SPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBE Z BAKTERIJO CHLAMYDIA
TRACHOMATIS V SLOVENIJI
SEXUALLY TRANSMITTED INFECTIONS WITH THE BACTERIA CHLAMYDIA TRACHOMATIS IN SLOVENIA
Barbara Mihevc Ponikvar1, Irena Krotec1, Irena Klavs1 Prispelo: 22. 3. 2012 - Sprejeto: 2. 8. 2012
Pregledni znanstveni članek UDK 616.9(497.4)
Izvleček
Namen: Namen prispevka je na osnovi sistematičnega pregleda objavljenih raziskav oceniti prevalenco genitalnih okužb z bakterijo Chlamydia trachomatis v Sloveniji.
Metode: Pregledana je bila literatura v dveh elektronskih podatkovnih zbirkah, in sicer v zbirki PubMed z uporabo kombinacije ključnih besed »chlamydia« in »Slovenia« ter v zbirki Cobiss Slovenija s pomočjo ključnih besed »klamidija«, »chlamidia« in »chlamydia«. Vključene so raziskave, ki so bile v navedenih zbirkah vpisane do vključno konca novembra 2011 in so vsebovale izsledke o pogostosti klamidijskih okužb med prebivalci Slovenije. Rezultati: V obdobju od leta 1980 do vključno konca novembra 2011 je bilo objavljenih 18 raziskav, ki so ustrezale iskalnim merilom. Večina raziskav je bila izvedena na različnih skupinah prebivalcev Slovenije in ne na verjetnostnih nacionalnih vzorcih. Klamidijska okužba je bila ugotovljena v 0-19% primerih. Pri preiskovancih z nekaterimi stanji, ki so lahko povezana z višjo prevalenco spolno prenosljivih okužb, je bila klamidijska okužba ugotovljena v4,9-19%, pri tistih, ki takšnih stanj niso imeli opisanih, pa v 0-16,5%. Pet raziskav je bilo končanih po letu 2000 in pri teh je bila klamidijska okužba ugotovljena v 0-6,5%. Največ okuženih je med starimi 20 in 24 let. Zaključki: Chlamydia trachomatis je pomembna povzročiteljica spolno prenosljivih okužb v Sloveniji. Večine klamidijskih okužb zaradi nizkih stopenj testiranja ne prepoznamo in tako zamujamo številne priložnosti za zdravljenje in preprečevanje kasnih posledic, predvsem za reproduktivno zdravje žensk.
Ključne besede: Chlamydia trachomatis, prevalenca, presejanje, Slovenija
Review article UDC 616.9(497.4)
Abstract
Aim: The aim of this article was to assess the prevalence of genital Chlamydia trachomatis infection in Slovenia through a systematic review of published studies.
Methods: The electronic databases PubMed and Cobiss Slovenia were searched, using the keywords »Chlamydia« and »Slovenia« for PubMed and »klamidija«, »chlamidia«, »chlamydia« for searching Cobiss Slovenia. All studies published by the end of November 2011 reporting the prevalence of Chlamydia trachomatis infection in the Slovenian population were included.
Results: 18 studies meeting the search criteria were published from 1980 until the end of November 2011. Most of studies were conducted in different groups of Slovenian inhabitants and not on national probability samples. The prevalence of Chlamydia trachomatis infection varied from 0% to 19%. Prevalence of 4.9% - 19% was found in participants with conditions that could be associated with a higher prevalence of sexually transmitted infections, and 0% -16.5% in participants without such conditions. Five studies were completed after 2000 and in these, Chlamydia trachomatis infection prevalence varied from 0% to 6.5%. The prevalence was highest among 20 to 24 years old. Conclusions: Chlamydia trachomatis is an important cause of sexually transmitted infections in Slovenia. The great majority of infections are not diagnosed due to low testing rates. Thus we are missing many opportunities for the treatment and prevention of late consequences, especially for the reproductive health of women.
Key words: Chlamydia trachomatis, prevalence, screening, Slovenia
11nštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontaktni naslov: e-pošta: barbara.mihevc@ivz-rs.si
1 UVOD
Bakterija Chlamydia trachomatis (C. trachomatis) je znotrajcelična Gram-negativna bakterija (1), ki se prenaša predvsem s spolnim odnosom in povzroča okužbe urogenitalnega trakta pri moških in ženskah (2). Je najpogostejša povzročiteljica bakterijskih spolno prenosljivih okužb (SPO) v razvitem svetu (3), tudi v Sloveniji, kjer je najpogosteje prijavljena bakterijska SPO (4). Klinično se okužba pri moških kaže predvsem kot vnetje sečnice, obmodka in mod, pri ženskah pa kot vnetje materničnega vratu, sečnice in rodil znotraj trebušne votline. V nosečnosti lahko klamidijska okužba povzroči prezgodnji razpok plodovih ovojev, novorojenčki okuženih mater pa lahko obolijo z vnetjem očesne veznice in s pljučnico (2, 3). Resnično število okuženih v populaciji je težko ugotovljivo, saj urogenitalne okužbe s C. trachomatis pogosto - pri do 50% moških in do 70% žensk -potekajo brez bolezenskih znakov (5, 6) ter tako ostajajo neprepoznane in nezdravljene. Pri ženskah takšna nezdravljena klamidijska okužba lahko povzroči resne zaplete, kot je vnetje rodil oziroma pelvično vnetje (PID), katerega pozne posledice so kronična pelvična bolečina, neplodnost ali zunajmaternična nosečnost (7, 8). Poleg tega osebe, pri katerih poteka okužba brez znakov, predstavljajo rezervoar za širjenje okužbe med spolno aktivnim prebivalstvom (9,10). Zaradi mogočih kasnih posledic za reproduktivno zdravje žensk ter pogostnosti ima spolno prenosljiva klamidijska okužba velik javnozdravstveni pomen. Podatki o prijavljenih primerih SPO z bakterijo C. trachomatis ne odražajo dejanskega bremena okužb v slovenskem prebivalstvu (4). Stopnje testiranja na klamidijske okužbe so v Sloveniji še vedno zelo nizke, manjša nihanja prijavne incidence pa so predvsem posledica nihanj v obsegu testiranja ter nedoslednosti pri prijavljanju, ne pa sprememb pogostosti okužb med prebivalstvom (4, 11). Uvedba visokosenzitivnih, neinvazivnih testov za dokazovanje klamidijske okužbe (12-14) ter dostopnost učinkovitega zdravljenja z enkratnim odmerkom antibiotika (15) postavljata kot pomembno javnozdravstveno vprašanje odločitev o aktivnem odkrivanju asimptomatskih okuženih oseb z namenom preprečevanja kasnih zapletov. Presejanje na C. trachomatis je ponekod v svetu vodilo v znižanje prevalence okužb pa tudi znižanje pogostosti vnetij rodil (16, 17). Priporočila za testiranje na spolno prenosljivo klamidijsko okužbo v nekaterih skupinah ljudi brez znakov okužbe in bolezenskih težav so bila objavljena v štirih evropskih deželah (Švedska, Finska, Anglija, Škotska) in Kanadi; objavile so jih tudi
tri ameriške organizacije za javno zdravje, ki so jih nato povzela različna zdravniška združenja (18-20). Večina priporočil in smernic za presejanje na spolno prenosljivo klamidijsko okužbo priporoča presejanje vseh spolno aktivnih žensk do 25 let in presejanje spolno aktivnih žensk, starejših od 25 let, z dodatnimi dejavniki tveganja za klamidijsko okužbo, npr. nov spolni partner ali več partnerjev v zadnjem letu. Nekatera priporočila vključujejo tudi presejanje moških, npr. vseh spolno aktivnih moških, mlajših od 25 let, ali spolno aktivnih moških z dodatnimi dejavniki tveganja. Odprto ostaja vprašanje optimalnega intervala za presejanje. Največ priporočil predvideva presejanje enkrat letno, nekateri pa svetujejo, da se glede na oceno tveganja lahko presejanje izvede tudi pogosteje (21). Za odločitev o stroškovni upravičenosti izvajanja oportunističnega presejanja v Sloveniji in določitev ciljnih skupin je potrebno čim boljše poznavanje bremena urogenitalnih klamidijskih okužb pri prebivalstvu. Namen prispevka je na osnovi objavljenih izsledkov raziskav podati pregled starostno specifičnih prevalenc urogenitalne klamidijske okužbe v različnih skupinah ljudi v Sloveniji.
2	METODE
Pregledali smo dostopno literaturo v dveh elektronskih podatkovnih zbirkah. V zbirki PubMed smo uporabili kombinacijo ključnih besed »Chlamydia AND Slovenia«, v zbirki Cobiss Slovenija pa ključne besede »klamidija«, »chlamidia« in »chlamydia«. Zajete so bile objave v navedenih podatkovnih zbirkah, vnesene do konca novembra 2011. Izključili smo tiste članke, ki niso vsebovali podatkov o prevalenci urogenitalnih okužb z bakterijo C. trachomatis v različnih skupinah ljudi v Sloveniji, torej članke o klamidijskih okužbah pri živalih, o okužbah z bakterijama Chlamydia pneumoniae ali Chlamydia psittaci in klamidijskih okužbah drugih organskih sistemov (oči, dihal). Preostale članke smo pridobili in pregledali. S pregledom referenc smo identificirali še dodatne vire, ki jih nismo našli pri iskanju s ključnimi besedami.
3	REZULTATI
Pri iskanju z navedenimi ključnimi besedami smo v zbirki PubMed dobili 21 in v zbirki Cobiss Slovenija 399 zadetkov. Med njimi in njihovimi referencami smo našli izsledke 18 raziskav, objavljenih od leta 1980 do konca novembra 2011, ki so vsebovale podatke o pogostnosti urogenitalne okužbe z bakterijo C. trachomatis v
različnih skupinah prebivalcev Slovenije. Velikost vzorca se je gibala med 30 in 2.027 preiskovancev, skupno pa je bilo v omenjenem časovnem obdobju v te raziskave vključenih več kot 10.000 oseb, od tega tri četrtine v raziskave, končane po letu 2000. Opisi in izsledki raziskav so predstavljeni v Tabeli 1 in Tabeli 2. Med preiskovankami z zdravstvenimi težavami, potencialno povezanimi z višjo prevalenco SPO (neplodnost, spontani splav, cervikalna intraepitelijska neoplazija) je delež s klamidijsko okužbo variiral med 4,9% in 19%. Najvišji delež okuženih (19%) je bil ugotovljen na zelo majhnem vzorcu 39 žensk s spontanim splavom v drugem trimesečju nosečnosti (22). Med ženskami s tubarno neplodnostjo, ki je lahko posledica nezdravljene klamidijske okužbe, so okužbo dokazali v 12,2% (23), med ženskami z neopredeljenim vzrokom neplodnosti pa v 4,9% (24). V 6,4-7,8% je bila okužba s C. trachomatis ugotovljena pri ženskah s cervikalno intraepitelijsko neoplazijo (CIN) (25-27), ki je dokazano vzročno povezana z okužbo s humanimi papiloma virusi (28).
Med moškimi in ženskami, ki niso imeli znakov okužbe z bakterijo C. trachomatis ali bolezenskih težav SPO, je delež okuženih variiral od 0% do 16,5%. Pet raziskav (29-33) je bilo končanih po letu 2000 in laboratorijsko testiranje, ki je bilo v celoti izvedeno z uporabo modernih molekularnih metod za dokazovanje C. trachomatis, je potrdilo okužbo v 0-6,5% (Slika 1). Najvišji delež okuženih v teh petih raziskavah (6,5%) je bil ugotovljen med spolno aktivnimi, 18-24 let starimi preiskovanci iz treh urbanih okolij, za katere avtorji raziskave menijo, da predstavljajo dobro informirano populacijo mladih ljudi s predpostavljenim tveganim spolnim vedenjem
(29). Nobenega primera niso našli med vzorcem dijakov moškega spola tretjih oziroma zaključnih letnikov srednjih šol na Gorenjskem (30). Le ena izmed raziskav je bila narejena na verjetnostnem vzorcu slovenske populacije (od 18 do 49 let); okužba je bila ugotovljena pri 1,6% žensk (95% IZ: 1,0-2,7%) ter 3,0% moških (95% IZ: 1,9-4,6%). Najvišji ugotovljen delež okuženih v tej raziskavi je bil 4,7% (2,5-8,5%), in sicer med 18-24 let starimi preiskovanci obeh spolov, ki so že imeli spolne odnose (31).
Leta 2005 je v novogoriški regiji potekal pilotni projekt »Varovanje rodnega zdravja mladih žensk«, v okviru katerega so ponujali rutinsko testiranje na okužbo z bakterijo C. trachomatis ženskam med 18. in 30. letom starosti, ki so prišle na ginekološki pregled na primarni zdravstveni ravni. Namen študije je bil ugotoviti delež okuženih asimptomatskih mladih žensk in rizične faktorje, povezane z okužbo. Prevalenca okužb s C. trachomatis med ženskami, starimi 18-30 let je znašala 1,7%; najvišja je bila v starostni skupini 18-20 let (3%) (32).
V tabelah nismo prikazali rezultatov dveh raziskav med bolniki z znaki in s simptomi SPO, zdravljenimi v dermatoveneroloških in ginekoloških ambulantah. V omenjenih ambulantah so C. trachomatis v drugi polovici devetdesetih let dokazali pri 16,1% moških in 5,3% ženskah z urogenitalno okužbo, starih med 18 in 40 let (34). V obdobju 1999-2003 so okužbo s C. trachomatis dokazali pri 19,5% moških in 10,7% ženskah, starih od 15 do 59 let, zdravljenih v ambulantah za spolno prenosljive okužbe, od tega kar pri 26,2% moških in 16,7% žensk, starih od 21 do 30 let (35).
Tabela 1. Pregled raziskav o urogenitalni okužbi z bakterijo Chlamydia trachomatis v priložnostnih vzorcih
žensk z nekaterimi stanji, ki so lahko povezana z višjo prevalenco SPO. Table 1. Summary of studies of urogenital infection with bacteria Chlamydia trachomatis in convenience samples of women with conditions potentially linked with higher prevalence of STI.
SS I c
> Ü!
m ï 1 #
«g ff S
c m <u .E £ = '(3
>N OD
re
ÇQ
0) CD
5 =5
COOJÏ
C^C^C^CD
2È5ZÈ5
™ Q Q. CO Q
■3 <s£
'EE ® E®
M
S Œ ® £
■t= cdc/I
a to S - >o ■ 3 Î3 j ¡Sc= S > HD Œ =
««.se
cscsji 2>z
cc ï
C 3 CC
5 ¡2 S
^Q C. QCL
t Si
Q Q
t Ž Q Q
^ N
8 <0 « .Ssiis
= OQ-
0>NE
<n
tu
J m
>od5O ratière
CJ
c/i
E^ -Ü J^ ce o t:
3 0 £
> ^ * f -2<D ÎT
¿5 Soi
C C
o >o
Ë --' <5 3
^ CÔCÔ
O E>
ce o
£	c
0	o
1	n Z	'c
ô	8
— >o O =
SP * s
s I
es Š ■-
S JS = 3 ^
■S -È 5 = = .2
% = 2âT co £
CO > Hü V es
g ?
a
1 S ?	§
c	es
O	N
E
' ®a	S3
O E>	o
Q. a)
5 ro
10
35 »

>o
0)0)^-I» g
££ S, 8
CC CCcC
CC CCcC
2 i î M.* ^
Tï
S .g 0)
= s
o ™
cl £ o
û- Occ
û- Occ
._ E S3
o ™
S o
E" ¿=	u;
^	S
o	IS
Ol S	O
>OCS . C
coco
cl« h S
§ ^ îi
<D ç^.t^
s
-1 o .s^ 9 ^ ^^
es
S ^
o O ^ s
ZI ZI
ce		ce	
ce		ce	
.Q zs	ce c	.Q zs	ce r
-J o	ce	-J o	ce
o >	.Q	o >	o
	ZS		3
ž ê a £ S ^ o O ^ s z z
2
s s
o O ^ s z z
C/5
a) -¿=
~ N
« .1
S .î?
3 •=
■o C
œ -a -,
E ° ë L.
° & -S &
d) .S^
Ü ^^
à N
gZ o o
'i^	c^
o m o ¿¡a Îï c^ -S
CT O H
Z c^l— O
:: E o ■
I t î i
^ -a ^ ce oo ' D c .^l— .
: S E ; o ce : E 2
: o O : c c
i ä fg j 3 O • N .
0 ce :
O
xè w
- -s^ cd ü ^
û. E
—	es
"Î3
E	^
o	E
____"	-o
0-^.c o	c
■o o*= i—	ce ■
O ^^ 2 ■»Cl) O
12 Sä'i^
M® .S C s^
H
ciO
oo E "2E o
'h-
oŠ i
c5 c^
"C CS
® s
.□CS _;
>
S3 ^ Z
SS c
0)1Ï ^'O
EE c
:f ^
o- = > rn
CD c^
E
> ra-^ cč a) d ^ &
^ ^ tn
CiO C)
ZO cs
c^ ^
11 £ ■ î^ È? 1 S Š
o i_ w c
. S^ !®
O ^ CSÜ
0) ® ■Q .C2
£1==	E-
■.e^	g tO ^
c^- ^	^ cz
B	i
CL co	O I— — CS
o CS
S, c o
z > ^
o
<0 „. '-s
O
G	^^
o	ŒOT ■
• E	«2 ^^
aj	CTCi
O	'c^o
I—	ÜO
SS Si i
-o ä ^ o cccS^ CC'ÎD --
m
ič S^
00 (31 (31
^ ai cs ^
]Š - j
oä
a
ce _ od £ cg
o o o
"C
ce .c
CC
o ä
Tabela 2. Pregled raziskav o urogenitalni okužbi z bakterijo Chlamydia trachomatis v vzorcih moških in žensk
brez stanj, povezanih z višjo prevalenco SPO. Table 2. Summary of studies of urogenital infection with bacteria Chlamydia trachomatis in samples of men and women without conditions, potentially linked with higher prevalence of STI.
y I
i > Ü! =
Ï £ H g
NÜCCoB ore ^ 75
fi" ŠS
c m <u = £
>N fc
■± c E N 'ogre" >>Cß
•SreÜoi = 2 "
r-j Ü
tO C
I - s G
Je >o C- 5 ™ tit ai (/> 2 &
^^ BI !
55
■S £ ï. S
S =
S» 55 >
= >
O a> o .ts
£ .2 SS oë S
'S >
¡E - <
* I = f
■gS» 8 S
13 SS occc£ ccï^ °

TOTO a
S-;:)
j
2 j? = = 2 = ■
.O- .S
es a ° is
SÎ>NQ_S 1= cû.2otS to
cc ;;t '.u

m .Q
>N	■ =
^	-S
O
o	-a
0	'c
Ci	T3
1
TO	>
a) >N
O ._
O O.
aj a
= i! o O
CD
S i _
® go to -Ü E og Äci
S = 2
g> uT m S.
toto üi S-;:)
a) ^
c >c/i TO O
tO ^ "S
a) a E E
Ci <D Ci
T3 «C O.
tO
tO
c^ o Œ
9 5 ¡^
al
N .£3
^ TO
g o
>N ^
l t _ m-^ °
to .■= a>a
N £2 Re
> E oa
J
.02 a
o &
«3
■O C
c o cc
a
» E S -
m ® * * =§
° £
I-
Š "
.c "o o
o
Ü ss
oEœ c^
S-;:)
Ti & E o


.a	3 .g
n S C^
CÖ
tO
'S -o
tO
tO

'č^ Si >
n
.!= CC °
® C	u
° « ■ s^	Č^
J 1 2	¡S
% â	i TO
C	^
CCü o
c c
a) a T=

■a	œ
£5	E
Ci	o ^
a> -	3 o
"i I
CC
CC
- £
alu
cc
CC
O
OS 2
3 s
i --
•■>	i—
s	o
N	.c
O
=	! ^
s	o ° §
■SE o
2 ^ ^ ^^
a)

c^ ci'îs
^ 'a ■ E£a> . ~ .E^

¡5 >0 &
a) CT
m a) §
£S j= Z
E
TJ « O
NI 5
tO
tO
O Ü O '!^ S 'ä
>N
O
C
o
"C
œ
E ë 1* š m
S O N -E
d)
SCi^ C ci a)£ o
^ 5Î 2 ^ 'j^
° K -ctUo — 3 rn I- .£
c C
aj œ T=
;2 't^
to to js s ^ ^
ë ïr a= cc
I^Ü^O I^LLO
ïûiLûûa
O
Rs
O O
CC
CC
O
^.zs ^ zs
° Ü Hi ~ CC O ® _ . tS
CC ^
S	E
a)	ro
E	2
ti)	. 32.
d	c
■ŠL s
.Ç^ « o c^
m
to
3 o
N
aj to
■Sog to «o E S
Π3
= ^ o .-E
^ C
E -S
S .¡^
5
aj
■H a)
Ci.^
8 3 ■' ~ -
o «TOO O * ¿E> O '
TO
'S P
TO
TO
c^ O TO
O '!^ S 'ä
O O « a d) o
.Q c
>N £ ^
O ^
S3 &
S
^■î^ S
ciE cj
'E« c
aï œ Ö o I—

oo
(31 (31
"C
^ ai to ^
TO
O n.
y I as i > Ü! c
1 Ê U Û
jJiiiEaiB
ora ^ 75
Pi ŠS
10 0) .E £ = '(3
>N OJ
œ - S >8.g ■! ■ « 2 ŽS
2 > ü ÜCi ID
1 <
! ë
<
ce ce CD a
2 > 3D
cCce £ d
eg u^ eg t-' eg o" CD
to
o CO " OJ CD
(0 (0
OJ «i
op eg ob ob
, í i a
i Ž Q Q
CC CC
O O
CL CL
CC CC O O CL CL
CC CC
o o
CL CL
■±CEN
'osa« >>tß
g £ o'Ë -Î^J^ji^Jlû
»UU-JiJ im^Û-S
o ai : Ü tt
iS ■ c ^	S	®
œ Œ	.2	E
- = *	o	S
c >0.2	-Q	> *
o ®c	ce	>. Ä
w>o	—	.c w
o	ce	a
> cío	ra	n3 c
O ri	™	™
O
Ra
o O
<= üe
>c/i
>o C
£5 ra .2
3 CiO a
■— U C/l
Ê o
O
N ai CT -
2I s *
CO'ct ü O CT CU
S i ^ « o ,-g
E
re c/i
CC Nn O N > .§ - - o
'c
I >8	"
Ë E = ®	" &
■ScŠ -S?	c	^ a.
2.* & o	S is
X <= -	i5
■2 ra
c/i o.g "--o .o^
~ I «Çi |
ü a n 'mi
ra ±¿
_ _
O O	Œ
§ I	=
° C	S .SS S ü
a)	ra ^ E,®
CO >N	o raCO
~ aj co § á 2« ~ S <s - -
CC ^
i? E
ce-s =
"O O
3B ¡s ® l j g I
Q Vn O
'SE O
-- ra E-a «
£
Tí §
1 2'! -J^^ ^.EE
w Π^ CCC/J (0	(0
'í^ Si ^ ^ ■¡c>(3í^5 ra
(A
C^í^ d, TO
S
îî^ & ^
S^ 35 >
e Hc ^ÎS «a
'c -Jï ^
CT
"O Ç^
tO Ä^tj

ra
a S?o M -OI-3 **
a s'
(oO(U ■ ST CO I
*00ÛL
CC
CC
ce
ce
O
X.Z2 3 ZS
O
ti	c5	O	c5
			
v	c^		ra
D			
ce ^ «a >ço	(5
ra
O ^ O^
oo
o ^
O 2 O^
> '
Ü ^^
i
m t
® S
—
ÜO >
^EE 8 » § o
C.C JÖ C
0)1Ï Û'O
.^ï^lj
aj a
ë E _
S i^S
s s> ^^ ^
C
■F ^ .
E o
i—
O "<5 a; c
C
a c^
^ o
o œ c
'' .o is
o
DO «
1 £ O ■ -C3
i 5 to
2 5
^CL	^ >
■■S I	.^CL
>o	aj i
>o c "c^i ■a ,, o I- o C
<5 5
5
CT2^
§ O 2 E ^ o «g
E
§ - 8 $
-"■¡■h ■S » ^ c^
n 2 2 11
iS

!	k
'	ü 2 Sü
i o
;	ra
^ « ■ ° Ü
.ra
o
JÎ 2 V o *= ra aj
o ,tn ü o
Co -a
2 E
.ra
Ik?

^ .S. E ^
l/l
^ to® ~
OCT®-,-. O CD o -
C^ IS H
ra
% Nra ^ . S^ E
d "i= w
!Z ram
a) CT ® -n
o a) o c
E ^ ^^
CI E W	^ y
t <B	O
uh o	I— o
OOh-	O cc
g 2 g i? O -O ä
^ o cccS^ cc'ÎS -- "
c^
£ S^
oo
(31 (31
"C
^ ai ra ^
ra ■i^ü O n.
ra _ ■S Ú3
(31 (31 (31
ra .n ra ■i^ü O a.
<< -
d - E § i y=" t= « z ŽE H
□ UJi^QQ TO iz
tO
TO TO
^ 1
° S p to
a
TO
^ ž N E
Sto m I
-i1-. E £ 3 S
g ® cŠ
CC .s^^ 3
o o-*2 "2
rt O .
: CO
CC -- CC .c^ .c^ O "ČD TO "Č5CT
O £ o£
°
aj to 2 cn
to .

Z1 3
a> S Š ^
H k §
2 ® -S S
'E .£ to -S
«<¡>2 š TO
C ID c O. CT	c
S °
ü — TO C
S
CC cc
(O-cth-O)
"f T' rp ^ cbojtock
CO"*COC\l
CC cc
o o
Q_ Q.
0
01
■ s. n
" E
JS TO
I ^ Z c
t g iN
'mt
e	>53	co He
2	®	0.2
Č3	m	,!2 -js f=
«	2	8 «a
z	ZSj
¡5- 8.S
-"■¡i 5 š ¡s Is Ü £
® Ü2 m
to o ~ o
S £5 £ '
nto £
^ .S. E ^
~	«
c to® "
a) CT a) -j--o a) o c
O .eil— TO
CC CC
O O
CL CL
<3 5 tU >o§ f cd.* ® co® ® S>n ° G
TO TO
.üj .üj o
7Ü CT TnCT
O £
:5 h-
TO £ M
N
CO	£
o	.a
.Q	• -
>N	E ü'ü
O	"g
8	. ! '
S	E
■— » C/J	Cl
>® iS > a> 3 g
to
§ CT
g <5 EE m
$ E
S E
E
o
a. cd
■J &
EE	"
®	3 o
P 0	£ i
■E o	t- •■£
O O ®l- O
CC CC O O CL CL
<=E = i

aj
.c c

't^ d) .2 cCCO co
££ O ■f^CL
■> OTo d)
2 S"
"C C
TO
O Ig '
3 T3
CT
.C^;» C/) d c
z°g.mn
■a
a) .il a)o O
co -a
o ra a> E .
E <ä ®
c C «	^	y
P <B	o
ui- o	I—	-S3
OOh-	O	cc
(pooto
a^ a^
ui (¡D
CC CC
o o
CL CL
■■S ■■£ 9
CC CO CO >.
CO
«5 iBTOX CO
o «
TO	TO
3	>
"O	TO
aj	.is
co	w
CL	^
o rn S3
to-* cS -Š?
^ rti ^ CJCT ~ c^ c^
i^S^ i iT gj.sT
Ig '13 £ ESl^ EE $ SSE
iS
-"li
£ co
' 53 ü
o
J^ <2
c^ o ~ e: TO ffl
.TO
. E
!Z <St a) CT OJ
o a) o c
Slika 1. Prevalenca [95% IZ] urogenitalne okužbe z bakterijo Chlamydia trachomatis med različno starimi moškimi in ženskami brez bolezenskih težav, Slovenske raziskave po letu 2000.
Figure 1. Prevalence [95% CI] of urogenital infection with bacteria Chlamydia trachomatis in different age groups of
4 RAZPRAVA
V Sloveniji je bilo opravljenih kar nekaj raziskav, v katerih je bila ocenjena prevalenca spolno prenosljive okužbe z bakterijo C. trachomatis, ki kažejo na sorazmerno visoko breme teh okužb v različnih skupinah prebivalcev. Preiskovanci, ki so bili zajeti v raziskave, so se po starosti in tudi svojih značilnostih med seboj zelo razlikovali, kar se odraža tudi v precejšnjih razlikah med ugotovljenimi deleži okuženih. Skoraj vse raziskave so bile regijsko ali krajevno omejene, najpogosteje na urbana okolja (ljubljansko, mariborsko in celjsko območje).
Kar nekaj raziskav je bilo opravljenih pred več kot 15 ali celo 20 leti. Takrat dobljeni rezultati niso relevantni za današnji čas, saj vemo, da se z leti spreminjajo spolno vedenje in navade prebivalcev ter metode mikrobiološke diagnostike. V tem času se je znižala starost, pri kateri mladi začenjajo spolno življenje, izboljšala pa sta se njihovo poznavanje potencialnih nevarnosti SPO in uporaba kondomov (42, 43). Novejše mikrobiološke metode so občutljivejše, njihova specifičnost pa je primerljiva s klasično laboratorijsko diagnostiko izolacije bakterije na celični kulturi (44). Tako se je z uporabo molekularnih metod pomnoževanja bakterijskih nukleinskih kislin povečalo število pozitivnih rezultatov (med 17% in 63% pri različnih avtorjih), kar bi bilo treba upoštevati pri morebitni analizi trenda v prevalenci
okužb (45). Raziskave, ki so prikazane na sliki, so bile vse opravljene z uporabo modernih molekularnih metod, na velikih vzorcih ter končane po letu 2000 in so tako lažje primerljive ter predstavljajo boljšo oceno prevalence klamidijskih okužb v današnjem času. Rezultati teh raziskav kažejo, da v Sloveniji ni večjih razlik v prevalenci urogenitalne klamidijske okužbe med spoloma, najbolj obremenjena starostna skupina pa so mladi odrasli med 20. in 24. letom starosti. Rezultati raziskav, opravljenih pri preiskovancih s stanji, potencialno povezanimi s spolno prenosljivimi okužbami, niso primerni za oceno prevalence klamidijskih okužb v splošnem prebivalstvu, saj pričakujemo, da bo le-ta višja. Izrazit porast stopnje testiranja in števila prepoznanih okužb v goriški regiji in Sloveniji v letu 2005 je bil posledica projekta »Varovanje rodnega zdravja mladih žensk« v goriški regiji (4, 46). Rezultati raziskave, v kateri so testiranje na C. trachomatis ponudili ženskam, ki so zaradi katerega koli razloga prišle k svojemu ginekologu, so lahko vprašljivi v smislu reprezentativnosti glede na splošno populacijo žensk. Vemo sicer, da je približno polovica obiskov pri ginekologih v primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu preventivna (kontracepcija, preventiva raka na materničnem vratu, vodenje nosečnosti in podobno), vendar pa so med preostalimi kurativnimi obiski lahko vzrok za obisk tudi težave, povezane s klamidijsko okužbo, čeprav rezultati raziskave (32) kažejo, da je delež teh sorazmerno majhen. Reprezentativnost vzorcev je lahko sporna tudi v raziskavah, v katerih so vsi vključeni preiskovanci subjektivno povsem zdravi. V eni izmed raziskav (29) so na primer spolno aktivne mlade ljudi pozivali na testiranje na način, ki je nagovarjal predvsem tiste, ki imajo bolj tvegano spolno življenje (nimajo rednega spolnega partnerja, ne uporabljajo kondoma). Tudi pri takšnem vzorcu preiskovanih oseb pričakujemo, da je klamidijska okužba pogostejša kot v splošni populaciji. Najzanesljivejšo oceno prevalence klamidijskih okužb med prebivalci Slovenije smo dobili z nacionalno prečno raziskavo na verjetnostnem vzorcu prebivalcev, starih od 18 do 49 let, ki je bila izvedena v letih 1999-2001. Okužba je bila ugotovljena pri 1,6% žensk (95% IZ: 1,0-2,7%) in 3,0% moških (95% IZ: 1,9-4,6%). Delež okuženih je bil najvišji med ženskami, starimi od 20 do 24 let (5,1%), in moškimi, starimi od 20 do 29 let (4,6%) (31). Podobno so bile tudi v letu 2010 starostno specifične prijavne incidence najvišje v starostni skupini 20-24 let (42,2/100.000 žensk in 50,3/100.000 moških) (4). Pri mlajših od 18 let je bila opravljena le ena večja raziskava, ki je vključevala tudi spolno neaktivne mladostnike, in je pokazala sorazmerno majhno breme
men and women without symptoms, Slovenian surveys after year 2000.
okužbe (30), medtem ko sta dve manjši raziskavi pri specifični populaciji mladostnic, obravnavanih zaradi nezaželene nosečnosti ali predpisovanja kontracepcije, ugotovili bistveno večje breme omenjene okužbe (24, 41).
Slovenski rezultati o bremenu urogenitalne klamidijske okužbe so primerljivi s podatki drugih razvitih držav. Tako so v Veliki Britaniji v splošni populaciji žensk ugotovili prevalenco klamidijske okužbe od 0,8 % pri starejših od 30 let do 4,8 % pri mlajših od 20 let (47); v Avstraliji je bila ugotovljena prevalenca 5 % pri ženskah, mlajših od 25 let, ter 3,9 % pri moških, mlajših od 30 let (48), na Hrvaškem pa so v splošni populaciji odkrili klamidijsko okužbo pri 5,3% žensk in 7,3% moških med 18 in 25 let (49). V obdobju 1980-2000 pa so okužbo s C. trachomatis v različnih evropskih državah ugotovili pri od 1,7 % do 17 % asimptomatskih žensk, odvisno od mesta in okoliščin raziskave (50).
5 ZAKLJUČEK
C. trachomatis je pogost in pomemben povzročitelj spolno prenosljivih okužb v Sloveniji. Breme teh okužb je v določenih segmentih prebivalstva precejšnje in primerljivo z drugimi evropskimi državami. Na osnovi raziskav, izvedenih po letu 2000 med na videz zdravimi preiskovanci, kot najbolj obremenjena starostna skupina izstopajo mladi odrasli med 20. in 24. letom starosti. Premalo pa vemo o bremenu klamidijske okužbe med mladostniki.
V Sloveniji večine klamidijskih okužb zaradi nizkih stopenj testiranja ne prepoznamo in tako zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic, predvsem za reproduktivno zdravje žensk (11, 21).
Literatura
1.	Kihlstorm E, Danielsson D. Advances in biology, manegement and prevention of infections caused by Chlamydia trachomatis and Neisseria gonorrhoea. Curr Opin Infect Dis 1994; 7: 25-33.
2.	Taylor-Robinson D, Thomas BJ. The role of Chlamydia trachomatis in genital tract and associated diseases. J Clin Pathol 1980; 33: 205-233.
3.	World Health Organisation. Global prevalence and incidence of selected curable sexually transmitted infections: overwiew and estimates. Geneva: WHO, 2001
4.	Klavs I, Kustec T, Kastelic Z. Spolno prenosljive okužbe v Sloveniji v letu 2010: letno poročilo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja; 2011.
5.	Gerbase AC, Rowley JT, Heymann DHL, Berkley SF, Piot P. Global prevalence and incidence estimates of selected curable STDs. Sex Transm Infect 1998; 74 (Suppl 1): S12-S16.
6.	Gerbase AC, Rowley JT, Mertens TE. Global epidemiology of sexually transmitted diseases. Lancet 1998; 351: 2-4.
7.	Cates W, Wasserhait N. Genital chlamydial infections: epidemiology and reproductive sequelae. Am J Obstet Gynecol 1991; 164: 1771-1781.
8.	Westrom L, Joesoef R, Reynolds G, Hadgu A, Thompson SE. Pelvic Inflammatory Disease and fertilit: a cohort study of 1,844 women with laparoscopically verified disease and 657 control women with normal laparoscopic results. Sex Transm Dis 1992; 4: 185-191.
9.	Thompson SE, Washington AE. Epidemiology of sexually transmitted Chlamydia trachomatis infections. Epidemiol Rev 1983; 5: 96-123.
10.	Ripa T. Epidemiologic control of genital Chlamydia trachomatis infections. Scand J Inect Dis Suppl 1990; 69: 157-167.
11.	Sočan M, Klavs I, Frelih T, Grilc E, Grgič Vitek M. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2011.
12.	Chernesky MA, Jang D, Lee H, Burczak JD, Hu H, Sellors J, Tomazic-Allen SJ, et al. Diagnosis of Chlamydia trachomatis infections in men and women by testing firs-void urine by ligase chain reaction. J Clin Microbiol. 1994; 32: 2682-2685.
13.	0stergaard L, Moller JK, Andersen B, Olesen F. Diagnosis of urogenital Chlamydia trachomatis infection in women based on mailed samples obtained at home: multipractice comperative study. BMJ 1996; 313: 1186-1189.
14.	Morre SA, van Valkengoed IG, de Jong A, Boeke AJ, van Eijk JT, Meijer CJ et al. Mailed, home-obtained urine specimens: a reliable screening approach for detecting asymptomatic Chlamydia trachomatis infections. J Clin Microbiol 1999; 37: 976-980.
15.	CDC. Sexually transmitted diseases treatment guidelines 2010. Pridobljeno 24.11.2011 s spletne strani: http://www.cdc.gov/std/ treatment/2010/chlamydial-infections.htm.
16.	Scholes D, Stergachis A, Heidrich FE, Andrilla H, Holmes KK, Stamm WE. Prevention of pelvic inflammatory disease by screening for cervical chlamydial infection. N Engl J Med 1996; 334: 1362-1366.
17.	Kamwendo F, Forslin L, Bodin L, Danielson D. Decreasing incidences of gonorrhea- and chlamydia-associated acute pelvic inflammatory disease: a 25-year study from an urban area of central Sweden. Sex Transmit Dis 1996; 23: 384-391.
18.	U.S. Preventive Services Task Force. Screening for chlamydial infection: recommendations and rationale. Am J Prev Med 2001; 20 (Suppl 3): 90-94.
19.	Health Protection Agency. The National Chlamydia Screening Programme in England. Core Requirements. 4th edition, 2008. Pridobljeno 8.12.2008 s spletne strani: http:// www.chlamydiascreening.nhs.uk/ps/assets/pdfs/NSCP_ CoreReq_4th_edition.pdf.
20.	Finnish Medical Society Duodecim. Chlamydial uretritis and cervicitis. In: EBM Guidelines. Evidence-based medicine. Helsinki: Duodecim Medical Publications, 2005.
21.	Grgič-Vitek M, Učakar V, Klavs I. Presejanje na spolno prenosljivo klamidijsko okužbo - pregled priporočil. Zdrav Var 2007; 47: 8-17.
22.	Kobal B. Pogostnost okužb s Chlamydio trachomatis pri ženskah v Sloveniji. V: Nebakterijske okužbe v perinatologiji. Ljubljana: Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, 1998: 157-161.
23.	Hren-Vencelj H, Kožuh-Novak M, Pompe-Tanšek M. Klamidijske infekcije pri neplodnih ženskah. V: Klamidijske infekcije: zbornik predavanj. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1989: 68-74.
24.	Ravnik M. Dokazovanje klamidijske DNA iz rodil pri ženski: magistrsko delo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Biotehniška fakulteta, 1997.
25.	Arko D, Takač I. A prospective study of the correlation between Chlamydia trachomatis infection and secondary bleeding following large loop excision of the transformation zone (LLETZ). Wien Klin Wochenschr 2001; 113 (Suppl 3): 11-13.
26.	Takač I, Gorišek B. Chlamydia trachomatis infection in women with and without cervical intraepithelial neoplasia. Int J STD AIDS 1999; 10: 331-333.
27.	Zupančič Pridigar A. Vpliv vaginalne flore na zaplete po konizaciji: magistrsko delo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2003.
28.	Franco EL, Schlecht NF, Saslow D. The epidemiology of cervical cancer. Cancer J 2003; 9: 348-359.
29.	Kobal B, Keše D, Maurič D, Rožič-Vičič N. Prevalenca urogenitalne klamidijske okužbe med asimptomatskimi mladimi obeh spolov; rezultati sponzorske raziskave »Jaz sem spodaj brez, pa ti?«. Zdrav Vestn 2006; 75: 449-454.
30.	Ravnik M, Ribič H, Grmek Košnik I. Rezultati presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis pri srednješolcih na gorenjskem. Zdrav Var 2007; 46: 91-95.
31.	Klavs I, Rodrigues LC, Wellings K, Keše D, Hayes R. Prevalence of genital Chlamydia trachomatis infection in the general population of Slovenia: serious gaps in control. Sex Transm Infect 2004; 80: 121-123.
32.	Frelih T, Berce I, Prinčič D, Sarjanovic L, Špacapan S, Klavs I. Projekt »Varovanje rodnega zdravja mladih žensk«. In: Izzivi javnega zdravja v tretjem tisočletju, 4. slovenski kongres preventivne medicine, 17-19 maj 2007, Portorož. Ljubljana: Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega Društva, 2007.
33.	Skaza A. Ocena gospodarnosti presejanja mladostnikov pri iskanju okuženih s Chlamydia trachomatis: doktorsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2002.
34.	Keše D, Potočnik M, Marin J. Sexually transmitted chlamydia trachomatis infection in Slovenia. Acta Dermatovenerol Croat 1999; 4: 203.
35.	Keše D, Matičič M, Potočnik M. Chlamydia trachomatis infections in heterosexuals attending sexualy transmitted disease clinics in Slovenia. CMI 2005; 11: 240-242.
36.	Hren-Vencelj H. Vloga klamidij v patologiji človeka: raziskovalno poročilo za RSS. Ljubljana, 1979.
37.	Kožuh-Novak M, Andolšek L, Kunej-Planinšček Z et al. Rizični dejavniki pri vnetju rodil. Zdrav Vestn 1988; 57: 37-40.
38.	Hren-Vencelj H. Klamidijske infekcije pelvičnih organa. XXV. Naučni sastanak mikrobiologa, epidemiologa i infektologa Jug, Pula, 1983: 293-295.
39.	Avanzo-Velkavrh M, Assejev V, Novak-Antolič Ž. Vnetja v obporodnem obdobju: 1. pogostnost prisotnosti chlamydiae trachomatis in streptokoka skupine B pri porodnicah in njihovih novorojenčkih. Zdrav Vestn 1998; 67: 515-518.
40.	Skaza-Maligoj A, Hren-Vencelj H, Štorman A, Eržen I. Prevalence of chlamydial urethritis in males in the Celje region. Alpe Adria Microbiol J 1996; 5: 243-251.
41.	Vrtačnik Bokal E, Pinter B. Klamidija trachomatis in humana papiloma virusa 16 in 18 pri mladostnicah. Zdrav Vestn 2003; 72(Supl 2): 31-33.
42.	Pinter B. Značilnosti spolnega vedenja slovenskih srednješolcev. V: Reproduktivno zdravje mladih: zbornik. Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino, 2005: 50-55.
43.	Drglin Z, Mihevc Ponikvar B, Zupanič T. Spolno vedenje. V: Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T, eds. Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011: 236-247.
44.	Watson EJ, Templeton A, Russell I, Paavonen J, Mardh PA, Stary A, et al. The accuaracy and efficacy of screening tests for Chlamydia trachomatis: a systematic review. J Med Microbiol 2002; 51: 1021-1031.
45.	Burckhardt F, Warner P, Young H. What is the impact of change in diagnostic test method on surveillance data trends in Chlamydia trachomatis infection? Sex Transm Infect 2006; 82: 24-30.
46.	Frelih T. Chlamydia screening project starts in Nova Gorica, Slovenia. Eurosurveillance 2005; 10(23): http://www. eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=2721.
47.	Adams EJ, Charlett A, Edmunds WJ, Huges G. Chlamydia trachomatis in the United Kingdim: a systematic review and analysis of prevalence studies. Sex Trans Infect 2004; 80: 354-362.
48.	Lewis D, Newton DC, Guy RJ, Ali H, Chen MY, Fairley CK, et al. The prevalence of Chlamydia trachomatis infection in Australia: a systematic review and meta-analysis. BMC Infect Dis 2012; 12: 113.
49.	Božičevic I, Grgic I, Židovec-Lepej S, Čakalo JI, Belak-Kovačevic S, Štulhofer A, et al. Urine-based testing for Chlamydia trachomatis among young adults in a population-based survey in Croatia: feasibility and prevalence. BMC Public Health 2011; 11: 230.
50.	Wilson JS, Honey E, Templeton A, Paavonen J, Mardh PA, Stary A, et al. A systematic review of the prevalence of Chlamydia trachomatis among European woman. Human Reproduct Update 2002; 8: 385-394.