gtev, 45 — hefo VI. PTUJ, 6. novembra 1953 GLASILO SOCIALISTICME ZVEZE DELOVNIH LJUDI ^EDNlSno IK UPRAVA PTUJ. PRESER!<0\A 7 ~ Ti^LEFON STEV ij9. 'F.ROVMI RAČUN PKi NAKODNi BAN Ki. ^Ul)RU?NiCA PIUj STtV j4> I ^0« UHEJCje UREDNIŠKI ODBOR - ODOOVOSNi ORFONil* vRaBI JO Z I ROK0PISO\ NB VRAfAMO - TISKA lAARfBORSKA TISKARNA ..ETNA NAROČNINA 400 DIN, fOLLFTNA 200 dio, ČETRTIFTNA l(tr DIN CeBa c^vn 10-— Ptuj, 31 (VJ). Današnjega piedvuiiintga zborovanja v Ma- riboru se je Siiupno z okrog 3U.CC0 zborovalci iz Maiibora in okolice ud^.cžilo tudi do 1000 udeležencev iz Ptuja in Ki.dri- čovcga. V Ptuj in okolico se je razvedeio, da bo na maribor- skem predvolilnem zborovanju 31. nov. popoldne govoril pod- prcdscdriiik Zveznega Izvršnega sveta tov. Mllovan Djilas. S to- vornimi aviomobili je zdrvelo lepo F-tcvilo prebivalcev Ptuja in Kidričevega v Maribor, se uim združilo z mariborsko mno- žico, ki je napolnila Glavni trg. 2e od Tezna so naši aviomobili prehitevali povorke delavcev in nameščencev s Tezna, ki so šli r-va zboravsnje z zastavami, pra- pori in parolami. Od začetka zborovanja, ki ga je začel selcretar Zveze komu- nistov za niesto Maribor tovariš Vladko Majhen, ves čas govoi-a mariborskega kandidata za zvez- nega poslanca pred,sednika LO MO tov. Miloša Ledineka ter od začetka do konca govora pod- prcdsedniica Zveznega izvršnega sveta tov. Milovana Djilasa, so zborcvalci prisluhnili vsaki be- sedi govornikov. Vsa množica je še pred govorom burno pozdra- vila vse goste Maribora: tov. Milovana Djilasa, članico CK ZKJ tov. Lidijo Sentjurčevo, člana Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Zihcrla ter druge ugled- ne politične funkcionarje, ki so bili na balkonu mariborskega mniriptrata. Med govori sem se večkrat ozrl levo in desno po množici. DvignK.nih g".av ie vse strmelo v govornika, poslušalo in s plo- pkfjrsjjcgi trr skandiranjem dalo dtJšk-^ svo:črnu' r-oglasju in od-' cbravanju vsrgi, kar sta pove- dala o razvolu. borbi in uspe- hih drlovrsega rp'^"eda tov. Le- d:ripk in tov. Milovnn Diiia^s. Ko se je-v govon.i tov. Milo- vnn Diil-is vedro bolj in bolj pnbVržcvi! bev^^^di o zahtevah lta'sl^?»'sV'»?^ imrverialirnia in ?u?:0~;"'"^'^~'''h m^f^^lr^h zphti^v v T-"--- ~ Tr^-^om ^Q d''lo l-i'd- stvo du.ška svojemu o"---*-'^'-". nad anglo-ameriškim sklepom, z dne 8. oktobra t. L Vali odobravanja je spremljal bese- de tov. Djiiasa, ko je govoril: »Zahodne vlade so dejinsko spregledale v razvoju narodov Jugteiavije celo dobo — in še kaU..no. Zato je razumljivo, da so tudi v tem primeru uporabile metode, ki bi jih stara Jugo- slavija morala sprejeti, čeprav bi škripali z zobmL Mi pa ne moremo plačati te- ga, »da se ne znajdejo«. Mi niti morumo. niti moremo, niti ho- čemo sprejeti te metode. To ne pomeni, da smo proti sporazu- mu. Ne, mi smo samo proti dik- tatu, proti izvršenim dejstvom in komandiranju. To ne gre več, ker smo neodvisna dežela, zno- traj dovolj močna — gospodar- sko, politično in moralno —, da branimo svojo neodvisnost Da ne bo zmede, je treba povedati tudi tole: ped neodvisnostjo mi ne razumemo osamljenosti od zuna- njega sveta. Mi smo sociali- stična dežela In naš cilj je Iz- brisati meje in združiti narode. Mi pa vemo — prav na podlagi naših jugoslovanskih Izkušenj, da se lahko narodi zbližajo sa- mo v enakopravnosti, v narodni, polit,»čni svobodi in ob n.ieni pomoči. Druge poti ni. Zato ne- odvisnost v na^Tm jeziku ne po- meni zdaj nič drugega kakor cnakcT>ravnost enakopravnost v, odnosih z drugimi dr?avamL| Brž ko se kdo pojavi in nam ogroža pravico do enakoprav-' pravnosti. se ro.''ovi g*»s1o tudi o neodvisnosti. Neodvisnost je! za nas samo oblika bo^a proti podrejanju, proti neenakorrav-j nost?. Takšna in samo tak?na, neodvisnost czimnia enako-j nravnost lahko tudi omojroči mirrio in vsestransko sodelo- vanie mrd narodi. To ^> sfvarnort. To .fe sedanja .fvgos^avi^-i. To 5e tisto, kr.r mf P<> Prosto 7co«!t?n» v krafko in "3m naidražlo besedo — Tito. ♦"n mora*o računati tud! na ^-h^-^n ^f,r3xv:n niso ^oteli — ?n n"m v Kr-5r^roto in šVdo — ^'-nrcdni. demokratični in socialistični svet je spoznal, da gre za boj male socialistične de- žele za enakopravnost in neod- visnost ter za prave osvajalne pustolovščine obnovljenega ita- lijanskega imperializma, kate- rega zavezništvo in sodelovanje v atlantskem paktu kupujejo zahodne vlade s samovoljnimi kupčijami na račun Jugoslavije. Zato se je ta svet postavil na našo stran, kakor leta 1941 in 1948. Resnica in pravica sta po- stali na svetu pomembna sil*, kar Je treba pripisati tudi boju naših narodov, boju našega de- lavskega razreda.« Vihamo in navdušeno ploska- nje je spremljalo govor tov. ML lovana Djilasa do kraja. Zboro- vanje je bila veličastna manife- stacija enotnosti mariborskega ljudstva v borbi za sorlalizem, xa neodvisnost, proti imperia- lizmu in proti samovoljnemu barantanju velikih držav na škodo malih. Po končanem zborovanju se je množica razlila zopet na vso strani, vesela in zadovoljna nsd vsem. kar je slišala od zglednih sirov našega ljudstva. S tovornimi avtomobil'' smo vrnili Icmalu Ptujčanl in tu- di proti K!drier'\ni je odhitela kolona avtomobilov. Rim zavrnil našo protestno noto Rim 4 nov (Tanjus) Itali- janska vlada je zavrnila našo protestno noto glede prepovedi izvoza v Jugoslavijo z »obraz- ložitvijo«, da gre pri tem za »strateški' potrehš?inp" Uradni Italijanski krogi tudi trde. da je podtajnik palače Cblggl obv>- stil našega poslanilsa Gregorl- ča, da Je jugoslovanski protest zavrnjen Toda dr. Gregoriču o tem ni nič znanega. Ni vsak dan cdgovora na vpra- šanje, kaj je novega v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja. V zadnjih dneh se stvar v večji meri ni premc.knila z mrtve točke, čeprav so o tem razpravljali tudi v Varno.s/Tjem svetu. Tam niso tprejeli not:enih skJepov razen edinega, da- stvar ponovno od- ložijo za lr'y tedne, kakor so jo že enkrat za štirinajst dni Torej nikakega napredka, vsa, tu ne, napredek pa smo zabeležili drugje in sicer v javnem mnenju v nekaterih državah, ki vse očit- neje m jasneje zahteva, da se prisluhne iugoslovanf;kim pred- logom in stc.Jilču v reševanju ta- ko važnega mednarodnega pro- l}lema, ki ie ne doVika 'omo na- ših narodnih in državnih UnnsU, temveč bj v določenem primeru predstavljal odločilno postavko v nadaljnjem mirnem razvoju ali pa tudi o vojni. Tako smo v teh dneh pričo dej- stvu, da Se jsza pravilno m pra- vično rešitev tržeč:kega vpraša- nja zavzel med drugimi tudi Aueur.n Devan, važna osebnost v laburistični stranki Velike Bri- tanije, ki je riaoi-al glede tega v neki reviji ob.^eron in uteme- ljen članek. Fesne preg'avlre pa povzroča Zaoadu tudi drugi ti^k v Veliki Biifaniji in Franciji, k; iz dejstva, da poveljstvo atlant- skega pnkto Pn' Italijanih ni po- sredovalo zaradi kopičenja tet na fugcsJovar.ski meji sklepa, da ta orcari/ccrja ni, kot je sveča- no proklamirala ob svoji u.^rfn- novilvi. 'amo obrambna orgnni- zodja. temveč da v tem primeru vsni mnlče podpira agresivni pri- tj.^ik !vo'e članice na neodvisno držr.vo ki nikogar ne ogroža If. noče ničesar drugega, kakor .srn/o neodvisr.osl in •■a-o/e pra- vice V Varnostnem ^vetu 'o torei razpravo odložili. S tem se seve- da nfi da ^kriM dejstvo, da do- sedanje prizadevanje Zahoda v rcševcrtiu prcb'pma ni rodilo sa- dov Kar se nas v Jvgo^-laviji ti- če, m:rnr. p"^ol'ufemo nnrno zahtevo, da bo potrebno novo- izvoljenim članom sveta in vse- mu političnemu aktivu spozna- ti bistvo tn naravo svetov pro- izvajalcev ter s tem seznaniti vso množico in proizvajalce sa- me. Le tako je mogoče priča- kovati, da bodo delovne mno- žice od članov sveta proizvajal- cev zahtevale račun dela po teh novih oblikah socialistične demokracije. Ptu} 4. nov. fPS). Posredoval- nica ra delo pri OLO v Ptu/u opozarja dnevno podjetja in de- lodajalce, da se približuje zad- nji termin 31 12 1953, ki je določen za izstavljanje delovnih knjižic, obenem pa tudi opozarja delodajalce no veano večjo važ- nost delovnih kmjižic in na ob- vezna rakonita določila, ki jam- čijo tudi za ceno kazenskih mer delavcem in uslužbencem drago- ceni dokument o službovanju in in priznanih sposobnostih in jih varuje pred morebitnimi krivica- mi, kj bi se jim lahko dogajale v letih uveljavljanja pravic na podlagi delovnih oanosov ali pa tudi v primeru trenutne nezapo- slenosti. Pobudo za gornja opozorila Črpa posredovalnica iz izkušenj podjetij in delavcev, zaposlenih ali brezposelnih Mnoge izkušnje gredo največkrat na škodo delav- cev in nameščencev samih, de- loma pa tudi v š>.odo poslovanja posredovalnice. Težko je poma- gati delavcu ali nameščencu, kise po lastni krivdi ali po krivdi podjetja nima priznanih delovnih kvalifikacij in lef «i!užbovanja ter delavcu, o katerem se vsled neregistriranih sprememb zaradi začetka ali končanja delovnega odnosa izgublja za njim vsaka sled Ln evidenca, V večkratnih opozorilih je posredovalnica podčrtala določila Čl. 2 tozadevne uiedbe, objav- ljene v Uradnem listu FLRJ št. 7-65 z dne 6. 2. 1952, ki opo- zarja podjetja, da je prepoveda- no ustanavljanje delovnih raz- merij brez delovnih knjižic razen pri gradbenih, rudarskih in goz- darskih podjetjih, kier sprejema- jo večje število delavcev. Ena- ko pa opozarja tudi na čl. 4 in 7 ter 10 te uredbe, ki prav tako ščitijo interese delovnih ljudi pred škodo kj jim preti vsled odlašanja ureditve delovnih knji- žic. Posredovalnica za delo v Ptuju hoče tudi v bodoče delavcem in nameščencem prihranki nevšeč- nosti, ki nastajajo vsled po- manjkljive evidence nad brez- poselnimi ker se nekatera pod- jetja ne držijo sklepa upravnega odbora posredovalnice za delo in ne pošiljajo delavcev pred spre- jemom v službo k F>osrpdovalni''' za dpln da hi jih ta vnjsalo med zaposlene in izbrisala iz evi- dence brezposelnih. Tega so de- loma krivi tudi brezposelni sami, ki se pri odseku za delo ob na- stopu službe ne prijavljajo. To- zadevne izkušnje ima posredo- valninica s podjetji: JD2 Ptuj, Mehanična tkalnica Ptuj, Trg. podjetje Rožnik Ptuj. Okrajna kmetijska gospodarstva, Bolnica Ptuj, OZZ Ptuj in Slovenske go- rice. Na raznih sestankih in zboro- vanjih prihaja do problema brez- poselnih, ki ga pa prizadeti naj- večkrat napačno tolmačijo, me- sto da bi priznali, da vodi posredovalnica za delo evidenco o vsakem brezposelnem, ki se je kot tak tudi nrijavil in kazal vo- ljo za zaposlitev Fof;rodovalnica jih pošilja na razna d^la tudi iz- ven okraja in jim plač'.r'e Z3 od- potovanje na službena rresta »u- di vožnje. Več delavcev po nekaj dnevih služb-^no mesto zapušča in odide na svoje domove, ali v službe, posredovalnici pa se vrč ne prijavi. T^ko j-^ onemcročena nadaljna evidenca rrad hroznos?!- nimi. Brez evidence posredovkona, amp3ditelJ€j:. O vojni 2 Italijo se ni nx>glo več dvomiti. Italijanski poslanci na Dunaju so že kazali naSim po- slancem zeml3e%'ide, v katerih je bilo začrtaiKk, kako daleč baje misli Italija zasesti slovenske dežele. Vedik del Italijanov se je namj-eč navduSeval za vojno z, Avstro-Ogrsko, da bi osvobo- dil j^neodrešenc kra,je«: Trident, Trst in Istro, a tudi Dalmacijo. Za to ceno bi se bili priprav- ljeni pridružiti antanti. ki si jo od italijanske pomoči veliko obetala. Govorilo se je že o po- dvajanjih, ki da bodo najbrž v Londonu, kajti y Rimu bi jih pre-d avstro-ogrskim in nem- škim poslanikom težko 'zakri- vali. Italija je po svoji navadi me^ctarila na dve strani. Av- stro-Ogrska .ji jo obijubiln že z,a ?sm<.) nevtralnost najprej la^ke Tirolc. potem tudi nekaj ozem- lja ob Soči in Gradiško. le Tretja in Dalmacije nikakor ni marala dati ir. rok. Bolj popu.stlilva je bila ."seveda antanta. ki ni pla- fe\'ala iz svojega in ker ji je ta obljubfla več kot .^vstro- Ogrska. ie rtopila na ftran an- tante. Tako so sklenili nred- sIsvniM Velike Britanije. Fran- cije. carsk<- Rusiip in Italije ta'- no londonsko pogodbo 26. apri- la 1S15, ki bi morala ostati po- polnoma tajna pogodba. Obja- vili so jo šele boljševiki. ko so čez dve loti zavladali na Ru- skem. Z londonsko pogodbo so zavezniki obljubili, da bo Italija zato, če stojii na njihovi strani v vojno, dobila Južno Tirolsko, Slovensko PrimoTje z Istro, dol Dalmacije in otokov, del Alba- nije, Dodekanez Jn obsežjio po- krajino Adalijo v Turčiji. Tudi tedaj »o se poclužilj načina, ki ni bil med raveznOd običajen in ki je bil v prid italijanskemu imperializmu in v škodo majh- nih in srednje velikih držav. Ko je slednjič 23. maja 191.') napovedala še Italija vojno Av_ stro-Ogrski. sc je zdol položaj sa Slovence obupen. Slo .ie za aaso z.tmllo in tudi taki, ki so Si želeli zmage an1..^nte. so pri- voščili Italijanom porabo. Vojno vodstvo Avstro-Ogrske je izra- bilo to razpoloženje in p>osta\ilo skoro vse slovenske in hrvatske čete na itali.jansko fronto, kjer so « srditim odporom zadrževa- le Italijane ob Soči. Italijatiski neuspehi m vz,budi!i obenem upanje, da ar.tanta tudi v pri- mmi rm^p no bo -zpolnHa ita. lijan^kih 7.ahtev. To tipanje so rotrievsle tudi skromne vesti ki sn i':b .smoli na?! list? prin:^- §3t' iz inozemstva. Tako so po- ročgli ri «rbskih protestih zofxrr i^alMan.ske zahteve i'^ o priz?- f?evantu Sr>1on-Wst«iona in Fvansa v liondonu. da bi se DreT»rr*?'''o razkosarj-^e -Tugoslo- irar^ov ^---''b^^n poTnrro«t na SO poleti 1915 vzbudila podroiina lX)ročila o Jugoslovanskem od- boru in njegovem delovanju v zapadni EviOi>i. Med vrstami se je mogio čiLati, da tudi JSlovcn- ci nismo zunaj brez zaščite in da najbi-ž ne bo vse tako, kot so že risali Italijani na svojiii zemljevidih. Italija, ki je 23. maja 1915 stopila v vojno, je usmerila gla\mi sunok proti Trstu. V enajsterih soških bitkah so Ita- lijani skušali osvojiti Trst, toda avfitix>-ogrska soška armada jih je zadržala več kilometrov pred Trstom. V 12. soiki bitki so združeni Avstiijci in Nemci ce- lo popolnoma porazili italijan- .s.ko sooko armado. Scle p>o pri- hodu antantinih (francoskih) pomožnih čet se je italijansko umfitanje ob rekj Piavi ustavi- lo. Zavezni.ška italijanska voj- ska se je začela uveljavljati še- le takrat, ko se je razsula av- stro-ogrska fronta. Ko se ni hotel nihčo več upirati, so Ita- lijani ruigio zmagovali. Zmago pri Vitlorio Ven eto sc dobili po poročilu svojega generalnega Štaba v istem trenutku. !to so prišle pn^e kompaniJ3 Dalma- tincev. vračajočih se s fronte na ReJe izgo- varjal, da je prekoračil demar- kacijsko črto le zaradi »netoč- no.sti zemljevida«. Še pred pre- mirjem so dospeli v Trst, ka- mor so jih poklicali odposlanci ondotnega italijanskega in ju- goslo\'ars;r.cga Narodnega sve- ta, pod pretvero, da napravijo v mestu red. Strašno je bilo razočaranje ljudstva .Julijgfee kra.jine. ko je izvedelo za vsebino london=;kc- ga pakta, po katerem je bila Julii.ska krajina s Trstom da- na Italiji v plačilo za njeno udeležbo na strani antente v vojni proti centralnim silr.m. Slovenci «o še upali nekaj ča- sa na ameriškega predsednika "VVilsona, ki je poudarjal pra- vice malih narodov do samo- odločbe, toda ludi Wilson je bil kljub dobri volji toliko vezan na londonski pakt da ni mogel resno post.avljati vprašanja pravične rešitve Trsta in vse Julijske kraj ne, mrrveč je prišel z znanim polovičarskim pre«iIogom. s črto. ki se ime- nuje po niem. Tudi na mirovni kooiierenci v Parizu leta 1919 ?.r\padtii zmagovalci niso poli:a- zali dovolj razumevanja z,a ju- goslovanske zahteve, naj pride v okvir nove di^žave celotno ju- goslovansko etnično ozemlje. Jugoslovanska delegacija je predlagala na mirovni konfe- renci, naj ljudstvo s plebisci- tom odloči, h kateri državi se želi priključiti, imperialistična Italija pa seveda ni hotela pre- stati nanj, ker je pač vedela, da bi plebiscit izgubila. Angli- ja in Francija sta se čutili ve- zani na tajno londonsko po- godbo in tako je končno na priti.sk teh dveh držav Jugo- slavija podpisala z Italijo ra- pallsko pogodbo 12. novembra 1920, s katero je Slovenciio Primorje do Rakeka prišlo pod italijansko drža^. in privoliti, da se ustanovi Reka kot samo- stojna država Pri izvršitvi ra- pallske pogodbe sn se pojavili novi spori glede mej režiie dr- žav; i- ureditve reškega pri- stanišča ki ;;o končno pri vedi i do rimske pocjodbe, kjer je te- danja jugo.';Iovanska vlada po- novno klonila in podpisala sra- motno pogodbo leta 1524, no kateri je Italija dob'la tudi Reko. Vendar ljudstvo Trsti in Julijske krajine t.?h sr:^mctn:h in vsiljenih odločb nikoli ni sprejelo. P^o^i volji ve]ik'= ve- čine je mo^:!"^ Italija vzdrževa- ti te nepravilne rešitve I?, z na- siljem nad s!o\^enskim in h-- vatskim prebivgljtvom, ki sc je takoj Po okupaciji začelo in se je do cajvisje mere stopnjeva- lo v času fa.šizma (Dalic s>i) Ptuj, 6. novembra 19*53 .Stran 5 hjubezni in morja valovi (Ob novi premieri v nažem gledališču) Avstrijski dramatik Franc Grillparzer (1791—1872) }e rad Isdcal navdiha v antični snovi (Sapho, trilogija »Zlato runo«). Za tragedijo »Ljubezni in morja valovi« je imei vzor v Goehtejevi plemeniti »Iphigeniji«, sam mo- tivi pa je obdelal Schiller v ba- ladi »Hero in Leander«. »Ljubezni in morja valovi« je eno izmed najlepHh klasičnih del romantičnega občutja ln po- leg Shakespearove tragedije «Romeo in Julija« nedvomno ena najlepših IjubeEenskih žalo- iger. Tragedija »Ljubezni ln morja valovi« je igra treh oseb: Lean- dra, Here in njenega strica. Ju- naka ljubezni, ki mu zagori srce, ko vidi svečenlco ▼ templju na dan njene prve daritve. Svečenl- re, ki se ob prvem pogledu v Leandrove oči zave svoje mla- dosti !n lepote ljubezni, pa ta- koj z vso tragiko spozna posle- dice svoje odpovedi. Strica, ve- likega duhotvna, frovarja tem- peljskih zakonov ter neusmlljo' nega in nečustvenega sodnika usod. Čudovito lepi «o prizori sre- čavanj, odipovedj in spet teženf srca. Ko je I-eander prvič videl Hero in ko Je Heri zastala roka pred žrtvenikom, ker je ujela I-eandrov pogled, hoče srce vsaj srcn dahniti fahko noč! Toda ljubezen je globoka kot morje in netrtešljiva kot požar. Lean- dni da moči, da preplava morje in Hero osvoji, da pozabi na svojo dolžno»t. Končno oba po- zabita na vse in sta srečna sa- mo takrat, ko sta drug z drugim. Ta »reča vabi Leandra v morje, da bi plaval v smer luči na He- rinem stolpu, toda trda roka ve- likega duhovna umakne luč in Leandor utone. Ob mrtvi sreči tudi Heri obstane srce. Osnova igre je tragična moč Ifubezni, ki gre preko človeških postav in dolžnosti. Zoper njo ni upora, človeku je vnaprej do- ločena. Hero prav kakor Lean- der sta samo orodje usode, ki ju sili k drzni kršitvi svetih ob- vez in k izpolnitvi ljubezni, o kateri Čutita, da je močnejša od smrti. Režiser Malec pravi o svoji režiji tega dela: »ta tragedija se lahko interpretira na dva na- čina: aH na povsem strogo kla- sicistični način ali pa nekoliko svobodneje, kot pravljična, ba- ladna zgodba. Odločil sem se za drugega, ker Je ta mojemu poj- movanju ln čustvovanju te igre bližji in se mi zdi današnjemu dojemanju klasične igre bližji ln sodobnejšL« Zasedba vlog je sledeča- Hero — Boža Jesenkova, veliki duho- ven, njen stric — Fran j o Vičar, Leander — Boris Kočevar. Man- kleros —• Franjo Gunžer in L. MatjaŠič v alternaciji, Janta — Erika Stehlikova, varuh templja — DanJel Sugman, Herina mati — Meta Pirnatova. Načrte za in- scenacijo je napravi] akad. sli- kar Maks Kavčič, izdelala pa jo je gledališka delavnica pod vod- stvom Mira Coblja. Slikarska de- la je opravil prof. Janez Meian. Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 7. novembra ob 20. (8.) uri: Franz Grillparzer: »Ljubezni in morja valovi«, tragedija v pe- tih dejanjih (osmih slikah). Premiera. Vlogo Nauklerosa igra Franjo Gunžer. Režija Peter Ma- lec. Sceno zo načrtih akad. sli- karja Maksa Kaučiča—izdelala gledališka delavnica. Tehnično vodstvo Miro Cobelj odrski moj- ster Jože Turščak, Slikarija prof. Janez Mežan. Nedelja, 8. novembra ob 20. (8.) uri: Franz Grillparzer; »Ljubezni in morja valovi«. Prva repriza. Vlogo Nauklerosa igra Lojze Ma- tjašič. Četrtek, 12. novembra ob 20. (d.) uri: Franc. Sal. Finžgar: »Div- ji lovec«, narodna igra s petjem v Štirih dejanjih. Osmič. Sobota, 14. novembra ob 20. (8.) uri. Franc Grillparzer: »Ljubezni in morja valovi«. Druga repriza. Vlogo Nauklerosa igra Franjo Gunžer Nedelja 15 novembra ob 15. (3.) uri: Pavel ?urek: »Pesem s ceste«. Komedija s petjem in god- bo v treh dejanjih (šestih slikah) Osmič. Prodaja vstopnic pri oledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17 ure, ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Rezerviranje vstopnic v gleda- liški pisarni (telefonska štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedeljkih. Tehmof anie Vil i Ooric® 2elezni?ki odbor PLZ vozTišča Ptuj je precej razgiban. Poživi- tev je povzročil razpis tekmova- nja T počastitev Dneva repitbli- ke, s katerim je lanskoletni pr- vak vozlišče Gorica pozval na plemenito tekmovanje vseh 30 odborov PLZ na območju želez- niške direkcije Ljubljana. V želemižki odbor PLZ Ptuj sj>adajo sledeče edinice: Vozov- no-tehnična delavnica, postaja, nadzorstvo proge I. in 11., nad- zomištva signalno-varnostnih na- prav, brzojava ln telefona tr- fakega toka. Vseh teh sedem iz- vršnih edinic tekmuje posamez- no in skupno za čimboljšo iz- vežbanost po liniji PLZ tako v splošnih vprašanjih kot special- nih. Samostojnost ekip, visoka 7-3vest in volja za delo so odlike članstva PLZ našega vozlišča. Odbor je za povzdigo sposobno- sti komandnega kadra sklenil v času tekmovanja izvesti tečaj za vzgojo članov odbora, ki je pred- viden v Informu biltenu PLZ LRS št. 4/53, razen tega. pa še iz od- lično ocenjenih članov posamez- nih edinic usposobiti primerno število nadome«tnikov komand- nega kadra, ki bo lahko v vsa- kem trenutku pravilno zagrabil za delo, kjer se bo pač pojavila potreba. Tekmovanje traja od 1. 9. do 29. 11. in ves ta čas so interne praktične vaje po edini- cah, ekipah ali kombinirane vaje 2 več edinicami odnosno celim vozliščem. Razen tega se na ma- sovnih sestankih obravnavajo najrazličnejši problemi po PLZ, tolmači se oborožitev in najno- vejše tehnične pridobitve, s či- mer mora biti seznanjen sodob- no razgledan človek, da lahko v danem trenutku zaščiti skupno lastnino, sebe in bližnega. Član- stvo se vzgaja v politični zave- sti in revolucionarnosti, kar je bistveno za lik Titovega železni- čarja. C. A Uspehi iiif@€ii@ lcyliii^|@ ¥ Isvrlu Zavre, 3. oktobra (VK). Vsem Je znano, kako slabo so bili mnogi haloški otroci pred letom 1945 preskrbljeni z obleko, obut- vijo in prehrano. Po letu 1945 se je to stanje pri marsikom izbolj- šalo, kljub temu pa je še vedno ostalo znatno število otrok, ki še vedno občutijo stisko in pomanj- kanje zaradi haloške pasivnosti. Znatno pomoč otrokom so za- čele predstavljati mlečne kuhi- nje s pomočjo Mednarodnega dečjega fonda, s podporo ljudske oblasti ter Rdečega križa En- kratni topli obrok hrane mnogo pomeni za šoloobvezne otroke Uspeh te pomoči se odraža na boljšem zdravju in odporno- sti otrok, pa tudi na višjem od- stotku obiskovanja šole. V letu 1952-53 se je šola v Zavrču po- stavila s 93*/« obiskom šole kar pomeni v primerjavi z 52®/e obi- ska šole leta 1941 velik napre- dek. Izboljšal pa «e Je tudi sam učni uspeh Hrana v mlečni ku- hinji pomeni znatno okrepčilo zlasti za otroke, ki prihajajo v šolo do 8 km daleč. Tukajšnji kraj trpi veliko sti- sko zlasti glede prostorov. Mar- sikaj se je tudi tozadevno uredi- lo Občutno pomoč sta dala pri tem ljudska oblast in Mednarod- ni dečji fond. Mlečna kuhinja ima na razpolago kuhinjo in je- dilnico. Na velikem .štedilniku je mogoče pripraviti hrano za več otrok kot sicer Imamo tudi jedilno posodo in pribor. Te vrstice prikazujejo v krat- kem velik pomen in uspehe mlečnih kuhinj in dajejo vse priznanje ustanoviteljem te hu- manitarne ustanove v korist Šo- loobveznih otrok. IZ CIRKULAN Grob talcev v Cirkulanah in lep spomenik sta bila na dan odkritja izročena v varstvo cir- ■ kulanske šole. Ta je ob dnevu mrtvih res poskrbela, da je bilo poslednje domovanje mučenikov lepo okrašeno Velika udeležba ljudstva ob grobovih na dan mrtvih dokazuje, da v Halozah nismo pozabili žrtev, ki so padle za svobodo Tudj na pokopališču so bili grobovi padlih in postre- ljenih lepo okrašent. Pevci pa so se žrtvam oddolžili $ v srce ser gajočimj žatostinkami . * V Cirkulanah smo že pred do- brim mesecem naročili premog, pa nam ga traktor kmetijske za- druge še vedno ni pripeljal Kje je vendar krivda za takšno za- vlačevanje? Izgovarjanje, da ni vagonov najbrž ne drži, ker bi po tolikem času ti gotovo že bili na razpolago, če bi se kdo le res- no zavzet za dobavo premoga Zato v Cirkulanah močno sumi- mo v to, da je temu kriv le ma- lomarnost našega trgovskega aparata Tudi dobava soli precej šepa, ko vendar ni nobena mo- drost uganiti, da v jesenskem času porabijo v kmečkih prede- lih več soli kot v ostalem letnem času, ke: se v jeseni sol rabi za konserviranje zelja, mesa itd Posebne obsodbe pa je vredno pomanjkanje vžigalic, ko smo vendar še pred nedavnim čitali v časopisih ponudbe za dobavo velikih količin vžigalic, ker ni bilo kupcev. V našem kraju se je pojavilo okrog 10 primerov svinjske bo- lezni, za katero se domneva, da jc kuga. Ljudje so Ji pri- nesli iz bližnje Višnjice (Hrvat- ska) z okuženim mesom. Prime- rov ne prijavljajo, zato veteri- narska služba ne Izvaja potreb- nih ukrepov, da bi se širjenje nevarne bolezni preprečilo. Po- trebno je predavanje veterinarja in zaščitno cepljenje, sicer bo bolezen zavzela nevaren obseg. -aa. Rojstva, poroke in sirrti Na območju občine Jurišinci so bili v mesecu oktobru rojenj 3 dečki in 3 deklice. Poroke: Pucko Jožef, kmečki sin, Hvaletinci in Matjašič Fran- čiška bolniška strežnica Ormož. Umrli so: Vrfič Ana. kmetica, Grlinci št. 12. stara 70 let; Vrtič Jožef, otrok, Grlinci št 12 star 3 leta; Cuš Janez, otrok, Rotman št. 34, star 1 Isto; Pignar Angela, otrok, Zagorci št. 5(i stara 6 me- secev; Brumen Jakob, otrok, Mo- sje it. 5, star 5 mesecev; Koz- majer Peter, upokojenec, Smolin- ci št. 28, star 81 let; Horvat Franc, kmečki sin. C»abeinik št. 6, proglašen za mrtvega. VIDEM ROJSTVA: Sagadin Ana iz Sel 33 je rodi- la hčerko Draqico; Hliš Elizabe- ta iz Majskega vrha št. 2 Jane- za; Vau;x)tič Marija iz Lancove vasi 40 Katarino. POROKE: Horvat Ivan. 1931, iz Lancove vasi št. 19. in Ivančič Katarina 1929, iz Lancove vasi 16; Korpar Stanislav 1928, iz Apač 19 in Merkuš Marija 1928, iz Sela 25; Vidovič Martin 1928, iz Pobrežja 94 in Rozman Zofka 1927, iz Ju- rovec 21; Lefonja Adolf 1929, iz Vidma 31 in Panker Aranka 1930, iz Vidma 9; Letonja Srečko 1930, iz Vidma 31 in Novak Silva, 1934, iz Vidma 10. SMRTI: Smigoc Elizabeta 1879. prev- žitkarica iz Majskega vrha št. 38. ROJSTVA V PTUJSKI BOLNICI Amuš Terezija, Veliki Okič ,26 je rodila hčerko — Julijano; i Erjavec Marija B^l-sk: vrh f^O — Ivana; Gavez Mari.ja. Gru- gkovec 75 — Ivana; Koržc Ber- nada, Ptujsika gora 38 -- S Ivo; Cafuta Elizabet«, Velika Var- nica 4 — Silvo: Pulko Kristi- na, Krčevina 136 — Silvo; Me- saric Marija, Starošinci 7 — Silvo: Turkovič Polek.si^a. Vi- čava la — Ratka; Balažič Hedvika, Staranova vas 22 — Elizabeto; Ropič Marija Belski vrh 57 — Franca; Muster Julija- na, Ptuj, Ormo.škn 7 — Marja- na; Pihlar Ana Vurberk 32 — Stanislava; Samoerl Matilda. Draženci 17 — Sreč'ka- Cucek Marija, Vlntarovci 32 - Mila- na; Kokot Elizabeta Hraslovcc 4 — Franca; Tonolovec Pv-lena, Pongorci 25 ~ Franca: Ozmec Marija Zg. Breg 31 - Marti- na; .Strucl Franči.ška Ptuj, Slomškova 1 _ Romana; Kolar Ljudmila. Zerovinci 47 _ s*a- nislavo; Vrab! Alojziia. Zabov- tA 57 - Nežo; Debel j ak Ana, Gradišče 54 — Alojzijo; Godec Ema. Krčevina 24 — Ido; Saga* din Marija, Slovenja vas 44 _ Kristino. POROKE V PTUJU Jelenkovič Dušaa oficir JLA iz Ptuja — Smolej Albina na- meščenka z Jesenic. Klep Av-- gu.štin, šofer iz Ptuja — Milo- .^ič Marija, nameščenka iz Ptu- ja. Sp. Breg 1. SMRTI V PTUJU Arnuš Jakob roj 1881 Ptuj,^ Prešernova 21; Koderman Ja- kob, roj. 1870, Ptuj, Sp Breg 102: Šarkozj Stef^.n, roj. 1900, Ormož 82. I Šf»OftT TO NEDEUO ZOPET USPESNI ALUMINIJ : RUDAR (Trbovlje) 3:3 (2:2) V začetku je kazalo, da bo Aluminij doživel katastrofo, saj je Rudar že v 4. minuti dosegel prvi gol, nato v 11. minuti dru- gega. Potem šele se je Aluminij zbral in pričel smiselino napadati in res je Šiško po lepem pred- ložku Kureliča znižal rezultat. Pet minut nato je bil ponovno uspešen Šiško, ki je ukanil vra- tarja gostov in izenačil rezultat. Taicoj v pričetku drugega polča- sa je Aluminij povedel na 3:2 in obdržal vodstvo vse do 75. mi- nute. Potem je Rudar po Opres- niku izenačil V zadnjih minutah Pa je Aluminij rastreljai skoraj 100 odst. priliko in s tem zaslu- ženo zmago Igra je bila v glav- nem enakovredna, čeprav je bil Rudar tehnično boljši, Aluminij pa je premoč gostov nadoknadil s požrtvovalnostjo. DRAVA • RUDAR (Velenje) 3:1 (1:1) Današnja zmaga Drave je bolj skromna, vendar zaslužena. Ve- lenjčani so v pričetku takoj po- vedli na 1:0. Izgleda, da ima Dravin vratar precejšnjo smolo proti strelom iz daljave. V sredi polčasa je izenačil Maks Sirec. I tem delu je bila Igra enako- vredna. V drugem polčasu je bi- la Drava vseskozi boljša in po Maksu in Pepiju Sirecu dosegla dva gola in s tem zmago. Sodil je Brunšek iz Celja precej nesi- gurno 400 gledalcev je bilo za- dovoljnih z igro domačih. Položai na lestvici sa nj bist- veno spremenil, vendar j'e mo- ral Aluminij kljub delnem« uspe- hu prepustiti 5. mesto Železni- čarju iz Maribora. Lestvica vzh. slov. nog. lige; Nafta 6 4 1 1 22:10 9 Rudar T 6 4 1 1 27:L3 9 Proletarec 6 4 0 2 10: 7 8 Drava 6 4 0 2 16:13 8 Železničar 6 3 0 3 25: 9 6 Aluminii 6 2 2 2 9: 9 6 Sobota 5 2 0 3 18:21 4 Rudar V 5 2 0 3 9:15 4 Celje 6 2 0 4 7:22 4 Kovinar 6 0 2 4 6:30 2 Ostali rezultati: Železničar ; Sobota 11.0 Nafta : Kovinar (Store) 1:1 Proletarec : Celje 3:1 -/ki IZ PODLEHNiKA Letošnja jesen vsem ni pri- nesla zaželenega uspeha, ker je v našem okolišu skoraj polovica kmetovalcev občutno prizadetih zaradi mraza, ki je uničil v nekaterih predelih vino- grade tudi 100 odstotno. Tudi sadja letos ni bilo v toliki meri, kot se je pričakovalo. Vse te okoliščine bi morala upoštevati davčna komisija ob razdelitvi davka, oziroma določanju četrte akontacije, kakor tudi celoletne- ga predpisa . Predvolilni sestanki so bili že v vsem okolišu, prebivalstvo pa se sedaj pripravlja na nadalje- vanje elektrifikacijskih del, kar se bo začelo še v tem mesecu. V Podlehniku upamo, da bomo v doglednem času postavljeno na- logo izvršili. Mali oglasi PRODAM dober klavir. Vprašati Petrovič Ptuj, Levstikova pot 4. PRODAM dobro ohranjen štedil- nik s 3 odprtinami. Vprašati pri Gabrovec, Ptuj, Trg Svobo- de (Minor. hiša). NEZNANCA, ki je zamenjal v ponedeljek 2. nov. t 1. pred Cučkovo hišo v Ptuju zeleno kolo prosim, da ga zamenja za svojega na ptujski postaji Ljudske milice. Skledar Martin, Apače. PROSIM najditelje rdeče volne- ne jopice, ki sem jo 31. okt. 1.1. zgubila na cesti Sp. Breg — Ptuj, da mi jo vrne proti na- gradi. Dvorsky — Bouha, Ptuj. Šp. Breg 68. PROD.AM rabljeno skoraj novo kuhinjsko pohištvo za 25.000 din. Naslov v upravi. PRODAMO Ustje v Ljudskem vrtu. Vprašati Olepš. društvo Ptuj (tajn. Brus — sodišče). Prodam njivo na Spodnjem Bre- gu. Naslov v upravi. TEDENSKI KOLEPAR Petek, 6. novembra — Lenard Sobota 7. novembra — Engel- bert Nedelja 8 novembra — Bogo- mir Ponedeljek 9 novembra — Teodor Torek 10, novembra — Andrej Sreda 11. novembra — Martin Četrtek 12. novembra — Mar- tin Petek 13 novembra — Stani- slav i VREMENSKA PREROKOVANJA za november-listopad Ako je na mrtvih dan lepo vreme, bo drugo leto čuda žira. j Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo. Andrejev sneg — z žitom kreg Ce je Martin lep, veliko da zimo, če je meglen, slabo dobi- mo. Ce je na Martinov dan lepo, bo za tri dni sneg Ce Martinova gos po ledu pla- zi, ob novem letu navadno po blatu gazi. Ce Martin sonce ima, pride rada huda zima. Ce pred Martinom zmrzuje, je pred novim letom povoden}. Ce se Martinu (vinska) buča z zelenim trsnim perjem zamaši, bo drugo leto dobra vinska le- tina (ker trta dozori). Ce Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. Dež te je Martina, potem pa zmrzlina, pozebe ozimina in pri- de draginja. Do dneva mrtvih grdo vreme, po teh dnevih pa lepo. Kadar je pred Martinom leda po lužah, prihodnje leto ne bo fiešenj. Stran 4 PTTMSKT TEDNIK^ Ptnj, 6. noreniT>ra 1*^53 Zadružništvo v okraju v KRATKEM Obstoječe sadovnjake bo po- trebno ohraniti z rednim po- navljanjem škropljenja in z gnojenjem. Sadjarski odseki pri KZ so v večini krajev, kjer je ohranjenih vsaj nekaj sadov- njakov, skrbeh, da se temeljito škropi sadno drevje na njiho- vem področju. Uspehi škroplje- nja s pravilno razredčenim škropivom in s pravočasnim škropljenjem vračajo sadjarjem zaui>anje v rešitev obstoječega sadnega drevja pred uničenjem. Škropiva je dovolj in tudi iz- kušenj imamo dovolj, da se lahko vsaj v bodoče varujemo vsakih posledic. V okraju bo nad 20 ha obsto- 1 ječih sadovnjakov vzetih pod strokovno oskrbo OZZ in delo- \ ma tudi finansiranje s subven- cijami za nabavo škropiv in gnoja. Te sadjarske površine bodo služile demonstrativnim poskusom o pravilni negi, gno- jenju in škropljenju, da bodo sadjarji na teh nasadih po ce- lem okraju praktično videli, kako je treba čuvati nasade. Sredstva za to — okoli 500.000 dinarjev — bosta zbrala OZZ in OLO, Od marca t. 1 doslej je bilo po KZ 9 rednih revizij in 5 krajših pregledov. Redne revi- zije so bile v KZ Moskajnci, Ptujska gora, Destemik, Pod- lehnik, Dolena, Muretinci, Pa- cinje, Hajdina in Lovrenc na Dravskem polju. Pri KZ Ptuj- ska gora. Pacinje, Moškajnei in Podlehnik so bili ugotovljeni večji primanjkljaji Krivca za primanjkljaj v KZ Pacinje sta že kaznovana na zanomo kazen in povračilo škode. Za KZ Ptuj- ska gora ie postopek v teku. KZ Moškajnei bo morr.la šicodo uveljavljati civilnim potom * Upravni odbori KZ še povsod niso zahtevali jamstva od po- slovodij in ostalih uslužbencev, ki opravljajo z denarjem in blagom. Z jamstvom bo mogoče preprečiti primanjkljaje, sicer pa bi zadoščalo, da bi nadzorni odbori redneje in vestneje opravljali svojo nalogo. Zaradi prevelikih poneverb — 641.000 iz leta 1952-53 in 350.000 iz prejšnjih let — je morala Kmetijska zadruga Ptuj- ska gora napovedati likvida- cijo. Likvidacijska masa ne bo zadostovala za kritje obvezno- sti, zato bo treba seči po dele- žih in po jamstvu članov, kar bo menda edinstven primer v Sloveniji in bo močno škodoval ugledu zadružništva. Novoizvo- ljeni upravni odbor KZ Ptujska gora je bil pripravljen jamčiti osebno s pc«ipisom menice za nov kredit pri NB in kriti iz- gubo tekom 2 let, na kar Pa NB ni pristala. Enak primer je pri KZ Stojnci, ki izkazuje za 1. poUetje izgubo. NB ji je odpo- vedala kredit. Zbor zadružnikov ni pristal na spojitev te KZ z neko sosedno KZ, ki bi jo spre- jela z aktlvo in pasivo. Plačni fond komai dosega KJ^ Podvincl, Pacinje. Grajena in Vurberk. S temi KZ bo potreb- • no nekai ukreniti, ker niso spo- • .sobne ničesar prigospodariti za ; zadružne sklade, kar bi koriža- ru, zaradi česar mora KZ v ne- srečnem primeru utrpeti večjo škodo. Take izkrr^nje imajo v KZ Juršinci in Lovrenc, kjer zavarovalnina ni krila vredno- sti. nastale škode. * Vrsta KZ se ie gospodarsko precei okrepila. V tem prednja- čijo KZ Podlehnik z dobičkom 1 054.000 din. Leskovec 1 800,000 dinarjev. Maišnerk 1,310000 din, Ormož 2.6S3.525 din in Zetale 1.237.81 fi din. Skupni dobiček vseh KZ v okraju znaša v 1. polletju 16 milijonov dinarjev ♦ Podjetja OZZ so se utrdila. Uspehi bodo še vidnejši, če bo v bodoče prišlo do zbližan^a med podjetji in kmetijskimi zadruga- mi. Potem kmetje-zadružniki ne bodo več prepuščali pri prodaji svojih pridelkov in živine do- bičkov profitarjem, od katerih nimajo nikakih koristi, dočim gredo dobički podjetij OZZ in KZ v korist razvoja naiega kme- tijstva. ★ Podjetje za odkup poljskih pridelkov je imelo v prvi polo- vici 1953. leta 42,220j000 dinarjev prometa pri nakupu in prodaji jabolk (7,640.000), semenskem in merkantilnem krompirju (19 mili- jonov 56 tisoč) pri umetnih gno- jilih (1,935.000) pri sredstvih za zaščito rastlin (4,012.000) in pri ostali dejavnosti (8.577.000). V 1. polletju je začelo podjetje tudi z odkupom oljaric. Sklenilo je pogodbo s Tovarno olja v Slo- venski Bistrici, Promet drugega polletja bodo prikazovale mnogo višje števil- ke. V prvem polletju je podjetje pripravljalo teren za odkup. Uspehe odkupne in prodajne mreže drugega polletja bo poka- zal celotni sklepni račun podjet- ja. Podjetje za odkup živine, za prodajo v živem in zaklanem stanju Je imelo v prvem polletju 3$,4?4.000 din prometa ob po- vprečno 20,28 odgt. stroškov. Ob prenizkem obratnem kreditu 4 milijone din se podjetje ne vn re dokopati do višjega prometa Razvoj podjetja pa ovira tudi nezadostna povezava z živino- rejskim odseki KZ ter nezadost- na odkupna mreža, kar znat'-"- vpliva na razmeroma visokj od- stotek stroškov in zadržuje pod- jetje pri nižjem finančnem etek tu. Temeljita revizija podjetja je pokarala na napake, ki jih bo v bodoče potrebno odpraviti, da bo podjetju zagotovljen razvo in celo obstoj. ★ Mlekarna OZZ je v 1. polletju odkupila 558.000 litrov mleka Od te količine je šlo za vsako- dnevno ljudsko potrošnjo 450 tisoč litrov ostala količina pa v predelavo v mlečne izdelka. Ki'' ka proizvodnja mleka je spravi- la podjetje v 1 četrtletju v res^ ne težave. Male količine adkup.- ijenaga mleka in visoki prev ni stroški so povzročili izgubo, ki jo je podjetje v maiu in ;aaS ju komaj krilo s povečanim prd* metom. V dmgem polletju Je podjetje aktivno. Podjetje je pred resnim vpra- šanjem razširitve obrata, ker do- sedanja kapaciteta strojnih na- prav ne odgovarja količinam od- kupljenega mleka in potrebam predelave. Sirarna ima kapaote- to le za največ 6000 litrov mleka dnevno. Prodaji mlečnih izdelkov tega podjetja močno konkurirajo eaa- ka podjetja iz sosednje republi- ke, ker plačujejo mleko po 12 din največ, dočim plačate jo podjetje povprečno po 19 din li ter. V bodoče bo odkupovalo pod- Jetje mleko le potom KZ, Živi- norejski odseki KZ bodo orna.Ti- zlrali odkup mleka, plačevala ga bo KZ, obračunavalo pa ho pod- jetje. Podjetje »Les« je in-lo ▼ le- tošnjem 1. polletju 33,251.000 din prometa z ustvaritvijo 1,200.000 din pozitivne razlike. V ill tro- mesečju je promet zelo na-asel, ker je podjetje odpremilo v mo- zemstvo večje kol ' ne hrastove- ga in bukovega lesa in ustvarilo, kot je pokazal delni obračun, nad 65.'i.000 deviznih dinarjev Vse kaže na lepo perspektivo podjetja * Obrtna podjetja OZZ so do- segla v I polletju 6,363.828 din prometa s prodajo rezaneg.^ le- sa (232.994), s storitvami žage (2,133.236). s stcri'vami strojne- ga parka (2,6'0.259), s storitvami mlina (202 122). in s prodajo strojev (1.185.207). Lesni obrat žaga Ormož je se- žagal v prvem polletju 1260 kubi metrov hlodovine za izvoz in do- mači trg ter za privatnike Od kmetov je odkupi! 729 kub me- trov lesa in si s tem zagotovil stalno obratovanja j Strojni park opravlja storitve z dvema traktorjema goseničar- jema, s 4 rigolnimi plugi, planir- no desko in tovornim avtomobi- lom. Goseničarji so bili v veliko pomoč pri rigolanju in ostalih zemeljskih delili Za ženo in gospodinjo Na ka) misli gospodinia v iesensliem časa v kuhinji bomo morali po- stopoma preiti na zimsko pre- tirano. Zdaj ni več mnogo ze- lenjave. Ta prehod nam bo omogočil krompir. Zdaj je riaj- boljši (gotovo pa ste ga na- bavili tudi za zimo) in zato ga kuhaj mo čim več. Kuhamo ga vedno v slani vodi (v lupini ali olupi j enega) na mirnem, ne premočnem ognju. Tako nam ne bo nikoli spokal. Kuhan krompir pustimo nekaj trenut- kov na toplem štedilniku, da postane lepo mokast. Gospodi- nje na vasi ne mečejo 1 upln stran, ampak jih porabijo za krmo. Posušene lupine pa tudi dobro gorijo v peči. Krompir lahko kuhamo na sto različnih načinov, kot dodatek k zelenjavi ali mesu, kot samo- .stojne jedi posebno pa za ve- čerje lahko pripravite veliko okusnih jedi iz krompirja v ze- lo kratkem ča=nj. Ko spremin,iamo našo polet- no prehrano v zimsko, ker tvo-! do tako zahtevali vlažni in mrzle-'?) dnevi, se bomo mora- li odlc^^Hi uporabljati tudi več mera. Ker pa je meso razme- roma drago, si bo treba poma- gati na razne načine. Z zmletem mesom lahko pri- pravite izdatne obroke, pri tem na lahko porabite meso slabše kvalitete ail tudi drobovino V vse te jedi z zmletim mesom lahko daste le beljak brez ru- mcnj^-ka, ki ga porabite za te- •fto ali ga zme.^^nrg^ ? slad- korjem daste otroku, da suro- vega po^e Zda i bodo ia^Ca ved- no dr?žia in talvi ma-hn' pri- hrar>i vei-lco r'"mpni-o Zdravo ie. da dobi otrok siirov rume- ri.-^rsk. kvaliteta m«''^ na ne bo bistveno trnpla Zp 1 k- držati samo zase. poskuša ga izoblikovati po svojih željah, negovati in zanj skrbeti. Toda ljubezen staršev mora biti moč- nejša od take navadne ljubez- ni, niora biti tako močna, da se zna odpovedati. Narava poverja staršem otro- ka, da ga vzdržujejo, vzgojijo in negujejo, da mu nudijo mož- nost, da doraste v zdravega in normalnega človeka. Starši naj se zavedajo, da mora postati njihov otrok pošten in sposoben človek, toda biti mora tudi po- polnoma samostojen, kajti oni mu ne bodo mogli biti vedno op-ora Iz nepravilno pojmovane ro- diteljske ljubezni starši največ- krat svojega otroka razvadijo. So starši, ki ne vidijo napak svoi:h oto-ok. niti nimajo toliko moči. da bi ga vzgajali strogo, kolikor je to potrebno, da iz njega nastane človek, ki se bo znal prilagoditi stvarnemu živ- ljenju. Iz razvajenega otroka pa se razvije slabotno in nesposob- no bitje. Taki starši se včasih sami prestrašijo posledic, do katerih pride zaradi njihove slabosti in popustjjivosti in po- tem skušajo s pretirano stro- gostjo nadoknaditi vse zamuje- no Toda to nedosledno vede- nje otroka samo draži, budi v njem željo, da se z»perstavlja in je nehvaležen. Zmoten je tudi strah staršev, da se bo otrok izgubil, če ga zmerno seznanijo s stvarnostjo, kakršna je v resnlcL Nič ne bodo dosegli starši s tem, da vzgajajo otroka za kitajskim zidom, kajti narava gre svojo pot in prej ali pozneje se bo otrok od tam odtrgal in šel po svoji poti. Taka pot pa je ved- no polna nevarnosti, da otrok razočaran zapusti starše in je razočaran tudi pozneje v živ- ljenju. V tem oziru greše več matere kot očetje. Nasproti razvajenemu otroka stoji otrok, vzgojen v stvarni in hladni strogosti. Pri tej vzgoji pa greše največ očetje. Oče pozna težave in borbe v življenju in se boji, da njegov otrok ne bi bdi razvajen in ne- dorasel resnim življenjskim na- logam. Ce oče pri tej vzgoji za- pade v skrajnost, potem prepo- veduje otroku vsako veselje, nalaga mu pretežke dolžnosti, ne dovoljuje otroških iger in vse to samo zato, da bi ga že zgo- daj privadil na resnost in teža- ve življenja. Pri tem oče po- zablja, da preteče nekaj časa, I preden otrok doraste v člove- ka In v tem časji je za pravilni j duševni in telesni raizvoj igra I nujno potrebna. Hladna stro- gost, prezgodnje postavljanje resnih nalog lahko postane za otroka veliko breme, da po^ njim omaga in se razvije v du- ševno neuravnov^enega člo- veika. Uredbe, od oki. navodila in od'očbe obavliene v Uradnem listu FLRJ št 43 z dne 28. oktobra 1953 363 — Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o tarifi prometnega davka — 522 < 364 — Uredba o pravici ljud- 1 skih odborov mest, mestnih ob- čin s posebnimi pravicami In ob- čin, da smejo razširiti namen 1 določenih namenskih sredstev — 524 366 — Uredba o proračunsko- administrativni inšpekciji — 528 I 367 — Uredba o finančni in- špekciji — 531 j 368 — Uredba o tržni inšpek- i ciji — 533 369 — Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o upravlja- nju zdravstvenih zavodov — 535 371 — Uredba o Jod^ranju soli za prehrano ljudi in domačih ži- vali — 536 372 — Odlok o vzdrževanju otrok In drugih oseb v socialnih zavodih na območju drugega j ljudskega odbora ali v drugi ljudski republiki — 536 373 — Odlok o ureditvi pravi- ce do pokojnine članov bivšega pokojninskega sklada razrednih poštarjev in poslovalcev 374 _ Odlok o načinu izpla- čila sredstev, ki se dobijo s pro- ! dajo stanovanjskih hiš iz sploš- nega ljudskega premoženja na obroke ljudskim odborom — 537 375 — Navodilo o spremembi in dopolnitvi navodila k odločbi o znižanih prodajnih cenah za industrijske produkte, ki so nar- menjeni za kmetijsko produkci- jo in ribištvo — 537 376 — Odločba o taksni opro- stitvi pri izvajanju zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetij- skim organizacijam — 536 377 — Odločba o znižanju enotne prodajne cene na drob- no in prodajne cene na debelo za sladkor v kockah — 539 378 — Odločba o znižanju stopnje akumulacije in skladov za sladkorne tovarne, ki proiz- vajajo sladkor v kockah — 539 379 — Odločba o podaljšanju veljavnosti nakazil za ugodnejši nakup premoga — 539 380 — Odločba o ustanovitvi disciplinskih sodišč prve stopnje pri posameznih zveznih zavodih — 540 381 — Navodilo za obračima- vanje povračila razlike pri ceni sladkorja v kockah, nastčile za- radi znižanja cen — 540 382 — Odločba o stopnjah prometnega davka na motoma vozila — 540. Z nastopom meseca novembra se glavna kmečka dela pravza- prav prenehajo. Kljub temu pa ostane za dobro kmečko gospo- dinjo, pa tudi za vestnega gospo- , darja dovolj opravkov, ki jih ne opusti, ker bi sicer lahko po ne- potrebnem trpel občutno škodo. Predvsem je treba pospraviti z njiv ostanke pridelkov ter ze- lje, repo, korenje, pripraviti za- sipnice ter pridelke gomoljnic dobro vzimitl. Dovolj Je časa za jesensko praho in globoko ora- nje, ki je tolike važnosti za po- \ pravo sloga zemlje. Na težke ! zemlie je dobro že leseni navozl- ] ti gnoja, medtem ko ga na lažje ' zemlje lahko navažamo tudi spo- mladi. Jeseni na njive navoženi i gnoj zložimo v večje kupe, ki jih pokrijemo z zemljo. Sedaj je tudi najugodnejši čas za gnoje- nje travnikov, na katere v suhem vremenu navažamo gnojnico, ali pa tudi potresemo hlevski gnoj. Dober pridelek sena nam bo ta trud bogato poplačal, zato ga ne smemo na noben način opustiti. V sadovnjaku novembra lahko še posadimo drevesa, ki jih mo- ramo prav tako še v tem mesecu zavarovati pred zajcem. Stara drevesa pa očistimo vseh suhih vej, razredčimo pa tiste, ki so pregoste. Važno je jesensko škropljenje sadnega drevja, ki ga je treba izvesti prav tako v novembru. Nekaj časa zahteva tudi pre- gled plodov v shrambi. Nagnila ■ jabolka je treba ločiti od zdravih i plodov, za katere je dobro, če jih, vsakega posebej, zavijemo v časopisni papir, ker se ta!-:o da!;e časa ohr-inijo sveža, in ker ■ to preprečuje gnitje. V hlevih v novembru ne zmanjka opravil Največ jih je okrog živali, ki jih pitarno Po- skrbeti je treba za to, da v teku meseca zavarujemo hleve pred hujšim mrazom, ki lahko nastopi v naslednjem mesecu. 2ivali v zimskem času potrebujejo le to- plejši prostor kakor poleti, ven- dar pri tem ne smemo pozabiti, da tudi v tem času rabijo čim več svežega zaraka V mnogih hlevih in svinjakih namreč še vedno slab zrek več škoduje ka- kor mnogi drugi nedostatki. V krmljenju goveje živine v tem času dobro seno ugodno na- domešča zrezana pesa, repa ter listje gomoljnic, ki ga mešamo s slamo ali koruznico, da živab ne bi dobile driske. Sredi novembra pa jahko začnemo že polagati silažo. Živali je seveda treba polagoma navajati na novo vrsto krme, ker bi ji sicer lahko pokvarili preba- vo, Silažo je treba nekaj ur pred polaganjem spraviti v primemo topel piostor, da se nekoliko ogreje, ker bi sicer prehladna lahko tudi škodovala živini. Posebno skrb zahteva prehrana molzne živine ter živine, ki jo nameravamo prodati v zakol. V tem primeru nam izredno dobro služijo močna krmila, s katerimi v nekaj tednih (do dveh mese- cov) živino primerno spitamo, molzna živini pa so itak vedno potrebna. Lucerna je odlična krma za svnie Letos sicer ni pomanjkanja krme za živino, vendar ni odveč vedno znova poudarjati korist- nosti lucerne v prehrani svinj. Lucerna nI samo dobra svinj- ska krma v svežem stanju, tem- več tudi v posušenem. Navadno rabimo za to tretji odkos lucerne. V naprednih deželah porabljajo lucerno kot svinjsko krmo tudi tam, kjer sicer lucerne ne sejejo. Krmijo jo zmleto v moko. Mnogi svinjerejci dajejo svinjam kakih 14 dni pred oprasitvijo izključno samo tretji odkos lucerne in raz- ne kuhinjske odpadke. i Mladim svinjam, ki Jih Se ne pitajo, dajejo v obroku % lu- cernine moke in četrtino močnej- še zrnate krme. Da bi lucerno čim bolje izko- ristili, zlasti kot zimsko krmo za svinje in kokoši, so izdelali po- sebne mline, ki jih imajo pone- kod tudi že v naših krajih. Ti mlini so zelo pripravni za mletje lucerninega semena v moko. Tu- di stebelca 'uceme meljejo mJini v drobno moko, da jo lahko pre- sejejo na situ, ki ga sicer rabimo za krušno moko. Večji otrobi, ki ostanejo pri presejevanju, dobro aluzijo večji živini. Med Med živili človeka zavzema po- sebno mesto med, eno največ vrednih prirodnih živil. To je sladki nektar cvetja, ki ga nabi- rajo čebele in ki se pri prebavi v njihovih želodčkih pretvarja v med. Prvotno je bil določen za krmilo čebclnih ličink, ki so zaprte v stanicah satovja. Če- belarji 60 znali doseči, da zna- šajo čebele meKi tudi v satovje, kjer ni ličink. Med vsebuje povprečno 1 do 10 od^t. trsnega sladkorja. 34 do 33 odst. dekstroze, 39 do 40 odst. levuioze (torej skupaj 74 do 85 odst. sladkorja), 5 odst. ekstraktivnih. 0,8 do 0.10 mi- neralnih snovi in 15 do 20 odst. vode; značilne so v njem organ- ske kisline (mravlitnčna kisli- na), tako da nekoliko kislo rea- gira. m'^\'ljinčna kislina je tudi vzrok, da se med ne kvari. Med vsebuje tudi vitamin B, ki je važen za rast Med presojamo predvsem po vonju in okusu, pa tudi po spe- cifični teži. Je dietetično živilo, ki draži sluznice in jih spod- buja k izločanju ter je zato do- bro uživati med pri kašlju. Mnogo medu ni dobro uživati obenem, ker se v prebavilih razJ^raja ter moti prebavo in napenja. Je pa dobro sladilo zlasti za slajenje mleka, za kruh itd. Vrednost meda kot živila se cesto pretirava, posebno če upo- števamo, da ni štedljivo živilo. Dober med je dvakrat dražji od [sladkorja, sladilnosti pa vse- buje le V's sladkorieve. Ljudska medicina uporablja med tudi kot mazilo pri tvorih bulah itd., da bi se hitreje zacelili. PRODAM pisalni stroj Reming- ton. Vprašati v upravi. SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka ★ Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno žive- ti. ★ Nememu dedetu niti mati ne more pomoči. * Mož besede premisleka — pre- seda. Rana ura, zlata ura. ★ Sam sebi je vsak mil sodnik. ★ Vsak se sam varuj, drug te ne bo. Iz obilnosti srca usta govore. ★ Hitro začeto je dvakrat pri- jeto.