislu ontološke interpenetra t ivne po- vezanosti obeh k o m p o n e n t (str. 38). Za Wujev projekt kul turne in filozofske po- vezanosti j e dvojica Yin-Yang gotovo naj- pr imernejša , saj nakazuje model prese- ganja nasprotij , v katerem ni dana pred- nost n o b e n e m u izmed obeh, hkrati pa tudi ne zmedlita v nekakšni prisiljeni sin- tezi. Korelativna naravnanost j e pr imer- na tudi zaradi razumevanja nasprotij , ki j ih konceptua lna shema v Evropi često razume kot nasprotujoče si, Kitajska pa kot komplementarne , d rug drugega po- gojujoče, dopolnju joče . Vsak izmed nji- j u namreč že vsebuje zarodek drugega in se tako v procesu vedno tudi prevesi v svoje nasprot je , ki ga kot takega sploh definira. Ta model identi tete in »onto- loške vitalnosti« (str. 38), ki vse združu- je , aplicira Wu na svoj projekt oblikova- nja sobivanja različnih kultur, Filozofskih tradicij, ki v svojem klicu po univerzalno- sti ne dopušča govor jenja o »regional- nih« filozofijah, saj »se zdi govorjenje o 'kitajski filozofiji' enako neustrezno kot govorjenje o 'slovenski medicini ' ali 'grš- ki matematiki '« (str. 32). To j e gotovo najnovejši avtorjev teoretski prispevek, saj j e še p red sedmimi leti objavil knjigo, ki se izrecno ukvarja s »kitajsko filozofi- jo«. 3 Ko evropska f i lozofi ja u p o r a b l j a abstrakcije, poseže kitajska filozofija po m e t a f o r a h , ki o h r a n j a j o k o n k r e t n o s t spoznanja , predvsem pri po jmih (npr . Dao), o katerih ni mogoče samo diskur- zivno razglabljati in zatorej odpove tako samoumeven diskurzivni pristop. Tu si Wu izposodi A. C. Ewingov pojem »ex- tralogical intuition« (str. 157), ki poma- ga pri p r e h o d u iz nižje na višjo logično raven. Ker t r anscenden tn i Dao ne m o r e biti spoznan zgolj po poti diskurzivnega razmišljanja, j e intuicija, ki izhaja iz eks- pe r imen ta lne kohe rence , po t d o n jega . Poglavje o rel igi jskem sobivanju vzpo- stavlja sintezo med daoizmom in krščans- tvom. Če gre d a o i z m u za ug lašenos t s t r anscenden tn im Daom, j e n a do ločen i s topnj i vzpostavljena zahteva p o tišini, ker so besede koncep tua ln i konstrukt i , ki se vsiljujejo bodisi kot izgovorjeni gla- sovi, bodisi kot »tihe« misli in s t em za- krivajo in mot i jo resn ičen stik s p ravo realnost jo. Jezik tako (v obliki besede in misli) na t em nivoju p o m e n i samo kog- nitivni h r u p , oviro, ki o n e m o g o č a do- stop do j a s n e percepci je realnosti , tak- šne, kot j e sama po sebi. Tako pos tane na tej točki funkc i ja jezika negaci ja sa- m e g a sebe zavoljo oč iščenja zavesti in razkritja realnosti. Področ je u p o r a b e j e - zika kot komunikaci je v daoizmu se prib- liža t e m u v Zenu, ki ga W u vpelje v po- glavju o koanih in razvije ob temi Zenov- skega krščanstva (str. 240), krščanstva iz Zhuang Zijeve perspektive. Kot od l i čen poznavalec ki tajske, evropske in amer i ške f i lozof i je j e W u Kuang-ming na 400 s t raneh teksta in 51 s t raneh dodatkov v pr ičujočem delu ob- delal množico izredno raznovrstnih tem in pokazal perspektivo za možnosti obli- kovanja filozofije, ki ne bo gra jena samo na strogih temeljih kavzalnosti, značilne za zgodovino evropske filozofije, pač pa bo po poti korelativnosti Yina in Yanga odpr la svoj diskurz do Drugega. S tem se j e izognil pasti komparativne filozofije, ki j e često s amo h i b r i d n i ž a n r d i skurza , op rede l j en s pozicijo tistega, ki kompa- racijo izvaja. Avtor, k i j e v svojih zgodnej- ših delih temelj i to obdelal daoizem,4 se 3 Km. Wu, History, Thinking, and Literature in Chinese. Philosophy. Academia Sinica, 1991. 4 Prim. K-m. Wu, The Butterfly as Companion: Meditations on the First Three Chapters of the Chuang Tzu. The State University of New York Press, 1990. 198 Prikazi in ocene analize daoističnih filozofov v svojem naj- novejšem delu prav gotovo ni lotil po na- ključju. Pri n j ih gre n a m r e č za po t r ebo po temelji t i negaciji, ki n a j bi bila osno- va za doseganje pos lednje Resnice, k i j e o n k r a j začetka in konca , biti in nebiti , nečesa in ničesar, saj so to samo različni aspekti neizrekljivega Daa, ali če povemo to v jez iku korelativne filozofije, enkra t Yin in enkra t Yang je Dao. Na tej točki zato W u pre ide h k o a n o m in paradok- som v Zenu, pri kater ih intuitivna struk- t u r a r a z u m e v a n j a zagotavl ja p o m e n s kombinaci jo pojmov, ki bi j ih sicer razu- meli kot logično inkonsistentne. Tako se filozofsko v Zenu problemat ika ontolo- gije in epistemologije zlijeta druga v dru- go in meta for ično mišl jenje pos tane ne- pogrešljivo in n ikakor ni razuml jeno že a pr ior i kot neka j pod po jmovnim miš- l j en jem (str. 95). Delo Wu Kuang-minga pripelje do točke, v kateri na j bi bilo omogočeno ko- mun ic i r an j e m e d različnimi ku l turami in filozofskimi tradicijami, ne da bi le-te poskušali spravljati na skupni imenova- lec. Anticipirana j e me toda in misel, ki naj bi bila odpr ta do sveta in časa, pa ne utopična. Avtorju, ki se av tonomno gib- lje v kitajskem in anglo-ameriškem filo- zofskem prostoru, s e j e brez vsiljevanja pojmov ene kulture drugi uspelo doko- pati do metode, vzpostavljene na osno- vi komplementarnos t i različnih filozof- skih stališč in tradicij. V perspektivi sve- tovne filozofije, osnovane na metodi , ki bi ne bila omejena z geografskimi pojmi (Vzhod, Zahod) in bi ne delila filozofe na »vzhodne« in »zahodne«, pač pa na dobre in slabe, ki j i h j e - vsakršnih - do- volj tako na Vzhodu kot Zahodu , velja upati , da bo Wujevo pr ihodnje , še obšir- nejše delo, ki ga pripravlja, rešilo neja- snosti, ki so ostale v pričujočem. Do ta- krat pa mu s Zhuang Zijem in p o d o b o njegovega modreca zaželimo: »Najvišji človek uporablja svoje srce kot ogledalo. Za stvarmi ne hodi, niti j im ne hodi na- prot i . Odseva j ih , pa j i h ne zadržuje . Zato lahko brez ran premaga svet. Ni su- ženj svoje slave, ne goji načrtov in se ne ukvarja s posli. Ni čuvar spoznanja.«5 Maja Milanski Klasiki daoizma. Zhuang Zi. Slovenska matica, 1992, str. 232. 199